Stey. 145
Maribor, dne i9. decembra 1913,
Letnik V
Naročnina listu : =
Celo leto	.	.	K	12’—
Pol leta	.	.	„	6-—
Četrt leta	.	.	„	3'—
Mesečno	.	.	„	V—
Zunaj Avstrije : ===== Celo leto	.	.	K	17'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev.
STR
Uredništvo in upravnišivo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Deželni zbor štajerski«
G rag ki listi od zadnje srede, dne 17. L m., poročajo:
„(Za danes predpoldne je povabil deželfii glavar groi Attems načelnike deželnpzbor'skih strank v svoj biro h konferenci, da bi se ra^asinilo, ali bi bilo nadalnje zasedanje deželnega zbora ob koncu tekočega, ali pričetku novega leta mogoče. (Slovenci vsled zasedanja delegacij in vsled političnih dogodkov v parlamentu niso bili v stanu udeležiti se konference. Navzoči zastopniki deželnozborskih strank so izrekli svojo željo po zopetnem zasedanju deželn. zbora, seveda s pridržkom, da se je treba tozadevno prej pogoditi s Slovenci. Zjato se bo stopilo v bližnjih dneh s Slovenci v stik,“
Graški listi od danes, dne 19, t. mj., pa poročajo :
„Cesarski namestnik grof Clary je prišel včeraj v dunajski državni zbor in je konferiral z načelnikom Slov. kluba dr. Korošcem ,radi sklicanja dež. zbora po novem letu. 'Namestnik se je z dr. Korošcem pogovarjal, ali in pod kakimi pogoji bi bila mogoča januarska sezija. /Delovni program naj: bi obsegal dovoljenje budgetnega provizorija in vpeljavo davka na vrednostni prirastek. Dr. Korošec je izjavil, da ne more dati nobenih pozitivnih obljub, ker mora prej poizvedeti za mnenje Slov. kluba. Klub se bo sešel po novem letu. Kakor se sliši, ne ovirajo sklicanje dež. zbora nobene posebne težkoče,“
Tako glasovi iz nemškega tabora. Pričajo, da je pri Nemcih želja po zasedanju dež. zbora zelo velika. Za naše poslance seveda zgolj želja nemških strank ni merodajna,. Oni se bodo ravnali po stvarnih razlogih, po tem, kar zahteva korist in dobrobit slovenskega S taje rja. ’To vprašanje pa (je še v povojih.
Politični otroci okrog celjskega liberalnega vodstva morajo seveda tudi v tem slučaju priti s svojimi ovinkarijami. V pondeljek zvečer je imelo liberalno celjsko vodstvo sejo, v kateri se je govorilo tudi o novoletnem zasedanju, idež. zbora. „(Slovenski Narod“ od 18. t. m. poroča tozadevno:
„K vestem o nameravanem novdletnem zasedanju štajerskega deželnega zbora se je izreklo mnenje, da je le želeti mirnega in vspejšlnega dežellno-zborskega zasedanja, ki bi se naj zlasti bavilo s končnim proračunom, ne pa samo s proračunjskim provizorijem.“
Tako torej! Ne da bi vedeli za nemške načrte in zahteve, že silijo liberalci v deželni zbor in stavijo kar postulat po sprejetju proračuna, V tej njihovi vnemi jih nič ne moti znana resnica, dai je proračun poosebljena krivica za Sp. Sjtajer in da bi bili mi Slovenci, če bi> se kar tako meni nič jebi nič udaj,ali Nemcem, gotovo krvavo tepeni. Kaj to liberalnim ovinkarjem mar! Oni zidajo na kratko pamet svojih „inteligentnih“ — o j enim ! — pristašev. Sedaj se delajo deloljubne in bi radi naše poslance že kar z enimi sunkom potisniti pod nemški jarem. Kaj jim mar škoda, ki bi jo vsled tega. trpelo slovensko ljudstvo. Oni bi lahko udarili po naših poslancih kot ..izdajalcih“ in „(škodljivcih“ slovenskega naroda ter bi napravili svoj strankarski kšeft, vse drugo pa — naj vzame vrag. Da so bili oni povzročitelji tega koraka, na to bi njihovi srborfti pristaši že pozabili in v jeti bi se mogoče dalo še kaj kalinov.
Ali nimamo za take neodkritosrčne ■ in lopovske ovinkarije dokazov v nedavni preteklosti? Kakor divji so kričali liberalci proti obstrukciji in na vseh svojih zborovanjih so metali na naše poslance svoj ...anathema“ ! ker nismo hoteli zlesti pod nemško — klop. Naši poslanci se za bevskanje liberalnih brez-pomembnežev seveda niso zmenili. . Ko pa se je pokazal ugoden položaj in so bile lepe phidob/itve zai-sigurane, so sklenili za deset dni premirje 3n so šli v deželni zbor. 1 In liberalci? Pozabili so na svoje prejšnje rogoviljenje,, zatajili vse svoje sklepe in kot politični kameleoni lopnila po naših posl an e ib : križajte jih, narodne izdajailjce! 'Tlako komedjijajntstvo seveda, ni našlo odmeva in se je zagabilo cel(o mnogim treznejše mislečim liberalcem, v]endar značilno je za liberalne kvalitete:	brez političnega poštenja,
brez značajnosti, brez možatosti so in bodo 'tudi o-sfali. Cigan ostane cigan, je pisal (Slovenski Gospodar.“
Kardinal Rampolla 'f.
Iz „večnega mesta“ prihaja pretresljiva in žalostna vest. Po noči od .torba na sredo ob pol 12. uri je nenadoma zatisnil na 1 veke svoje oči veliki kardinal rimsko-katoliške cerkve, Marij Rampolla del Tindaro.	*
V nedeljo Še zdrav in čil, je v pondeljek zbolel na angini in ni mogel več vstati, da bi maševal. V torek zjutraj mu je v toliko odleglo, da je šel še maševat. Med daritvijo svete maše se je zgrudil ne-
Inseraii ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
zavesten na tla1 in morali so ga prenesti v njegovo stanovanje. Proti poldnevu je postalo njegovo stanr je čim dalje slabše in proti večeru je padel v nezavest. Vsaka zdravniška pomoč je bila zamanj. Sveti oče so/vsako uro pozvedovali o stanju bolnikovem in proti večeru so poslali umiiraijočemu kardinalu svoj blagoslov. Smrt kardinala je nastopila ob pol 121. uri po noči. Vest f o smrti kardinala je sv. pčeta močno potrla. Truplo kardinala leži na odru v vatikanski prestolni dvorani v kardinalski opravi.
Kardinal 'Marij Rampolla /del ITiindaro je bil rojen leta 1843 v Polizzi na Italiija/riskem in je bil kljub svojim 70 letom čil in krepak. Ko je letos obhajal svojo TOlelnico, se je vse čudilo), ko se je culo, da. je že 70 let star, ko je vendar bila njegova orjaška postava še popolnoma neupognjena in je iz-gledal, kakor da bi bil v najboljši in v najkrepkejši moški dobi.
S i kardinalom Rampollo je legla v hladni grob ena najpomembnejših cerkvenih1 in političnih oseb sedanjega časa. Njegovo ime je z velikim in nesmrtnim papežem Leonom XIII. tako neminljivo in neločljivo združeno, da. je le težko ločiti politiko Rampone od one Leona XIII. Rampolla je bil več kakor desna roka velikega Leona XIII. Bil je njegovi velik in zvest sodelovalec do njegovega zadnjega zdihlje-ja. Bil je ob strani velikega papeža velik državni tajnik in ko bodo zgodovinarji pisali o sijajni dobi pontifikata Leona XIII., bodo tudi prinesli potomcem sliko velikega Rampolle v: polnem sijaju. Veljka je izguba, ki je zadela cerkev in pred vsem kardinalski zbor, kajti Rampolla je bili njegova najveličastnejša in najsilnejša opora, njegova dika in ponos. Sleherni, bodisi prijatelj ali neprijatelj, ni mogel odreči temu duševnemu velikanu svoje najjglobo-kejše spoštovanje. Njegova izvanredna modrost, njegov orjaški duh, njegov neupogljiv: značaj in njegova neomajna zvestoba do principov so mu pripomogli do marsikatere zmage na diplomatičnem bojnem polju.
Kar ga je pa vsem, celo njegovim najljutejšim sovražnikom iz človeškega stališča najbolj približalo, je bilo njegovo velikodušno in plemenito vedenjie po konklavi pri izvolitvi papeža Pija X. po smrti velikega Leona XIII., kjer je poseg avstrijske diplomacije v potek volitve papeža, zabranil, da ni postal ta veliki državni tajnik naslednik, na prestolu sv. Petra in nositelj tiare. Mirnodušno in z neko no-bleso, ki ji v zgodovini ni najti primere, je prenašal
PODLISTEK.
11
Beg v Egipt,
Božična povest. Napisal Alojzij Leben.
(Konec.)
On bo pokazal, da so besede zvezdogleda, ki je prerokoval smrt tvojega sina, velika laž. Zaupaj nanj, na stvarnika vse te krasote, ki te obdaja krog in krog!“	,
In ta čudna j deklica, koje skrivnostnih besed poganska gospodarica ni mogla ometi, vleče z uež no silo ponosno Rimljanko iz dvorane vun na stopnice, katere so ob straneh obdane od vitkih in belih stebrov.
Južni dan vgašuje tako naglo; kmalu bo temna noč' razprostrla svojo čarobno, sladko lepoto čez počitkaželjno zemljo. Na črnem nebesnem oboku zasvetlika zvezda za zvezdo. Ciprese in mirte izpunte-vajo duihteči, omamljivi vonj v mirni. zrak.
Mlada sužnja se nasloni na steber tik nje in nagne svojo 'lepo glavo nekoliko nazaj, razprostre roke, ter začne z milodonečim glasom:
„0, gospa! Čutiš, (li ta tihi, svečani Čar teh-le noči? Kreni svoj pogled tja proti Betlehemu ter me posliuhni: V nemirnih nočeh, ki si jih prebedela vsa obupana ob postelji svojega otroka, takrat se je prikazala. nad Betlehemom krasna, velika, čudovita in lepa zvezda. Svetila je nad neko uto — nad bornim hlevom. In v tem hlevu, euj, o gospa, je mati z Iju-beznjivim otročkom. Pastirci so pripovedovali, pre-šinjeni od strahu in strmenja, o nekih prijetno-done-čih glasovih, ki so jih slišali iz nebes; pripovedujejo o nekem nebeškolepem detetu, ki so ga videli v ‘onem hlevu. Pripovedujejo o treh modrih, ki so prišli iz Jutrovega, sledeč čudni zvezdi, da bi našli novorojenega kralja Judov, mesija, o katerem so brali
o starih pismih. In čuj, gospa, zvezda je šla pred njimi, kazaje jim pot; in našli so dete, padli predenj na kolena ter so ga molili. Odprli so svoje zaklade ter mu darovali: zlata, kadila in mire. — Ali slišiš, gospa? Modri so molili v bornih jaslicah ležeče dete, padli so pred njega na kolena, kakorjšna čast se skazuje le Bogu. — O, ali ničesar ne čutiš? Ali ne čutiš tudi ti ono skrivnostno, veliko srečo, ki prihaja semkaj od Betlehema? Odpri ji svoje srce! Odpri ji svojo dušo!“
Rimljanka se je z desnico, oprijela za polegsto-jeei steber, se nagnila Čez stopnice ter Široko odprla oči.
Neka sladka, sveta bojazen jo je prešinila. In duša ponosne poganke je zadrhtela, njeno srce se je streslo.
In zagledala je v daljavi komaj vidno lučico. Ta nežna svetloba se počasi bliža, prihaja sem od Betlehema;. 'Vedno bližje in bližje leze rumenosvetla luč. Že razsvetljuje temne, v prvih vrstah stoječe ciprese.
In glej, tam na stezi, ki pelje od Betlehema proti Egiptu, se prikaže čudovito krasno dete, obdano od nebeške svetlobe. Na oslici sedi mlada mati milega obličja z otrokom v naročju. Spremlja ju pa mirnoresm mož.
Presveta mati z nebeškim dedetom je to. In ta čudotvorna svetloba prihaja bližj/e in bližje, njeni žarki padajo že na. ženski na stopnicah, ki drhtite v svetem strahu.
Rimljanka se oklene sužnje ter se zgrudi, kakor v omedlevici na marmornate stopnice.
Nebeška luč posije zdaj tudi v odprto dvorano, ter se dotakne bolnikovega čela. Trepalnice se mu po malem odpirajo in oči mladega Rimljana postajajo jasno, kakor so bile v minulih dneh.
In — o čudež, deček je vstal iz postelje. Že stoji tam poleg svoje klečeče matere in v svojih udih začuti novo moč in obnovljeno* življenje.
Strmeč se ozirajo njegove zdaj zopet bistre oči tja proti od svetlih žarkov obdani sliki.
Srce mladega pogana sili nebeškemu detetu nasproti. Deček steguje svoje roke proti nebeški prikazni — zdajci se zasveti v njegovi roki odlomek verižice, ki ga še vedno oklepajo njegovi prsti.
Nebeška prikazen je izginila, ko se je pot zavila za drevje,
Mladi Rimljan pa se ozre sedaj na; odlomek materine verižice, ki ga je držal v roki.
Neko čudno obliko ima ta odlomek — obliko križa. In zadrhtelo je dečkovo srce -v( radositni ljubezni, zadrhtelo je v gorečem hrepenenju.
*
* *
Rim se raduje!
Kri prvih kristjanov naj bi premočila ’ pesek velike arene! Že rjove in besni krvoločno rimsko ljudstvo !
V’ sredini arene stoji med klečečimi osebami — sivolasi starček. Ponosna postava ga izdaja, da je Rimljan, ognjevit pogled pa, da je 'kristjan. Njegovi prsti se oklepajo zlatega odlomka rimske ovratne verižice. Ta ima čudežno obliko, obliko — križa. In starčekovo srce drhti v radostni ljubezni, drhti v gorečem hrepenenju.
Trojni božič
(Spomini iz zorne mladosti.)
S strahom, le na izrečno željo urednikovo primem za pero, da zložim prvo povest v 40. lete starosti. Ne bo ustregla ne po obliki ne po vsebini ostrim presojevalcem, resnična pa bo do besedice in zapisana, iz hvaležnosti do božjega deteta. Trikrat doslej mi je po dobrih ljudeh pripravilo vesel ' božič, odločilen in pomenljiv za vse moje življenje.
Rampolla to zapostavljanje, kar je celo njegove nasprotnike napolnilo z občudovanjem do velikega kar-diriala.,. Kot državni tajnik je bil dela vajen in ko je moral zapustiti Vatikan — /torišče njegovega mnogoletnega in plodonosnega delovanja — je delal naprej neumorno v raznih komi/sijah, kojih član je bil, ravno z isto v,nemo in z isto previdnostjo in modrostjo, kot da bi ne bil nikdar tako blizu,, postati nosjitelj tiare. Iz njegovih ust ni bilo nikdar slišati trpke besedice o njegovem težkem razočaranju, M ga je doživel pred. desetimi leti. Tla njegova velikodušnost je razorožila vse njegove nasprotnike in mu, na mah priborila novih občudovalcev.
Dobo, v kateri se je kardinal Rampolla pov-speJj do tako visoke stopnje cerkvene hijerarhije, je prištevati k najsijajnejšim v zgodovini cjerkve. Zibelka mu je tekla na otoku Siciliji, v mestu Polizzi, v visokih gorah ob severni morski obali, Tamkaj je bil rodni dom že več sto let stare grofovske obitelji Rampolle del Tindaro in razvaline nekdanjega gradu i te obitelji se še sedaj vidijo ob rtu Tindare. In mladi 'Marij se j;e že v,zgodnjih letih odločil za du hovski stan ter je stopil v domače semenišče. Tukaj je bil eden njegovih tedanjih učiteljev oni mož, ki je opazil v mladem dečku velikansko duševno nadarjenost in ki je na to opozoril njegove stariše ter jim nujno priporočal, da morajo i daiti mlademu dečku večjo priliko, da se razvije njegov talent, kakor je to mogoče v domačem mestecu. Na posredovanje sorodnikov je prišel mladi Rampolla v R|im ' na kolegij Capranica, kjer se je v vsem tako odlikoval, da je izvršil svoje Študije s trikratnim doktoratom;. Napravil je doktorat iz bogoslovja, modroslovja in obojnega prava. Nato je stopil V duhov/niško1 akademijo plemičev, da se tamkaj pripravi za diplomatično karijero. fŽe med 'tem časom je spisal neko globoko u-čeno delo o rimskih škofih, katero je opremil z dokazi iz liturgičnih spisov cerkve. Kako visoko je že takrat učeni svet občudoval globoko učenost in izvanredno nadarjenost mladega, moža, je razvidno iz tega, da ga je takratni papež Pij IX., komaj po prejemu duhovniškega posvečenja (imenoval za papeževega hišnega prelata in kanonika bazilike S. Mar. Maggiore,, Toda Rampolla je strenui za tem, da bi nastopil diplomatično karijero. Kmalu je postal nuncijev tajnik v Madridu, kjer je ostal le dve leti. Tn vsled njegovih izvanrednih zmožnosti ga je poklical papež v Rim in ga imenoval za tajn%a sv. kongregacije za razširjenje vere. Tudi na tem mestu je bil le kratko časa. Zavzemal jje vedno vjišja mesta. Imenovan je bil za nadškofa in že leta 1887 je bil komaj 441etni prelat imenovan že za kardinala rimske cerkve, a kmalu nato za držaivhega tajnika, na mesto polno časti, pa tudi polno skrbi in težav..
In ravno v tej lastnosti se je izkazal kardinal Rampolla za velikega in nesmirtnega moža, o katerem bo pričala zgodovina Še poznim rodovom.
Drugi Hofrichter.
Amsterdamska in dunajska policija imata v rokah naslednjo zastrupljevalno afero,
V Amsterdamu stanuje premožna BOletna vdova Almida Wyngoost s 161etno hčerko Almido in 27-letnim sinom Dirkom, ki je bančni uradnik. Starejši, 281etni vdovin sin Hermann Kristjan Jakob Wyngoost, je pa do dne 31. oktobra letos bil v službi kot
Ta dan se veseli svet raj in zemlja hvalo poje, ker prišel Je moj Jezus zdaj, d.a^reš'i( ovce svoje,
Bog sin, ki ga devica vsem rodila je, resnično vem rodi se tudi meni; zato pri jaslicah klečeč zapel ljubezni bom goreč:
„z menoj se, Jezus, skleni!“
I.
Curinova Roza iz Račiče je dolgo in pridno služila pri gospodi v Mariboru. Od' prve gospodinje se ni prestavila prej, da jo je Za ženo vzel skrben in trezen strugar Murko. Ta se je bil po •svojem stanu seznanil z mojim, sedaj že rajnim očetom, tem bolj, ker so bili moja mati tudi iz Račiče. Moža sta delala drug drugemu v roke in shajala sta pri malih plačah bolje, kot sedanji mojstri pri ve'čjih. Zaradi ljube družinice sta nategnila dostikrat delo tudi še pozno v noč — ne v krčmi, marveč v tesni delavnici. ,
Nekaj dni pred božičem 187. je prišla strugar-jeva Roza k starišem poledat. Seboj je nesla pa svoj zaklad: krepkega prvorojenca domačim pokazat. Obiskovala je sosede in znanke, prišla je seveda tudi do moje babice na Reso. Zaupala ji je veselo skrivnost, da ima njena Betika, mizarjeva žena\, že od kresa fantiča, ki pa vsled bolehnosti menda ne bo dočakal novega leta.
Babica pove to pol leta staro novico (takrat. Še ljudje niso pisarili mnogo drug drugemu) toplo svojemu bratu., stricu moje matere, Luki. Ni preteklo še pol ure, sta babica in striček za trdno sklenila, da ne pustita vnuka Dorčeka v mestnem . zidovju hirat pri pičli hrani. „Plavka je povrgla o Martinovem in sivka daje tako močno mleko; z mlekom teh obeh pa morava spravit dete na noge, ju bo pozneje fantič zato pridno pasel.“
vodja čokoladne tovarne H, de Jonga pri Badenu, a navedenega dne je pa bil odpuščen iz službe in se nastanil na Dunaju, Alsergrund, iSpitalgasse 25,
Na Holandskem je navada, da se zvečer, p redno se gre k počitku, spije čašo mleka. Dne 10. novembra letos pa gospa Wyngoost proti svoji navadi mleka ni pila; pač pa je to storil sin Dirk. Komaj je pa mladi mož napravil prvi požirek, se je nezavesten zgrudil na tla. Njegova mati je slišala padec, ter brž skočila v sinovo sobo. Našla je Dirka z izbuljenimi očmi, pomodrelimi nohtovi in trdimi prsti. Prav nič ni vedela, kaj se je zgodilo, vendar ji je neki notranji glas rekel, da gre za zastrupljenje, in hitro je vlila sinu v grlo šumeč prašek, nakar je začel takoj silno bljuvati — s tem je bil rešen.
Oblastveno izvršena, kemična preiskava je dognala, da je bil v mleku ciankalij, in sicer v top ki množini, da bi zadostoval za usmrtitev 10 oseb. Dne
13,	novembra si je hotela gospa Wyngoost umiti zobe; komaj je pa prvič s krtačico potegnila po zobeh, je začutila oster okus in vonj po grenkih mandljih; nekdo jo je na ta način skušal zastrupiti. [Sum je padel najprej na 191etno domačo deklo, ki so jo takoj zaprli.
Razen tega, so jeli sumničiti tudi odsotnega sina Hermanna Kristjana Jakoba Wyngoosta, ki bi z odstranitvijo domačih prišel do velike dedščine.
Amsterdamska policija se je obrnila na dunajsko in ta je dognala:
Hermann Kristjan Jakob Wyngoost je iz Dunaja odpotoval dne 9. novembra in se vrnil še le dne
14.	novembra. Nahaja se v štabih gmotnih razmerah. Pred nekaj meseci je W.yngoost na badenskem okrajnem glavarstvu prosil in dobil dovoljenje za nabavo ciankalija v fotograficne namene.
Dne 23. oktobra je na podlagi tega dovoljenja v badenski drogeriji Wallace kupil 100 gramov ciankalija. Na podlagi teh dejstev je bil Wyngoost te dni na Dunaju aretiran in 1 izročen deželnemu sodišču. Pri zaslišanju je tajil vsako krivdo; rekel je, da se je iz Dunaja odpeljal dne 10, novembra zvečer in sicer v Lipsko; preiskava pa je dognala, da je odpotoval že dne 10. novembra, a v Lipsko je prišel še le dne 11. nov.
O ciankaliju pravi, da ga je . menil rabiti za fotografiranje, a takoj nato je priznal, da se že mnogo let več ne peča s fotografiranjem in niti še nima nobenega fotografičnega aparata. Pravi, da je ciankalij vrgel proč. Wyngoosta bodo izročili holandskim oblastim.
Slika i i avstrijskega gospodarskega razvoja.
Dne 3. oktobra 1863 je dobila koncesijo Anglo-avstrijskai banka, ustanovljena z angleškim, kapitalom v Avstriji z namenom naložiti angleški kapital, katerega je bilo v tistem .času vsled konflikta med severnimi in južnimi državami amer ihanske unije zelo mnogo na razpolago, V Avstriji na visoke obresti, Angleži so take banke ustanavljali tudi drugod. Imenujejo se te banke Foreign banke.
Letos je praznovala Anglonavstrijska banka 50-letni jubilej in je ob tej priliki izdala, kratko zgodovino svojega dela. Kar je v zgodovini filozofije življenje velikega filozofa, v zgodovini umetnosti življe-
Tako so odločili striček Luka in kar isti večer pripravili vse za dolgo vožnjo v Maribor po Dorčeka. Naslednji dan okoli desetih dopoldne so s pomočjo moža, ki nosi polumesec s številko podi brado, srečno našli ulico, katere ime so imeli doma v „Življenju Svetnikov“ skrbno zapisano. Hišno številko so hitro pogodili sami.
Pričela se je besedna vojska, vnel se je boj z materjo za mene, za moje življenje. Mati niso slutili, po kaj so došli pravzaprav stric, nadejali so se le, da so jih stric po navadi sorodnikov obiskali za praznike. Brez vse skrbi so torej potožili, da sta že dva zdravnika obsodila sinčeka pod grudo. To je bila voda na stričev mlin! Z nepremagljivo zgovornostjo, ki jo daje skrbeča ljubezem priletnih samskih za mlajši svoj rod, so dokazovali materi, koliko je bolje za njo in za otroka, da ga vzamejo takoj seboj na prijazen hribček ob Savi. Topleje solnce, mastno mleko, močne rože, gorka opeka bo rešilo Dorčeka. Močan bo, velik in zdrav, da se mu bo, mati Betika čez nekaj mesecev le kar čudila. Se vojak bo, cesarski vojak, kakor stric Jože, ki se niso vojskovali le v Pijemontu. in na Toskanskem, ki so šli celo prostovoljno za Maksa v Mehiko.
Kakor nekdaj Eliezer za Rebeko pri Batuelo-vih, ali mladi Tobija za Saro pri Raguelu, tako odločno povejo tudi Luka Betiki, da se ne vrnejo brez otroka; odidejo pa zavoljo trojnega; praznika (božič je bil tisto leto v petek) še isto popoldne ,z mešanim vlakom.
Dolgo se je obotavljala materina ljubezen, že več tednov je drhtelo srce za življenje prvorojenca, in sedaj. naj se loči od njega najbrže za vselej ! Se le ko so oče mizar pritegnili stričeku, so bili mati premagani, moja usoda odločena. Le to so zabičali stricu, naj brž pišejo, kako se bo ' godilo detetu.
Toplo zavitega so me Luka z očetovskim veseljem, kakor nekdaj krušni oče Jožef nebeškega deteta v Egipt,1 na sveti večer prinesli v leseno, kmečko
nje velikega umetnika, v politični zgodovini kakega naroda življenje velikega .državnika, vojskovodje ali politika,, to je v narodnogospodarski zgodovini zgodovina velikega gospodarskega zavoda. Za narodno gospodarsko zgodovino je doba zadnjih 50 let posebno važna. V tej dobi so se zgradile v!elike prometne zveze, nastale so velike banke (pred nastopom vlade cesarja Franca Jožefa I. ni bilo razen nebnega inštituta v Avstrijj nobene akcijske banke) in se je razvila pri nas velika industrija. Skozi okno Anglo-avstrijske banke 1 nam kaže v spomenici njen predsednik Moravitz ves ta razvoj v kratkih, ostročrta-nih slikah. Imenovana banka je bila z zgradnjo prometnih zvez in s skoro vsemi važnejšimi industrijami v tesni zvezi. Pisatelj povdarja, da so v Avstriji banke v posebno tesni zvezi z domačo industrijo, — ker so industrije vsled pomanjkanja in boječnosti privatnega kapitala navezane v veliki meri na te banke.
Posebno zanimiva doba v zgodovini gospodarskega razvoja v Avstriji so leta 1868—1873, doba pred hudo krizo leta 1873. fOd leta 1845 do 1.873 so cpne industrijskim izdelkom stanovitno rasle, zato je bilo veselje do ustanavljanja novih industrijskih prometnih podjetij zelo veliko. Avstrija je bila sicer v boju z Italijo in Nemčijo poražena, toda nasprotstvo Nemčije ji je pridobilo simpatije Francozov in Angležev. Zunanje' države so premalo poznale notranje razmere v nafši državi in so mislile, da je z dualizmom že rešeno narodnostno vprašanje v naši državi, da je Avstrija na znotraj edina in trdna. Angleškega ih francoskega kapitala je bilo zato v Avstriji na ponudbo v izobilju. Tudi domači kapital je prišel na trg. Vidi sei, da je bilo tudi doma utrjeno prepričanje, da se bodo v Avstriji po težkih zunanjih bojih uredile domače razmere, da se bo skušalo popraviti doma, kar se je zakrivilo v tujini. Po težkih izgubah je vladalo doma veselje do dela in upanje v bodočnost, Veliko predobro presojanje razmer, prevelika korajža in špekulacija je povzročila krizo v 1. 1873; Anglo-avstrijska banka je dosegla na primer še le leta 1906 večjo višino svojega kapitala, kakor leta 1873; da je spravila svojo rezervo na isto višino kot leta 1874, je potrebovala AngkHavstrijska banka 22 let; tujega denarja je imela banka še le leta 1905 toliko, kakor ob njeni ustanovitvi, namreč 137 milijonov kron.
Zanimivo je primerjati dobo med leti 1868 do 1873 s sedanjo dobo. Takrat je Avstrija dosegla v zunanji politiki popoten poraz, letos se ji ustanovitev Albanije šteje v vspeh. Takrat živahen gospodarski napredek, obilica tujega kapitala na ponudbo, nizke obresti, letos v gospodarstvu stagn(aicijja, pomanjkanje kapitala in kredita, visoke obresti Tujina nam ne zaupa svojega kapitala, ker ve, da notranje razmere v naši državi niso Urejene, da dualizem vsem avstrijskim narodom ni prinesel rešitve, da je vsled šovinizma in predsodkov gospodujočih narodov sporazum med avstrijskimi nhrodi mirnim potom nemogoč, da vse pričakuje krepke, odločne roke, ki bi napravila red. Ob enem vzbuja v tujini antipatije preozka zveza z Nemčijo, ki je osovražena vsled svoje brezobzirnosti, domišljavosti in prevzetnosti
Pridobivajte nove naročnike!
hišico ob južni meji štajerski. Babica so pripravili mehko posteljico na klopi za pečjo. Zibeli ni bilo več pri hiši, za mene samega pa je'ni bilo vredno tesati Na sveti večer sem se pritisnil v trdem i božičnem mrazu zaupno ob starega sorodnika in ga poslej klical za ateka vsa 'otroška leta. S ponosom še , danes 901etni starček pripovedujejo, kako sem se jih bal Še med potom, nič več pa ne, ko so 1 me prinesli v praznično razsvetljena hišico. Okljenil sem se jih na mah srčno.
Pri peči ded sedijo, pa modro govore
o davnih, davnih časih povestice lepe.
V sveti noči je postala hišica na Resi moj pravi dom, ki ga pozabil nikdar ne bonu. V njej in okoli. nje po pisani trati, v Cvetočem vrtu, v senčnatih gajih (sredi katerih sameva) in po zapeljivem vinogradu sem preskakljeval najbolj srečna leta mukotrpnega, prevar polnega življenja.
Mogočna nisi, ne prostorna in stavil te umetnik ni, bolj kot bogata, si uborna, preprosta selska hiša ti. In vendar palač ogromnih in njih blesku ne bom
slavil,
a tebi, dom seljakov skromnih, nesmrten venec rad
bi zvil.
Ti, božje dete, si bilo zadovoljno s hlevom in jaslicami, nevrednemu svojemu hlapcu pa si podarilo na poseben način svoje previdnosti ljubko toplo hišo., V zahvalo te že nad 16 let srčno vabim dan na dan v tolikrait omadeževano, a vselej skesano srce! Ne zavrzi ga!
Oh ne, ne v trde 'jaslice, v ljubeča naša srca le se vleži, Jezus mili!
;	■ , P’V	(Dalje prih.)
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 18. dec.
Današnji zbornični seji je pelo časopisje tako kritično ouverturo, da se je splošno pričakovalo največja presenečenja in senzacije, Prvo> vprašanje, ki je vznemirjalo živce, je bilo vprašanje ' radi eksistenčnega minimuma. Znani sprejem Roškarjevega predloga, 1 po katerem se zviša eksistenčni minimum na 1600 K, še vedno vznemirja v|lado in njene strane ke in se ga hoče na vsak način reasumirati.. Ker bi naletelo to gotovo na, hud odpor, je povzročala ta zadeva precejšnjo napetost. Drugi vznemirjajoči moment je bila vest, da so se pog;a)ja)nja v Lvovu razbila in da bodo zato Rusinii zopet pričeli s hrupno obstrukcijo. Na tretjem mestu je blil napovedani obračun poslanca Stapinskega ’ z mijnistrom Dlugos-zem, kar je seveda vzbujalo pozornost, ravno tako, kot eventuelnje interpelacije na vlado radi Stapinski-jevih koruptičnih zadev. Cela, vrsta zadev tedaj. Atmosfera je bila prenasičena in pričakovanje veliko. Nobeno čudo, da j/e bila zaftb zbornica že ob pričetku seje zasedena do zadnjejga sedeža in so bile galerije prenapolnjene. Zbornica jp imela velik dan.
Senzacije željni ljudje pa niso prišli na svoj
račun.
Zopet se je enkrat pokazalo, da že vnaprej napovedane revolucije niso tako nevarne, kakor si jih razdraženi duhovi navadno predstavljajo. Vse davčne predloge so bile v tretjem branju gladko sprejete, škandala radi eksistenčnega minjimuma ni bilo, ker računa vlada na gosposko zbornico in je zbornica Še celo prešla k debati o nakazilih, ki bi, kar kor znano, z asi gurala, kronovinam določeni delež iz dohodkov novih davkov. Debata o nakazilih se jutri nadaljuje in se boje, da bodo pričeli Rusini s hrupno obstrukcijo, ker bodo najbrže hoteli tako dolgo zabranjevati nakazila galjiškemu dež. zboru, dokler ne bo zasigurana nova volilna reforma za Galicijo. Seja seniorjev, ki se je vršila opoldne radi tega, ni imela nobenega rezultata. Predsednik dr. ■ Sylvester je to konšita.tiral, toda izjavil, da bo zbornica tudi nadalje obdržavala plenarne seje.
Sklep zbornične seje je izpolnilo vprašanje Stapinskega radi znanih razkritij ministra Dlugos-za. Stapinski je izjavil, da on ni prejel od vlade nobenega denarja, in da je porabil denar, ki ga je prejjel od svojega strankarskega prijiaftelja Dilugos-za, le za stranko. Izjava Stapinskega pa v zbornici ni napravila nobenega posebnega vtisa, tako da samo pri tej izjavi Stapinskega bržčas še ne bo ostalo in se že napovedujejo za jutri nova razkritja. A seveda je zbornico usoda parlamenta mnogo bolj zanimala, kakor ta . nečedna afera. Nafeiranja o nadal-njem razvoju državne zbornice so zelo različna. Pesimisti pričakujejo odgodenje zbornice,1 že za jutri, pretežna večina je še pa vedno mnenja, da se bo v bližnjih urah spremenila,! situacijah na’ boljše. Do razjasnitve danes še ni prišlo, prerokovati pa le 24 ur naprej, je zelo nehvaležno delo.
Po otvoritvi seje se je dr. Sylvester najprvo spominjal prestolonaslednikove obletnice, pri Čemur so vprizorili socialdemokrati1 prav neokusno demonstracijo. Ko je prišel kmaSju. nato v zbornico grof Stiirgkh, je bil od Rusinov in poljskih socialdemokratov hrupno sprejet. Nato je bila osebno-dohodnin-ska predloga sprejeta v tretjem branju in se je pričela debata o nakazilih. Poročevalec dr. Siteinwen-fler je priporočal, naj zbornica pospeši sprejem zakona in odkloni vse manjjšiinske predloge. Poslanec dr. Diamand 1 je bičal slabo gospodarstvo 1 mnogih kronovin* Ko je še govoril manjšinski poročevalec Lukasiewicz, je bila, debata prekinjena, in sledile so razne interpelacije in vprašanja. Konpc je izpolnila umazana afera StapinskLDlugosz, ki se je končala s hrupnimi prizori.
Prihodnja seja jutri.
Delegacije.
V sredinj. seji je avstrijska delegacija, nadaljevala) debato o proračunu vojnega ministrstva. Delegat Leuthner je ostro napadal vojno ministrstvo Zaradi pridržavanja rezervistov in samovoljnega zvišanja rekrutnega kontingenta za 15.000 mož. Drugi delegati so se zavzemali za dopuste moštva ob času žetve.
Splošno zanimanje je vzbudil govor delegata dr. K oT ojš e a. Dr. Korošec je opozarjal, da je zadnja izjava našega zunanjega ministra, češ, da se nobena tuja država ne vtikajo v našo notranjo politiko, v velikem protislovju z govorom italijanskega zunanjega ministra, ki ga je imel vìi torek v italijanski zbornici. Italijanska vtjada se je glede odloka tržaškega namestništva, glede pomVloŠčetija Sterleta in glede pobiranja davkov v T,rstu vmešavala v strogo avstrijske notranje zadeve, Uugosilovaini) morajo protestirati, (da bi se kaka sovražna, Če prav z nami združena tuja država vmešavala v naše zadeve v škodo Jugoslovanov. Jugoslovani Vjdijo razen dinastije tudi v armadi ono vez enotnosti cele države, kolo hočejo imeti ohranjeno, Vstrajaioč 1 pri svojih ir tali stičnih. težnjah. Vsled, tega je za Jugoslovane armada činitelj moči in enotnosti monarhije. Sicer je trpela ta enotnost vsled slučajev 'Redla in Jandriča. Veliko škodo je zadalo naši monarhiji tudi izvedenje programa devetorice. Lepih besed za Slovane se je
slišalo dosti, toda te lepe besede niso v očigled dejanskega postopanja z Jugoslovani na Koroškem nič drugega, kakor žaljivo norčevanje. H koncu je govornik navajal ostro nesorazmerje med gospodarsko silo ljudstva in med velikanskimi vojaškimi izdatki ter je priporočal izdatno razorožpnjej. (Veliko pritrjevanje.)
V	popoldanski seji je zahteval Poljak Londzin, da se da moštvu katoliškega, veroizpovedanja, osobito novincem, v tedenskih presledkih nekaj ur prilike, da zamorejo obiskati cerkev in se , udeleževati verskih vaj. Govorili so še delegate Nemec, dr. Baernreither, Kadlčak, Niedrist in delegat dr. Kramar.
V	četrtkovi seji je delegacija tudi nadaljevala debato o proračunu vojnega ministrstva... V pričetku seje se je spominjal ' predsednik dr. Leo SOletnice rojstva našega prestolonaslednika nadvojvode France. Ferdinanda. Nato je izražal delegat Mühlwerth razne 1 želje in pritožbe. Istotako se je pritoževal delegat Klofač, da se za moštvo za časa, ko je bilo na mejah pod orožjem, v zdravstvenem oziru ni zadosti skrbelo. Nato je govoril zunanji minister grof* Berch-told ter je napram govoru delegata dr. Korošca zatrjeval, da se Italija ni vmešavala v naše notranje zadeve, ko se je šlo za znane odloke tržaškega nai-mestništva in za pomilošičenje Sterleta.
Kn je nato govorilo še več drugih delegatov, je bila debata prekjnjejna in seja zaključena. Prihodnja seja danes ob 3. uri predpoldne.
Zahteve avstrijske mornarice.
Mornariški minister, zahteva štiri nove dread-noughte (BOI1,000.000 K), : štiri križarke (60,000.000 K), 6 parnikov (24,000,000 K), 12 torpedovk (18 milijonov kron), štiri podmorske čolne (12,000.000 K), 2 donavska monitorja (4,000.000 K); skupaj‘418,000.000
K.	Ministrski svet je to dovolil.
Egejski otoki.
Angleška je predlagala, da ima Grčija ' dobiti Egejske otoke, razen Teneda in Imbra. Dtoki se ne smejo utrditi. Dodekanezos pripade Turčiji, r ko se lozanski mir izpolni.
Prestol nove Albanije.
^Albanische Korrespondenz“1 javlja iz Drača sledeče :
Princ Wied, ki je z albanskimi vodji v neprestanem sitiku, je poslednjim sporočil, da zasede albanski prestol le pod pogojem, če dobi Albanija,posojilo v znesku 75,000.000 frankov in 1 bi to posojilo zajamčile velesile. Od teli 75,000.000 frankov bi moral imeti on 25,000.008! frankov na prosto razpolago. Le pod tem pogojem se je izjavil pripravljenega, da nastopi vlado Albanije.
Iz Frankobroda na Nemškem se poroča, da je določeno slovesno vstoličenje-1 princa Wieda na albanski prestol na dne 15. januarja prihodnjega leta. Vstolieili ga bodo zastopniki evropskih velesil.
Bolgarija in Grčija.
Grška vlada je po ruskem poslaniku obvestila Genadijewa, da ne bodo Grki izvedli smrtne obsodbe nad bolgarskimi vojnimi vjetnild v Solunu. Ge-nadijew je izjavil, da, ko se uredi vprašanje vojnih vjetnikov, se takoj obnove diplomatane zveze z Grško.
Huerta diktator.
Iz Mehike poročajo: Kongres je podelil do novih volitev predsednika, 'ki bo dne .2. aprila 1914, Unenti diktatorsko oblast in se odgodil.
Raznoterosti.
Župnijo Reka nad St. Pavlom pri Preboldu do-- bi č, g. Martin Agrež, kaplan pri Mariji Snežni.
Iz učit. službe. V Marenbergu je razpisano mesto učitelja; prošnje do dne fl'5. januarja 1914 na krajni šolski svet.
Iz sodne službe. Pri okrajni sodniji v Beljaku je razpisano mesto Sodnika;, ' prošnje do dne 29. decembra na predsedništvo deželnega sodišča v Selo vcu.
■ Iz fin. službe. Finančni svetnik Rudolf Löffelmann v Slovenjgradcu je premeščen k davčni [administraciji v Gradec.
Prosilcem za službe v občinskih pisarnah in pri posojilnicah. Naše posojilnice se ,tako lepo razvijajo, da bo treba marsikje nastaviti posebnega tajnika. Ker bi pa tajnik pri posojilnici ne imel dovolj dela in tudi ne zaslužka,, zato je najboljše, da taka mesta prevzamejo tudi občinski tajniki, kateri pa, se morajo za posojilniško poslovanje izvežbati. Nudi se sedaj ugodna prilika, da se vsi oni, ki še niso vešči posofilniškega poslovanja, udeleže /zadružnega tečaja. Priglasi se naj pošljejo na Zladružno zvezo v Mariboru.
Pozor! Vse častite naročnike in naročnice lista ,„Ave Marija“, ki ga razpošilja družba sv. Rafaela v Ljubljani, Dunajska/ cesta šj/eV. 29, najulju-dneje prosimo, da blagovolijo ' poravnatji! zaostalo svoto za letos in nekateri naročniki tudi za nazaj v najkrajšem času, ker moramo naročnino poslati u-rednijštvu „Ave Marija“ v Ameriko. — Rafaelova družba.
Žganje. Tako je kratko naslovljen 2. zvezek zbirke protialkoholnih spisov, ki jih je začela izdajati mariborska „Sveta vojska.“1 Mnogo se trosi po
svetu laži, goljufij, zmot in krivih nazorov, ampak najbolj zmotno je gotovo mnenje, ki ga imajo ljudje o žganju. Ta kuga nam preti (naravnost s pogjmom. Knjižica nas pouči, kaj je žganje in kakšne so njegove posledice. Vse, kar se žganju dobrega pripisuje, je laž in goljufija. Cena knjižici je 10 Vinarjev, po pošti 13 vinarjev,. Kdor naroči 100 izvodov skupaj, jih dobi za 9 K. Kdor naroči posamezne izvode, naj pošlje znesek v znamkah. Naroča se pri „.Sveti vojski“ v, Mariboru ali pa v Cirilovi tiskarni. Knjižica bi se naj v veliki množini razširila med ljudstvo, Pisana je ,zel;o poljudno, a opira, se na najznamenitejše veljake v protialkoholnem vprašanju.
Ne uradujte brez prič! Zgodil tse je slučaj, da je prišel vlagatelj v posojilnico izven uradnega dne. Knjigovodja mu je hotel ustreči ter mu j.e izplačal vlogo. Priče ni bilo navzoče nobene. Dotični vlagatelj je pozneje trdil, da denarja ni prejel in je spravil s tem knjigovodjo v največjo zadrego. Zadeva je prišla pred sodišče in le slučajno so se našla dokazila, da je knjigovodja nepoštenemu obrekovalcu v resnici izplačal v knjigah zabeleženi znesek. fTia-le slučaj nas jasno uči, da je treba pri zadružnem poslovanju največje previdnosti. Vsak v, zadrugi poslujoči funkcijonar naj varuje samega sebe tudi s tem, da ne posluje nikdar brez prič. Načelo je, da morata biti vsikdar navzoča pri poslovanju najmanj dva funkcionarja. Redno se vrši poslovanje v predpisanih urah. So pa izjeme, ko mora zadruga tudi izven določenih uradnih ur ustreči zadružnikom. Proti temu ne moremo biti, neobhodno potrebno pa je, da sta tudi pri takih izjemnih slučajih navzoča najmanj dva funkcijonarja. To zahteva korist zadruge, pa tudi 'korist posameznih funkcionarjev,, kakor kaže zgoranji slučaj
Slovenska Straža. Darovali so za Slovensko Stražo iz Štajerske: Fr. Kolenc, Sp. Rečica, 2 K 20 vin.; pri blagoslovil en ju poljskega križa vsled želje pokojnega Fr. Kegelna v Murščaku, nabral pri večerji njegov sin gospod Anton Kegel, 8 K 30 v,in. ; J. Baznik, kaplan, Sv. Barbara v Halozah, 4 K 32 v, Anton Knaflič,- Lnšečka vas, 6 K; I. Poznik, Gradec, 1 K; Josip Piano, postajena,čelnik. Rečica o. P., 2 K ; nabrano na gostiji gospoda Mihaela Sinko z Antonijo Gregorec, dne 18. nov. 1913, v Dragotincih, 12 K; po č. g. Fr. Toplak, kaplainu, Središče, nabrano na. gostiji Lukman-Tomažič v Vodrancli p. Središču, pri licitaciji dveh cigar, 1 14 K; nabrali svatje na| ženitnim vrlega mladeniča g. J. SiŠkota, Sv. Bolfenk v Slov. gor., po č. g. Josipu Vodošeku, župniku, ;5.K 30 vin.; Martin Jurkovič, dekan, Ljutomer, 5 K; po č. g. Marku Kranjcu, kaplanu, Ribnica, nabrano v veseli družbi v župnišču v Ribnici na Pohorju, 6 K; Anton Rabuza, c. kr. gim. prof., Celje, 1 K;' Josip Poplatnik, župnik, Polenša^, nabrano na gostiji Cvetkovi v Strejacih dne 24. nov. 1913, 4 K 25 vin.; Jernej Podpečan, kaplan v Kom jieah, nabrano pri blagoslovljen ju Lepakove hiše 13 .K 28 vin.; Tomaž Arloti, Maribor, 2 K 20 vin.: Pr. Schreiner, kaplan, Žalec, kot odgovor na napade v „Slov. Narodu“ in „Nar. Listu“, 10 K; Blaž Brlmk. Slovenjgradeo, j nabrano na direktori alnem frančiš-kovanju, 2 K 7Hi vin.; Fr. Špindler, kaplan, Brežice. 1K; po č. s. M- Karba, Zreče pri Konjicah, nabrano na svatbi Očko-ViŠnar v Loškigori, '5 K 41 V; podružnica Sv. Jurij oli Taboru 50 K; podružnica v Mariboru 15 K; podružnica v Celju, nabrala gospa Ana Lebič, posestnica na Bregu pri Celju, 11 K 30 vin.; podružnica Žalec, nabrano v veseli družbi v Št. Janžu na .Peči, 52 K;' podružnica v Konjicah 8 K; podružnica Sv. Jurij ob juž. žel. 20 K; po podružnici Sv. Jurij ob juž. žel,, darovali igralci, 3 K 14 vin, ; podružnica v Konjicah, nabrala 'Micika Lamut v Konjicah, 5 K;1 'Mohorjani Sv. Trojica .v Sl. gor., po župnem uradu, 2 K: Mohorjani Sv. Ana n. Krembergu po 'žup. uradu 17 K; Mohorjani v /Solčavi, po č. g. M. Schmid, župnjiku, 16 K; Mohorjani v Koprivnici 8 K; Mohorjani Ljubno, po župniku Josipu Dekorji, 24 K 38 vin.; Mohorjani Vransko po župniku Fr. Irgl 10 K 24 vin.; Mohorjani' Tinje po žup. uradu 5 K; Mohorjani Sv. Duh v Ločah po žup. uradu 10 K; Mohorjani Sv. Miklavž pri Ormožu, po kaplanu Caslu, 15 K 10 vin. ; Mlohorjani- v Kapelah, po č. g. Karolu Preskerju, 6 K; Mohorjani Sv. Bolfenk v Slov. gor., po č. g. Josipu .Vodošeku, župniku, 9 K; Mohorjani v Jarenini, po č. g. Josipu Cižeku, dekanu, 12 K; Mohorjani -Sp. Potiskava, po č. g. Franu Heber, župniku, '4 K ; Mohorjani Šv. Lovrenc v. Slov. gor. 15 K; Mohorjani Prihova, po čs, g. žup. Karolu Kumer, 5 K; Mohorjani Sv. Jurij v Slov. gor., po žup. uradu, 5 K 20 vin.; Mohorjani KebeljJOplotnica, po č. g. zuprxiku Kre-nerju, 4 K; Mohorjani St. Janž.pa Drav. polju po č. g. župniku Škerjancu 7 K; Mohorjani Zibika po žup. uradu 5 K; Mohorjani St. Janž pri Velenju po č. g. Franu Gosak,žu-pniku, 5 K; Mohorjani Sv. Jurij ob Pesnici po č. g. župniku Mat. Zemljič, 5 K; Mohorjani Šmarje pri Jelšah, po č’. g. dekanu Bo-hanec, 13 K ,48 vin.; Mohorjfani R^hepburg po č. g. kaplanu Jožefu Tratniku, 24 K; Mohorjani v Teharjah po č. g. župniku Janezu Cemažar, 5 K; Mo-horiani Crešmevec po žup. uradu 5 K; Mohorijani Hoče pri Mariboru po podružnici 10 K. 5 vin.; Moh. Sv. Jurij ob juž. žeL, no podružnici Slov. Straže 12 K; Mohorjani Luče pri Ljubnem po č. g. Fr. Lekše, župniku, 27 K 49 vin.; Mohorjjami Sv. Ema pri. Pristovi po žup. uradu 4 K.
Crnogorski kralj odlikuje avstrijskega Častnika. Črnogorski kralj Nikolay; je podelil avstro-ogrs-kemu vojnemu atašeju stotniku Hubki komjturni križec Danilovega reda.
Slaba vest. Včerajšnji „.Narodni List“ opozarja svoje čitajtelje, da radi mezdnega gibanja v tiskarnah po 27. t. m. enkrat ali dvakrat ne bo izšel, če se še pravočasno ne doseže sporazum med delodajalci in -jemalci. ,„Ce list enkrat ali dvakrat ne bo izšel, ne mislite, da smo prenehali izhajati“', poučuje liberalno glasilo. Vsa liberalna mizerija zveni iz teh besed. ,Obstoj liberalnega glasila je na tako šepavih nogah, da že njegovi lastniki in uredniki ne verujejo prav v njegovo bodočnost ter ' bi tudi pri njegovih /„kremenitih in inteligentnih“ naročnikih bila prva misel, če bi enkrat ne prišel;: Zaspal, umrl je. Počivaj v miru! Res, slaba, vest se hitro izda!
Liberalni bebci krOšnjarijo po svojih listih s trditvijo, da so naši poslanci dovolili deželnozborski večini najeti 18 milijonov posojila. (To je navadna in prostaška liberalna laž. Naši poslanci samo niso z obstrukcijo zabranili, da so se viseči, že napravljeni dolgovi, ki zahtevajo veliko 1 višje obrestovanje, spremenili v fundirane, pri katerih ima dežela veliko manj stroškov. Obvarovali so tedaj davkoplačevalce samo težkih bremen. Liberalci pa le f lažite krepko naprej, saj to je vaše življenje.
Uboga slovenščina. V „Slov. Narodu“ od 17. t. m. se zahvaljuje ljubljanski; ■ liberalni general dr. Triller škofjeloškim in kranjskim liberalcem, ki so ga z revno šestglasno večino poslali v kranjski dež. zbor. V tej zahvali beremo tudi ta klasični stavek: „Vse velecenjene gg. volilce mestne skupine Kranj— Skofjaloka, ki so dali pri včerajšnji volitvi, ponosno in pogumno prezirajoč tudi najhujše nasilstvo, prosto cesto svojemu' naprednemu prepričanju, prosim vdano j. . „'Prosta cesta naprednega prepričanja“, to je najnovejša cvetka liberalnih jezikoslovcev. Človek se zgraža, če vidi in sliši, kako včasih kak napolizobraženec kvari naš jezik z grdimi nemčizmi. Kaj pa naj rečemo k temu, če podžupan slovenske prestolnice, Čna prvih glav v taboru slovepske „,|inteliigence“, na tak neusmiljen način lomi in ponemčuje 1 našo materinščino? Dr. Tirilier j a je pač še tisti dan po volitvah tlačila grozna zavest, da je manjkalo samo 6 glasov, pa bi mu bili volilci pokazali „(prosto roko“, po kateri bi bil lahko zapeljal svojo liberalno robo nazaj v Ljubljano.
Mezdno gibanje v tiskarnah. Dunes nimamo zaznamovati nobenih novih /dogodkov. Ponekod lijsti sploh ne izhajajo,. drugod v zelo skrčeni obliki, pri nas na Štajerskem je še vse v redu. Po oriih tiskarnah, kjer so odpovedali đelođajaleji, se z jutrišnjim dnem delo konča. Pri nas traja delo, tako se vsaj zagotavlja, prihodnji teden Še dalje.
Čevlje napravimo nepremočljive ha sledeči način: 2 dkg kavčuka zrežemo,na drobne kosce, 3 dkg svinjske masti raztopimo na, slabem ognju in stresemo v posodo kavčukove koščeke in mešamo to pridno toliko časa, da se v masti popolnoma razto-pe. Da postane mazilo bolji redko, pridenemo še pet dkg ribjega olja (tean) in odstranimo od ognja. S tem mazilom namažemo čevdje ob topli peči ali ognju; posebno tista mesta, kjer voda rada notri vhu-ja, je treba dobro namazati. Uisnju to mazilo nič ne škoduje in s;e čevlji snažijo ' in 1 likajo, kakor navadni.
■v
Štajersko.
Mariborske novioe
Odlikovan narednik. Na dvorišču : vojaškega oskrbovalnega skladišča v magjdalienskem predmestju je bil Ite dni v navzočnosti uradniištva in moštva slovesno odlikovan narednik Franc Čajnik s srebrnim zaslužnim križcem s krono.
' Maribor. Uradne ure na glavni pošti od 18. do 25, decembra 1913. V sprejem paketov: Ob delavnikih: od 8, ure zjutraj do 5, ure zvečer, v nedeljo 21. in božični praznik 25, decembra: od 8. ure zjutraj do 4. ure zvečer, na Stefanovo 26. decembra: od 8, ure zjutraj do 12. ure opoldne. — Oddaja paketov : Ob delavnikih: od 8, ure zjutraj do 12. ure opoldne in od
2.	ure popoldne do 6. zvečer. V nedeljo 21. in božični praznik 25. decembra: od 8, ure zjutraj do 12. ure o-poldne, na Štefanovo 26. decembra: od 2. ure popoldne’ do 4. ure zvečer.
Božičnica. Prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m., ob
8.	uri zvečer, priredi naš Orel božičnico s sledečim sporedom:	petje novega orlovskega pevskega zbora
pod vodstvom gospoda Juvana, igra „(Mojstra Križnika božični večer“, licitacija božičnega drevesca i. t. d. Vabimo vse dobromisleče Slovence in Slovenke v Mariboru in okolici k tej prireditvi. Prireditev se vrši v dvorani rokodelskih pomočnikov (Apothekergasse). Naj nihče, ki čuti z nami, ne izostane!
Sv. Magdalena. V nedeljo, dne 21. t. m., popoldne po večernicah, se vrši pri nas občni zbor podružnice Slovenske Straže. Govorit pride gospod F. Žebot. Takrat si tudi ustanovimo pevski mešan zb v. ki vam bo dal prilpžnost, naučiti se lepih slovenskih pesmi. Zato le v obilnem številu skupaj!
Mandat je odložil. Nadučitelj Karol Mayer je že pred konstituiranjem novega studenškega občinskega zastopa odložil svoj mandat, 'žalovati Studen-čanom po tem občinskem odborniku res ni treba.
Studenci pri Mariboru. Tu priredimo v soboto, dne 20. t. m., v prostorih gospoda Sauperja božičnico za revno slovensko deco. Božičnica je prireditev obeh slovenskih narodnoobrambnih organizacij. Tudi letos, dve leti za tem, ko je slavnostni govornik izrekel upanje, da bomo letoš že pod lastno streho, praznujemo božičnico pod {tujo streho. Otroci se pridno pripravljajo za razne deklamacije in petje, da bo božičnica bolj impozantna. Obdarovanih bo o-krog sto slovenskih otrok. 'Začetek je' ob tretji uri popoldne. Studenški in mariborski rodoljubi se vabijo, da se božičnice slovenske dece udeležijo mnogoštevilno !
Studenci pri Mariboru. Za Časa volitev1 a? obč. zastop se je iz vseh trobent trobilo po Studencih, da nemškonacionalna klika ne pospešuje luteranstvja in ga noče pospeševati. Našlo se je več kalinov, ki so dali zato Nemcem svoje glasove, med njimi velika večina takozvanih „nemškjih katoličanov.“ Komaj je bil županom izvoljen znani dr. Juriič, vodja te odlične, čistokrvno-nemške družbe, že je pokazal svojo pravo luteransko barvo. Povabil je znanega pastorja Mahnerta, da govori v 'Studencih ob priliki nemške božičnice, ki se vrši ravno tisti čas, kakor naša. Brez dvoma bo med obdarovanci ! ogromna množica otrok slovenskih starišev. In tem otrokom bo govoril protestantovski pastor! To pove dovolj! Volilci, vidite, s kako slepoto ste bili udarjeni! V Studencih, kjer katoličani nimamo duhovščine, se pospešuje — protestantizem po sinovih slovenskih starišev! In kdo je kriv? 'Mi sami!
Celjske novic,e.
Sklep liberalne stranke, ki zahteval novoletno deželnozborsko zasedanje, se je izvršil,\ kakor izvemo iz informiranih krogov, pod osebnim vplivom dr. Kukovčevim. Mož v Celju radi vsestranske zaposlenosti nima pravega miru in že 'dolgo ni — zadostno prespan. ’Zato si želi deželni žbor, kjer bi se zopet enkrat lahko pošteno izspal. Spomin, kako luštno se je spalo pri sklenitvi davka na pivo in rešitvi učiteljskih plač, je neizbrisljiv.
Ptujske novice.
Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi v nedeljo, dne 21. t. m., v Ptuju, v dvorani gospe Zupančič predavanje o sadjarstvu in v nedeljo, dne 28. t. m. istotam pouk o zavarovanju kmetijskih poslov in delavcev proti nezgodam. Začetek vsakokrat ob 9. uri predpoldne.
Ljutomerske novice,
Smrt. V torek, dne 16. t. m., smo pokopali v Ljntomerjn občinskega redarja gospoda Andr. Luk-narja, očeta ptnjske učiteljice gospodične Mar. Luk-nar. Kdo ni poznal mnogoletnega zvestega občinskega uslužbenca „Lükjara.“ Pokojni je bil original, zato tudi priljubljen povsod. Pogreba se je udeležilo uradništvo, 'na čelu gospod glavar, občinski1 zastop, učiteljstvo, domačo gasilno in veteransko društvo ter mnogo trškega občinstva — Naj v miru počiva!
Krajni šolski svet Franc, Jožefove šole v Ljutomeru ima v svoji sredini uda, 'ki pošilja svojega otroka (ču te!) v nemško Šolo. Kako se to vjema, gospod B. ? S tem nam delate nečas|t, zato bi svetova-li, da odložite svojo častno mesto.
Nova trgovina. Gospod Leutz je otvoril dne 2. t. m. svojo krasno opremljeno trgovino s steklom in porcelanom v poštni ulici. Tjrgoviina z izložbami je kras cele ulice ter dela čast gospodu podjetniku. Želimo mu mnogo vspeha!
Ljutomer. Na dan sv. Stefana nas hoče naša mladina zopet nekoliko razveseliti. Priredila bo namreč v dvorani g. Kukovec dve, igri. Pri prvi, „(Mlada pevka“, nastopajo dosedaj že znani igralci in igralke, ki bodo to pot pokazali tudi svoje pevske zmožnosti. Druga igra, „Krčmar pri zviitem rogu“, pa nam obeta obilo smeha. Torej na. veselo svidenje dne 26. t. m„ ob 7. uri zvečer, pri g. Kukovec.
Drugi kraji.
Kamnica pri Mariboru. Dekliška zveza priredi na Štefanovo, dne 26. t. m., popoldne po večernicah, v prostorih gostilne g„ Vogrinca veselico z gledališko predstavo „,Oh ta Polona“,, govorom (gospod Vladimir Pušenjak iz Maribora) in petjem. Pridite! — Odbor.
Ribnica na Pohorju. V nedeljo, dne 21. t. m., ima Mladeniška zveza po prvem sv. opravilu svoj redni mesečni sestanek. Fantje cele župnije, pridite vsi !
Sv. Lovrenc nad Mariborom'. Dne 26.. t. m., na Stefanovo, priredi naša Dekliška zveza poučen shod s poučnim govorom, šaljivim 'dvogovorom,; deklama-eiiami' in govorom blagajničarke. Dekleta, tudi pušr čavska, in stariši ste vabljeni!
Sv. Lenart v Slov. gor. (Božičnica.) iTukajš-nia slovenska petrazredna ljudska Šola priredi v ne-debo, dne 21. t. m., v dvorani Arnuš svojo običajno božičnico s sledečim sporedom: 1. Petje in deklamacije. 2. „Ubožec“, dramatičen prizor. 3. Razdelitev daril. Dragi bralec, ki Čutiš z nami, a nje bivaš v kra.iu, kjer lovijo naši narodni nasprotniki! ' ubogo slovensko deco v svoje pogubne mreže, spominjaj se naše božičnice!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Bralno društvo priredi na Stefanovo popoldne v novi dvorani zopet (veselico. Ponovili bomo prelepo narodno gledališko igro: „Krivoprisežnik.“ Vstopnina: sedeži 1 K, stojišča za odrasle 30 vin., za otroke 20 vin. Vabimo k o-bilni udeležbi.
Sv. Lenart v Slov. gor. Naše igralke in igralci prirede na dan 28. decembra, popoldne po večernicah, v veliki Hrnuševi dvorani veselico z dvema šaljivima igrama. Po igri bo šaljivi srečolov, šaljiva pošta, petje, godba in Še mnogo zabavnega in pa šaljivega. Pridite v obilnem številu.
Sv. Andraž v Slov. gor. Ziadnjo nedeljo tega meseca, dne 28. decembra, ' priredi popoldne ' po večernicah naše katoliško izobraževalno društvo s sodelovanjem Marijine družbe gledališko igro:	(Mari-
jin, otrok.“ Pred gledališko predstavo je govor, ki ga ima profesor dr. Hohnjec. 'Tamburaški zbor od Sv. Antona v Slov. gor. je obljubil nas razveseliti s svojim obiskom. Domačini, kakor tudi sosedi, . se uljudno vabijo k obilni udeležbi. Slavnost se vrši v šoli, prosta zabava pa v Toševi gostilni.
i- K. Sr. Gasteraj. Tukaj so bile občinske volitve, Volilci zgornjega kota se jih niso udeležili. Nekaj mož baje tudi brenka pa liberalno struno. Iz zgornjega kota niso mogli volilci na volišče, ker se je letos njihov „agitator“, bivši trafikant, oženil. Prejšnji župan vrli gospodar g. Prane Suman ni hotel več sprejeti izvolitve. Obžalujemo! Zato je odbor enoglasno Izvolil mladega in vrlega gospodarja Ivana Da-miš. Čestitamo!
Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Kmeti jskafpo-družnica ima v, nedeljo, dne 21. t. m., po rani službi božji, v Krajnčevi gostilni svoj redni občni zbor. Po običajnem sporedu bo pobiranje uditine za leto 1914 in naročitev različnih semen. Vabimo k obilni udeležbi.
Marenberg. Mladeniška zveza priredi pri prekrasni in veliki podružnici Sv. Janeza na Suhem hribu na sveti večer, dne 24. t. m., ob 9. uri božično slavnost. Na sporedu so božične (in narodne pesmi,, ki jih poje domači pevski zbor, ter božična igra v treh dejanjih: „Na betlehemskih poljanah.“' Igralo se bo na novem odru. Vabila se ne razpošiljalo, a priti pa sme vsak, ako prinese seboj 20 v.
Slov. Bistrica. Pridite zadnjikrat letos, ’ vsi' na veliko veselico, katero priredi katoliško izboraževal-no društvo v nedeljo, dne 28. t. m., to je prvo nedeljo po božiču, ob . pol 4. uri popoldne v 'hotelu („/Avstrija.“ Na sporedu je petje, igra „Krivoprisežnik“, kupleti in Šaljiva tombola,
Poljčane. Slovensko1 katoliško izobraževalno društvo priredi na Stefanovo, dne 26. decembra, božično prireditev s petjem in predstavama: „Vedeže-välka“ in f„'Cevljar.“' Začetek popoldne takoj po večernicah.
Gornja Ponikva. Sola na Gornji Poni(kvi priredi božično predstavo na praznik sv. Stefana, .točno ob dveh popoldne, v šolskih prostorih. Spored:
1.	„Palčki“, čarobna igra M treh dejanjih s petjem.
2.	Potovanje po domovini, spevdigra za dvo- in tri-glasni zbor in samospeve s spremljanjem glasovira in harmonija. Vstopnina za sedeže 1 Ki, stojišča 40 vin. Cisti dobiček se porabi za nakup učil fza šolo na Gornji Ponikvi. Pridite, bo lepo!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na Stefanovo, dne 26. t. mi., priredi bralno društvo božično igro. Mladeniči vprizorijo zelo smešno burko:	„Dva
gluha“, mladenke pa nastopijo v krasni narodni igri v petih dejanjih s petjem i„Nežka z Bleda,“ Vmes bodo 'deklamacije, šaljiv prizor AGeta prvič v,-Ptuju“ in petje mešanega in moškega zbora. Začetek ob 3. uri popoldne po večernicah. Vstopnina: sedeži 50 v, stojišča 30 v. Domačini in sosedje, na obilno svidenje na Stefanovo v naši društveni dvorani!
Marija Nazaret. Konšltanitinovo slavnost priredi v nedeljo, dne 28, t. m., ob 3. uri popoldne, kat. slovensko izobraževalno društv.o v Marija Nazaretu z različnim in zanimivim sporedom. Prijatelji poštenega veselja in koristne zabave, pridite polnoštevilno! — Odbor.
2al.ee. Prostovoljno gasilno društvo v Žalcu obhaja, tudi letos, kakor običajno^ na Stefanovo, dne 26. t. m., svojo božičnico.
St. Pavel pri Preboldu. Tukajšnje! katoliško izobraževalno društvo priredi ■ na Stefanovo, dne 26. t. m., popoldne po večernicah, (v. Društvenem domu veselico z gledališko predstavo in srečolovom. Prijatelji in somišljeniki vsi prijazno vabljeni.
Žetale pri Rogatcu. Čebelarska podružnica za rogaški okraj priredi v nedeljo, dne 28. t_. m., ob 3. uri popoldnie, v žetalski stari šoli svoj letni občni zbor z navadnim sporedom in poučnim predavanjem. Uljudno vab) odbor vse člane in prijatelje čebel iz celega okraja.
Sv. Jurij ob južni železnici. V nedeljo, dne 21. t. m., 'ob l3. uri popoldne,, ima (tukajšjnja kmetijska podružnica svoj občni, zbor, po katerem se vrši žrebanje kmetijskega orodja. Zborovanje se vrši v restavraciji pri kolodvoru.
Sv. Trojica v Halozah. Na Stefanovo, dne 26. t. m., popoldne po večernicah, 'sie vrši Mladeniško-Dekliške zveze poučni shod ' z zanimivim sporedom. Pridite v mnogobrojnem številu!
Braslovče. Zadnjo nedeljo tega leta, to je dne 28. decembra, bomo priredili pri nas veselico z bo-
gatim sporedom v spomin, da je letos 25 let, odkar obstoji pri nas bralno društvo in 20 let, odkar je bilo ustanovljeno pevsko društvo. Veselica se vrši na imenovano nedeljo zvečer na Legan tu. Vabimo slavno občinstvo, da nas takrat poseti. Vabimo vse gospode ustanovitelje teh društev, da pridejo in se prepričajo, kako sta delovali od njih ustanovljeni društvi. Vabimo vse podporne člane ! in jili tem potom zahvaljujemo za vse podpore, prejete od njih; brez njih vemo, (da bi društvi ne bili uspevali. Nadalje pa še povabimo vse one Braslovčane, ki niso teh-le društev še nikdar podpirali, naj zdaj pridejo in nas po0a[stijo s svojim obiskom. — Ojdbora bralnega in pevskega društva.'
Središče. Na Stefanovo, dne 26. t. m., ima Dekliška zveza občni zbor v društveni sobi. Dekleta pridite v obilnem številu!
Rajhenburg. Naši Mohorjani so darovali letos za Slovensko Stražo 24 K., Poslala se je svota na vodstvo Slovenske Straže v Ljubljani. Bog poplačaj vsem darovalcem stoterno! Za vero in naroda blagor vedno ljubezni gori pošteno slovensko srce.
Rajhenburg. Na praznik Sv. Stefana priredijo naši fantje dve gledališki predstavi: ^„Mojstra Križnika božični večer“ in burko „Dva gluha,“ Že zdaj opozarjamo na velezanimiv spored, zlasti na šaljiv razgovor dveh gluhih v gostilni. Pridite!
Gornja Ponikva. Bralno in pevsko društvo na Gornji Ponikvi1 ima v nedeljo po božiču, to je dne 28. t. m., popoldne po večernicah, • svoj letni občni zbor v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo društvenega odbora. 2. 1 Volitev novega odbora. K obilni udeležbi uljudno vabi društveni od-bor vse ude, kakor tudi neude.
Gornja Savinjska dolina. Mislim, da ste, gospod urednik, odločili v „Straži“ nekaj prostora tudi za mene. Mogoče ste že nevoljni, ker se zopet oglašam, pa vedite, ne more biti drugače, saj ste tudi vi gotovo brali tiste imenitne cajtenge, ki v Celju izhajajo ter jih izdajajo tisiÜ gospod, ki iso ljubljenec kozolcev. Torej v tistih cajtengah sem bil tudi jaz, samo pri osebah se je znani liberalni dopisnik zmotil. On in njegova ordonanca sta se v tistih cajtengah Zaletelja v osebe, katere spfijoh n ju nič ne brigajo. 'Jaz, puščavnik iz Trbolce, povem tebi, iTirčak Joško, da gospoda Petra iz Ljubnega kar lepo pri miru pusti. Ce ne boš lepo tiho, jih boš še zvedel, in sicer mnogo. V omenjenih :cajte;ngah očitajo liberalci, kakor da bi bili gospod Peter iz Ljubnega pisec i dopisov v „Straži.“ Pa v tem ste se zmotili, kar kor ste dolgi in široki, kajti take dopise pam jaz kot puščavnik sam sestaviti. Mislite, da smo „(klerikalci“ že res tako poneumlnjeni, kakor pišete v svojem liberalnem trobilu! Res je nasprotno. Poneum-njeni ste čitatelji [„Narodnega Lista.“' Ce so pa gospod Peter bolj spoštovani med Ksaverijanci, kakor Joško, v tem, pa tudi kot puščavnik ne morem pomagat. Dam ti pa dober nasvet. Ce hočeš spoštovan biti, si lahko sam pomagaš. Da boš pa vedel, da mi rešpetlin res dobro nese, ti povem, da sem izpred svojega brloga iz Trbolce videl, iko si prebiral pismo, v katerem ti je gospod Kelc od Novešftifte čestital, češ, dobro se, drži, saj si junak, tudi mene so ti prekrcani klerikalci hoteli tukaj pri novi Štifti uničiti, pa me niso. Nekako tako se je glasilo v omenjenem pismu. Samo tega1 pa nisem mogel razločiti, ali je Keljčov Milan tudi čestital ali ne. Tiorej vidiš, da jaz vzlic precejšnji daljavi vse vidim. Obljubljam ti pa sedaj, gospod Joško, da se letos ne jhom več oglasil in tudi potem gotovo pred spomladijo ne; sicer ne smeš pa misliti: sedaj pa le po njih, ker puščavnik tako v brlogu počiva. 'Ampak jaz bom vse videl in ko pridem v dolino, bom tudi vse zvedel. A če pa bodeš lepo miren, potem te bom pa tudi jaz spoštoval in se tudi v „Straži“ radi tebe ne bom več oglasih Potem lahko še katerokrat grema po Trbol-ci skupaj na lov. Torej, Joško, v „Narodnem Listu“ se le nè oglašaj, če hočeš imeti mir. Žeiim ti, gospod. Joško, vesele božične praznike in veselo novo leto, kakor tudi vsem Čitateljem ,/Straže“ in tudi seveda vam, gospod urednik! — Puščavnik iz Trbolce. —
Kozje. 'Okrajni zastopa je imel dne 15 t. m. plenarno sejo, prvo v tej dobi, v navzočnosti 25 članov. Okrajni račun za leto 19(12, v 'katerem je bilo 30.482 K dohodkov, 30,921 K 85 Vin. 'izdatkov 439 K 85 vin. primanjkljaja, se odobri, istotako tudi proračun za prihodnje leto 1914 ! ter se sklene 48% pobiranje davka. Nato vzame okrajni zastop na znanje račun okrajne hranilnice, koje bilanca za leto 1912 znaša 677.006 K 24 vin. z rezervnim zakladom v znesku 48.808 K 60 vin. Pri volitvah, ki so se za tem vršile, so bili izvoljeni: a) prisednikom vojaškega nabora: Anton Dobravc, A. Kj-agora, Josip Dru-škovič; b) preglednikom okrajnega računa:	Josip
Druškovič, Franc Vah, Miloš 'Grmovšek; c) v uprar vno svetovalistvo okrajne hranilnice : vlč. gospod M. Tomažič, dr. J. Barle, rdr. Fr. Jankovič, J. Druškovič, Fr. Guček, Anton Pleterski, M. Škofič, Miloš Grmovšek, Josip Krohne, Franc Vah, Ernest Kos. — K sklepu se dovoli 15 občinam pobiranje davka za leto 1914 do 60%, ostale še niso poslale svojih proračunov ter se je pooblastil okrajni odbor, da to še sam pozneje dovoli brez plenarne seje. Sejo, ki je trajala nad tri ure, zakljiuči načelnik, vlč. g. Tornar žič^ ob enih popoldne, želeč vsem vesele praznike in •srečno novo leto.
Somišljeniki, agitirajte za ,,Stražo/!
Letošnja jesen je lepa in je enim v škodo, drugim pa v korist. Škodo imajo trgovci, ki so si nabavili veliko jesenskega in zimskega blaga in ;ga ne morejo vsled toplega vremena razprodati. Korist pa bodo imeli vsi, kateri bodo kupovali zdaj pri našem domačem trgovcu J. N. Šoštarič v Mariboru, Gosposka ulica štev. 5. Gospod Šoštarič se je odločil, da radi prevelike zaloge proda vso jesensko in zimsko blago 20 odstotkov ceneje. Vsaka stranka dobi pri naikupu 20'odstotkov .popusta. Zimske srajce se dobijo že po K 1.20, 1.40, 1.60, 2.—. Pelerine' za dečke po K 4.—, 5.—, 6.—. Pelerine za odrasle po K 9.—, 10.—, 11.—. Blago za obleke, zimski robci, odeje, koce itd. po zelo nizki ceni. Paziti pa je, da te trgovine ne zamenjate s kako drugo, ker dobro blago po nizki ceni , ima samo Šoštarič v Gosposki ulici. Vzorci se razpošiljajo brezplačno.
Narodno gospodarstvo«
Zadružne novice iz Srbije. Ministrski svet je na predlog ministra narodnega gospodarstva sklenil, da ima v novoosvobojenih krajih stopiti v veljavo srbski zakon o kmetijskih in obrtnih zadrugah, kakor tudi naredba O' vodstvu zadružnega registra. — Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug v Belgrado je v seji svojega upravnega in nadzornega odbora odločila,vda naj se v čim skorajšnjem času osnuje v Skoplju odsek Glavne zveze. Za nove kraje je namreč' potreben čim bližji in neposredni pouk in zato se je Glavna zveza odločila za ta korak. — V isti seji se je sklenilo prirediti vsako leto tečaj za nadzorstvo zadrug. Tečaj bo trajal mesec dni. Sprejemali se bodo v tečaj po en učitelj ali duhovnik iz vsakega okraja in po en dijak, ki je dovršil zadružno šolo. Vse stroške za vzdrževanje in stroške za potovanje na tečaj in nazaj bo nosila Glavna zveza. — Glavni zvezi srbskih kmetijskih zadrug je ministrstvo narodnega gospodarstva dalo na razpolago 10.000 kilogramov pšenice za seme, da ga neposredno razda svojim zadrugarjerrp — Fond za zgradbo zadružnih domov je sklenila osnovati za narodov blagor vneta skupščina užičkega. okraja. V teh domovih naj bi imele svoj prostor poleg zadrug tudi čitalnice. V ta zaklad se ima vsako leto dejati po 2000 dinarjev iz okrajevih dohodkov. Ta pažnja na-pram zadružni organizaciji zasluži tem večje priznanje, ker je užički okraj precej reven.
Komunalno kuhinjsko vrtnarstvo bodo uvedli v Pešti. Mestna, uprava bo v to svrho kupila od zna-nega športnika Nikolaja Seemera 300 oralov zemljišča blizu Pešte in bo na njih v lastni režiji gojila vse vrste zelenjave, ki jih potrebujejo V kuhinji. S tem hoče doseči dvoje: preprečiti hoče nadalnje po-draževanje za domače gospodarstvo najvažnejših živil, ob enem pa ustvariti pogoje, da bi ne ' oslabelo zalaganje peštskega prebivalstva z zelenjavo. Mesto ne bo delalo konkurence privatnim gojiteljem zelenjave, kajti konzum zelenjave v Pešti rapidno narašča od leta do leta. Razen tega pa gojitelji Še vedno zaslužijo na enem oralu po 2000 K. Mesto Pešta ima že eno kuhinjsko vrtnarstvo, toda iv malnjjšem obsegu. Zdaj je uvede v velikem in upa, da s tem prepreči preveliko draginjo. Zelenjava se bo prodajala za primerno ceno v mestnih tržnicah.
Koroško.
Ne puščajte otrok samih. V St. Rupertu pri Celovcu je pustia neka mati doma tri otrdke ’ in šla po nekem opravku. Otroci so zanetili yi njeni odsotnosti ogenj, kii se je nenadoma ' razš)iril! ' po celem stanovanju. Soseda je slišala ječanje otrok, vdrla je v stanovanje in našla vse tri otroke od dima že napol zadušene med posteljnim perilom. V zadnjem času jih je spravila na prosto in poklicala zdravnika in sosede, ki so pogasili ogenj.
Kranjsko.
Volitve na Kranjskem. V trgovski in obrtni zbornici sta bila v sredo, dne 16. (t. m., izvoljena deželnim poslancem drž. poslanec dr. Ravnihar m inž. Milan pl. Suklje, oba liberala. Posestno stanje strank je ostalo tedaj v novi zbornici neizpremenje-no. Vlado v deželi ima za prihodnjih šest let zopet S. L. S. v rokah. Želimo ji obilo vspehov!
Osleparjen živinorejec. Iz Ljubljane poročajo: Te. dni je posestnik Ivan Zalar iz Dobravice pri Studencu pripeljal na ljubljanski kolodvor vola, katerega je prodal za 370 K. S tem denarjem se je po Kolodvorski ulici podal v mpfeto. Tu se mu je pridružil neznan mlad človek in ga vprašaj po tem in onem. V bližini1 ljudskega kopališča ' se je pojavil pred njima neki drug mlad človek, kateremu je kakor ponevedoma padla na tla v robec zavita listni-oa. To listnico je Zalarjev spremljevalec hit,ro pobral in Zalarju zašepetal, naj bo tiho. Nato je listnico odprl in pokazal Zalarju, da se v njej nahajajo,bankovci; veljel je Zalarju, da gre z njim v Nunsko ulico, kjer si bosta denar razdelila. Ko sta dospela do srede Nunske ulice, je naenkrat isltopil pred
nju dotični človek, ki je bil „izgubil“ listnico in zahteval od Zalarja, da mu njegovo listnico vrne. (Zalar je ogorčen potegnil iz žepa svojo listnico s 370 K in jo pomolil neznancu, češ, to /je moj denar. Neznanec je vzel listnico, jo pregledali, nato jo pa sam vtaknil Zajarju nazaj v žep. Nič hudega sluteči Zalar se je nato vrnil v mesto, neznanca sta pa skupaj odšla v nasprotni smeri. Ko je Zalar čez nekaj časa le pogledal v svojo listnico, je bila — prazna! To je že jako znan lopovski način in1, je le čudno, da se še vedno kdo dobi, ki nasede.
Primorsko.
Oproščen defravdant. Kakor je bilo s,v,oj Čas poročano, je poneveril poštni mojster in ob enemvb-dja poštnega urada Pulj III Nicolich okoli 40.000 K uradnega denarja. Razun tega očita obtožnica Nico-lichu tudi nenravnost. Radi teh hudodelstev se je i-mel te dni Nicolich zagovarjati pred rovinjsko poroto. Obtoženec je poneverjenje uradnega denarja priznal, ugovarjal pa je obtožbi radi nenravnosti. Navzlic temu, da je Nicolich priznal poneverjenje velike svote uradnega denarja, se vendar rovinjski porotniki niso mogli prepričati o njegovi krivdi in Nicolich je bil začuda oproščen. Pravoreki rovinjskih porotnikov zadnjih časov — spominjamo na oprostitev Galanteja in drugov. — kažejo že dosti jasno, da jp v Rovinju treba v, tem oziru temeljite remedure. Ker s pravoreki te vrste se ugled istrskih sodišč pač ne (bo povzdignil. Tako pač ne bo moglo iti naprej.
insolvenca tržaške tvrdke. Tržaška veletrgovina z oljem G. in S. Segre je postala insolventna. Pasiva znašajo 800.000 K. Prizadeta je z večjim z-neskom tudi neka slovenska banka. Dogaja se žali-bog le prepogostoma, da naše banke otvarjajo velike kredite dvomljivim tujim tvrdkam, dočim za solventne domače trgovce nimajo denarja. Tudi to je poglavje, v katero bi trebalo o priliki posvetiti.
Tržaška plinska družba je imela te dni svoj občni zbor. Čistega dobička je I,462.0'öl0 K. Na vsako akcijo od 400 K se razdeli dividenda 70 K, to je
Odkritja in iznajdbe „dr. Viljema grofa Tomšiča.“ V Trstu se je vršila prejšnji teden obravnava proti 261etnemu sinu železniškega čuvaja Em„ Tomšiču, ki se je izdajal v Opatiji in drugod za inženirja dr. Viljema grofa Tomšiča. Pod tem imenom je nastopal fant v najboljših družbah in delal dolgove v najboljših hotelih!. Posebno je potegnil podjetna brata dr. Rene in Jerome Tontaine de Fellenbrunn». Nalagal jih je, da je odkril bogat rudnik in iznašel že tudi nov motor, ki bi se dal izvrsfino vporabiti pri izkoriščanju rude. Brata sta mu dala precejšnje svote denarja v svrho nakupa Sveta in naprave motorjev. Grof Tomšič je seveda ves denar zapravil. Pri obravnavi je predlagal njegov zagovornik, da bi ga preiskali zdravniki-psihijatri, ker je bil mož oproščen vojaščine zaradi tega, ker je baje neobčutljiv za vsako bolečino. Državni pravdnik se je temu upiral in povdarjal, da bi bil tak človek, ki je neobčutljiv za bolečine, naravnost idealen vojak. Sodni dvor je zavrnil predlog zagovornika in obsodil Tomšiča radi goljufije na dve leti in pol težke ječe.
Književnost in umetnost«
Krasna slavonska povest Josipa Kozaraca: „Mrtvi kapitali“!, enega najmarkantnejših slavonskih pisateljev, je pravkar izšla- Pridjan (je tudi njegov životopis in njegovo književno delovanje. V „Mrtvih kapitaiih“ rešuje Kozarac na krasen in zanimiv» način znamenito gospodarskonsocijalno vprašanje, opozarja, da je v Slavoniji mnogo plodne zemlje, a ne’ obdelane. (To je mrtev kapital, ki ga je treba oživiti. Kozarac vidi povsod mrtve kapitale., Vse drvi na lov za uradniškimi mesti, edino uradnik je človek, samo on je „gospod“, če je tudi občinski pisar, in da ima mesečno plačo. Za dijaka, ko položi maturo, so edini idealni poklici profesor, jurist, medicinec, duhovnik. Nikdo se noče posvetiti poljedelstvu, obrti in trgovini, da bi dvignil blagostanje svoje in naroda. In tako nastaja nadprodukcija uradništvai, a drugi poklici se zanemarjajo. Prevod je oskrbel Starogor-ški. Broširan izvod stane K 1.50, lepo v platno v,e-zan K 2.50. Dobiva se v Katoliški, bukvami v Ljubljani. Sezite po tej ceni in lepi knjigi!
Koliko močnih delavcev obrne vsako leto svoj hrbet domači grudi ter gre iskat navidezno lepjega, a varljivega zaslužka pri nevarnem delu v tujini: v Ameriko, na Nemško itd. In ti prav nič ne poznajo razmer, popolnoma različnih, v katere se pripeljejo kar čez noč. Svojo nevednost plačajo drago;. Doslej nismo imeli poučnih knjig o tujini. Sedaj pa imamo temeljito, razumljivo in zanimivo knjigo „Amerika in Amerikanci.“ Fant, mlad mož, del ave q, ki misliš, da moraš iti s trebuhom za kruhom, preberi v svojo veliko korist ono knjigo. Poišči jo v bralnem društvu, ali si jo izposodi pri dulšnem pastirju. Ce je ni, pa piši po nje velečastitemu gospodu župniku Trunku, župniku v Beljaku na Koroškem. Ubile obresti ti bo donesla!
Krasne umetniške razglednice, božične in novoletne, ima v zalogi Slovenska Straža v Ljubljani. Naj bi sedajj, f ko bo o priliki praznikov romalo po širni naši domovini tisoče ,in tisoče razglednic, vsi
zavedni Slovenci in Slovenke segali le po razglednicah, katere je založila Slovenska Straža. Te razglednice se naročajo v pisarni Slovenske Straže v Ljubljani, Ljudski dom. Trgovci in \razprodajalci dobe znaten popust. Ob tej priliki naj bi se vsak držal načela:	'na vsaki razglednici1 in sploh na vsakem
pismu mora biti prilepljen narodni kolek v korist obime j ni m Slovencem. Slovenska Straža ima v zalogi sedem vrst umetniško izdelainih,1 narodnih kolekov, katere vsem prijateljem obmejnih Slovencev prav toplo priporočamo v nakup..
Razgled po svetu.
Srečnež. Kašacijski dvor v Parizu je potrdil testament grola Julija Perrocheta, ki je ,volili nekemu kočijažu 7 milijonov.
Primere iz živalstva v našem govoru. Vsi narodi na svetu se v svojem govoru radi poslužujejo primer iz živalstva. Že sveto pismo uči, da treba biti zvit kakor kača ' in krotafk kakor golpbje. V slabih časih tožimo, da je življenje pasje slabo, kadar se nam pa kaj Važnega posreči, pravimo, da smo že na konju/ in marsikdo se potem postavlja kakor petelin na gnoju. 'Marsikak star osel n,i boljši od mladiča, ki mu rase še le prvi mah. Kdor pride zvečer z o-pico domov, ima drug dan mačka in se zvija kakor čilv, dasi je drugače močan kakor medved» Junaki so pogumni kakor levi., bojazljivec pa pred lastno senco beži kakor zajec, dasi je drugače počasen kot polž. Ni posebna umetnost, iz muhe napraviti konja. Za-govedenih ljudi je povsod najti. Marsikdo spi kakor medved, med tem ko drugi dela kakor konj in je še marljiv kakor čebela. V jezi postane človek kot kuhan rak, če nima ravno polževe krvi. Lisjak je navadno po mačje priliznjen. Marsikdo je reven kakor cerkvena miš, pa se vendar napihuje kakor žaba. Gorje mu, kogar črv v duši gloje! 'Pasja, ponižnost je dostikrat v zvezi s kačjo strupenostjo. Krade kakor sraka in se počuti v zaporu kakor riba v vodi. Poje kakor slavček, drugače je pa neumna goska; brenči za ženini, kakor sili muha v vrelo kašo, Orlovski nos je mnogim všeč, oslovska ušesa pa niso nikomur v čast. Kdor mačko v vr/eči kupi, stoji potem dostikrat razočaran in zmešan, kakor bik pied novimi vrati. Kdor je zdrav in lačen, je kako:* volk, kakšna razvajena gošpica! paj samo poskuša kakor ptiček. Kdor ne brzda svojega jezika, mora dostikrat osramočen utihniti in se umakniti kakor polit kužek.
Mokre dežnike, postavi vedno tako, da je ročaj na spodaj obrnjen, in jih pusti Itako posušiti. Voda se hitro odteče na vseh konceh dežnika in blago se posuši enakomerno in hitro. Ce pa postaviš dežnik tako, da je roč obrnjen na zgoraj, kar se navadno zgodi, odteka voda proti vrhu dežnika, 'a tu jo za-držuje okrogla in žičastai nastavi n a;,' dežnik se na vrhu dolgo ne posuši, blago ostane na tem še*dolgo mokro in se vsled tega hitro raztrga. Mokrih svilnatih dežnikov ne suši nikdar rajzpete, svila‘se preveč napne, postane trda in se rada seka.
Zahteve, ogrskih delavk, .Ogrske delavke _ so na svojem zadnjem kongresu, ki se je vršil v minulem oktobru, sprejele resolucijo na vlado, ki obsega naslednje zahteve:	Nočno delo je za ženske popol-
noma prepovedati. Ravno tako naj se popolnoma prepove žensko delo v nevarnih in ženskemu zdravju škodljivih obratih. Uvede naj se osemurni delavnik in prosto sobotno popoldne. K obrtni oblasti naj se za nadzorovalno delo pritegnejo tudi ženske. Uvesti je obvezni osemtedenski počitek za porodnice in (sicer mora 'šest tednov brezpogojno odpasti na čas po porodu. V tovarnah naj se ustanove izbe za doječe matere, kjer lahko nahranijo svoje dojenčke. Uvede se naj materinsko zavarovanje za vse žene, ki nimajo — oziroma njihovi možje — nad 3000 kron letnega dohodka.
—lojnim.........i mi wiiiiiwiBiiiiiiHwiiiiiiiiiTiiiMMMMwmiTTiTiirairMnimMMBMMmnrin
Litijsko mleftto milo	I
s konjičkom	j
iz tovarne Bergmanna & Co., v Decimi olì Labi 1
je in ostane neprekos’jivo ? učinku zoper poletne pega in se pri rücijoneinem negovanju kož« ne nr.r re pogrešati. To nepobitno dokatujejo vsak dan došla prznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazal» Bergm;>nuova lilii	K „Manera“. Dobi se povsod v tubah po
70 vinarjev.	43 O
«
Koliko pokadimo v Avstriji? C. k#r. Statistična centralna komisija na Dunaju izkazuje, da je v prvi polovici leta 1913 avstrijska tobačna režija izkupila 163,599.718 K, n apr am preteklemu, letu 4,295.654 kron več. Prodalo’se je: smodk lastne režije 541,036.000 kosov (manj 17.185), inozemskih smodk 572.000 kosov (manj 16.000), cigaret lastne režice 2.757,834.000 kosov (več 133,987.000), inozemskih cigaret 6,419t000 kosov (manj 622.0010) ; nadalje tobaka za njuhanje 5281 meterskih ‘ stotov (manj 267), tobaka za kajenje lastne režije 126.114 meterskih stotov (manj 1626) in inozemskega tobaka za kajenje 77.5 meterskih stotov (manj 12).
Abstinenca v starem veku. Leta 1912 so izkopali del knjižnice nekpga slavnega asirskega .vladarja iz VII. stoletja pred Kristusom. Med 20.000 tablicami je več sto takih, ki se bavijo z medicino. Vsebina dela vso čast asirskim zdravnikom. Posebno je zanimivo, da so pijance iz navade že takrat prište-vali k bolnikom, in kot edino sredstvo priporočali t— popolno abstinenco. Boj proti alkoholu je torej star že nad 2500 let.
Ne more se dovoli ponavljati
da Faysove pristne mineralne pastilje ne smejo pri hiši manjkati. 'Nudijo ' ti v/e’dno zdravilno učinkujoče! sredstvo zoper ’ pre-hlajenje dihalnih organov, pri kataru, hripavosti i. t. d. (To izborno zdravilno sredstvo, ki vsebuje kovinske moči iSodenskiih mineralnih izvirkov se osobito pri zastarelem kataru vspešno rabi. Posebno znamenje: Uradno potrdilo županstva ISodena ob T, na belem, papirčku. Zahtevati se morajo izrecno Faysovih pristnih .Bodenskih za ceno K 1.25, odklanjaj pa dosleldno vse ponaredbe.
Ženska nečimernost. Te dni je na Dunaju v hotelu Bristol umrla grofica Osteu-Phiten. Pri zapisovanju zapuščine so našli to-le: 60 oblek, 110 klobukov in vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 2 milijonov kron. Najcenejša obleka je stala 5000 K! Posamezne klobuke so cenili od 1000 do 12.000 kron. Pokojnica je za svojo obleko na leto izdala 4001000 K in je na ta način že 'večino svojega premoženja zapravila. Grofica Osten-Platen je v zadnjih letih o-semkrat napravila oporoko; tudi malo pred smrtjo, ko že ni mogla več govoriti, je kazala z znamenji, da bi rada še enkrat oporoko izpremenila, a kmalu nato je umrla.
Cvetlice v vazah ohranimo dolgo sveže, če jih postavimo v vodo, kamor smo pridejali nekoliko, soli in sladkorja v enakih delih. Tudi ne pozabimo vsako jutro z ostrim nožem odrezati nekoliko od stebel. Ce s i cvetlicami tako ravnamo, se ohranijo dolgo čar sa svježe in lepe.
Stara mati ruskih re vol u rii jo tm rje v. Iz Petrograda poročajo: Takozvana, stara mati vseh ruskih revolucionarjev, gospa Breškovfška, je pobegnila iz Sibirije. Oblekla se je v moško obleko ter pobegnila v spremstvu nekega drugega političnega kaznjenca. Cez 3 dni so (šele prišli na to, da je pobegnila. Zaceli so jo zasledovati ter jo tudi prijali.
Pokopališče za pse. ' Iz Budimpešte poročajo, da je eden izmed občinskih svetnikov predlagal v občinskem svetu, naj se napravi pokopališče za pse. V predlogu povdarja, da imajo Itaka pokopališča že
vsa velika mesta in da jih obiskujejo tudji tujci, ne-samo zato, ker so originalna, marveč tudi zato, ker imajo umetnišk;e nagrobne, spomenike.
Deset milijonov za bolnišnice1 v Londonu. Rajni južno-aMkanski milijonar Julij Wernheer je volil londonskim bolnišnicam deset mil. mark.
Ostre in mile zime. Zima je neljub gost in ljudje so že od nekdaj radi ugibali, da li bo vsakokratna zima ostra ali mila, dolga ali kratka. Izredno hude ali pa izredno mile zime ostanejo dolgo v spominu in jih zaznamuje tudi zgodovina. Iz prejšnjih stoletij so znane naslednje zelo ostre zime:	v
XVI. stoletju:	1507,	13, 22, 44, 48, 51,	64-65. 68, 70-
71, 76,	79,	86,	93-94;	v XVII. stoletju:	1602-3 ,8, 15,
21-22, 24, 32, 38, 47, 55, 56-57, 62-63,- 66, 70, 76, 83-84, 91,	95,	97,	90; v,	XVIII, stoletju: 1702, 9, 16,26,
29, 31,	40,	44,	54-55,	67, 71, 76, 84-85,	88-89, 90, 99;
v XIX. stoletju: 1S00, 9, 12, 26-27, 2ÖVßO, 37-38, 45, 69, 70-71, 79, 80, 92, 97, 99. Leta 401 je bilo Crno morje čezinčez pokrito z ledom, ravno takp leta 763, ko je celo del Dardanel zamrznil. V letih 860 in pa 1234 je Jadransko morje tako močno zamrznilo, da so čezenj v saneh prevažali blpgo iz Benetk v Dalmacijo. Leta 1081 je zamrznila reka 'Pad v zgornji Italiji.
Nesreča pri preškujšnji novega/ topa. Na strelišču orožarne Skoda, v Bolovecu na Češkem so pre-skušeivali nove topove težkega kalibra 24 do 45 em. Nenadoma je počila, cev emriga teh težkih topov. Top je razneslo na vse strani. Kosci so pa zdrobili obe nogi delavca Melke, ki je kmalu nato izdahnil. !Tu-di nekega drugega delavca je tako poškodovalo, da ie kmalu nato vsled velike izgube krvi umrl. Oblast preiskuje zadevo seveda — post festum.
Vsaka ura 14 dni na poskušnlo.
Se pošilja samo proti povzetja, Po 14 dneh se na želje denar vr»e,
BÜS“ Velik senik brezplačno. (Jamstvo S leta.)
14 karatni zlati prstani . , . „ 4*— 14 karatne zlate ure za gospode _ 40*— Srebrne ure . . . .	... K 6*50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9*50 Pristne tula ure dvojno pokrove „ 13*— Ploščnate ure iz kovine . „ , „ 6'— Srebrni pancer-verižice	. . , „ 2*—
14 karatne zlate verižice ,	. . „ 20*—
Amerikanske zlate double-ure . „ 10*— Goldin Roskopf ure	4*—
Prav« Želernišareku Roskopf-patsBh Prava nikeln. točno na min. Moče, K 5*— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19*— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10*80 Kuhinjske ure ........ 2*40
vke ............... . . » 8*—
ezvojnim p zvoncem . „ 3 60
A. Kiffman, Maribor M. 49
Vetika tovarniška zaloga ur, zlat me in srebrnina.
Za smeh»
P r e b r i s a n ia . k u h a r i c a,,
—	(„(Gospa, ali boste danes zopet vi pripravili večerjo?“
= ,„Cernu vprašuješ?“
—	„Ker pride gospod zopet pozno domov.“
Grd klobuk.
Dama: „Tega klobuka pa žte nočem, - ker mile preveč zakriva obraz.“ -
Modistinja: „Včasih se tudi kakšna lepa roža skriva za grmom.“
Zagovoril seje.
Postopač pred sodnikom: fc,Le molčite! Jaz, že vem, kaj mi je storiti. Saj vendar ne stojim danes tukaj ne prvič in ne zadnjič.“
Nezaupno.
Krojač: :,„Z veseljem bom delal za, vas, gospod baron. Toda samo proti gotovemu plačilu!“
Baron (jezno): .„Sami ste omenili, da sem vam bil priporočen»“
Krojač: „Da, od mojega konkurenta!“ Uresničeno p r o r o k: o v a n j o
—	Zadnjič mi je bilo prorokovano pri neki ve-deževalki, da bom dobil kratkem od nekod TOO K. In to se mi je danes uresničilo!
== Od kje si jih pa dobil?
—	Od sodnika! — 100 K kazni, ali pa 10 dni zapora,..
Vzdih zaspanega narodnjaka.
„Vedno več strank, društev in listov! Človek že res ne ve danes, s kom naj bi držal!“
Na plesu.
—	Milostljiva! Vaš sijaj in vaša lepota mi za-branita celo navzočnost v vaši bližini!
= Radi mene se lahko takoj odstranite!
Pri vaškem z o b ol z d ir a v ;n i k u.
Sodnik: ,„Vi ste torej po izpovedi priče udarili Mesarjevega hlapca s stolom po gl avli, 1 predno ste mu izpulili dva zoba-kočnilca. Ali je to resnica?“
Obtoženec: „Da, gospod sodnik. Janez je zahteval, naj ga kloroformiram, da bi ne /imel prevelikih bolčin ! “
Kako se mu d o p a d <e.
Zena: „Kako se ti kaj dopade moja zadnja fotografija?“
Soprog: »„Krasna; samo usta držiš preveč prisiljeno skupaj.“
S preganj e.
Z 18 leti se povprašuje ženska: Kakšen je?
Z 23 leti: Kaj je?
Z 28 leti: Kje je?
' Bridka resnica.
—	Je-li pa vaše razmerje z mojo hčerko povsem resno in istinito?
= Da, moja ljubezen do nje je polna bridke resnice !
Nevoščljivost.
Prva kuharica: „Danes sem poslala ljubčekom kar pet razglednic po pošti.“
Druga kuharica: ;„Blagor ti, ker služiš, na pošti; gotovo dobivaš znamke ondi po lastni /ceni!“
V šali..
Tlonček se ni dobro naučil zgodbe o stvarjenju sveta. Pri izpraševanju je marsikaj napačno odgovoril in učitelj ga zapre. Ko ga doma vprašajo, zakaj da je bil zaprt, odgovori;
„Zato, ker sem pri stvarjenju sveta nekaj napak naredil!“
Študentje.
—	„Zakaj pa inseriraš v listih, da si izgubil zlato uro in verižico? Saj smo jo šli vendnr skupaj zastavit.“
= ,„E, to je zaradi mojega očeta, prijatelj; če mu pokažem, da je tiskano v listih, potem pa bo že verjel ! “
S o č u t j e.
Gospod k bosemu:	„povejte mi, človek, kaj
vas nič ne zebe, ko je taka zima, da kar škriplje?“
Bosi: „prosim, blagovolite poskusiti!“
R e e 1 n a’ ir a z p r o d a j a»
Trgovski pomočnik šefu:	„(Kako naj označim
prodajalno ceno na tej suknji, ki je veljala poprej 36 K?“
Sef: „Zapiši na listek: Preje 44 K — sedaj pa 36 K!“
Sočutje.
Gospodična: „Ribolov je res nekaj groznega! Uboge ribice, kako se premetu jejo po mreži!"
Gospod: „Ne morejo drugače, ker nimajo nog, da bi hodile.“
Golšča in debeli
se odstranita na prav zanes-1 ljiv načm brez joda, brez] medicine že v nek»ter b dneh. j Pišite na : ,Par&cesu3‘ kem. labor. Šternbsrg Moravsko. Piston prdožite dve znamki po 10 vin.	228
Kuharica
ki zna kuhati tndi za draži no, ne premlada, se sprejme Dopisi in prepisi spričeval na «skrbništvo Bežigrao, pošte .	>	n	229
éS?«ffW*f mn« Q&W&	w 99 olajšuje in ozdravlja bolezni na prsih, kašelj,
É^JOCilC katar, influence in neduho.
V izvirnih zabojčkih po K 4’— se dobi v vseh lekarnah.
Mala biblioteka
za bogoslovce se proda, dogmatični n morabčni auk-torji, med drugim tudi „Vo ditelj“ od 1902 1909 let., za več kot polov čue cene 10°/0 čiste kupnine je določanih za Slovensko Stražo. Cena 60 kron. Več v npravništvo tega le? ta	226
f„p°errje protin in revma-
taže vse po-kusil brez uspeha, naj poskusi še naš rastlinski čaj, ki presenetljivo učinkuje P'je se kakor ruski čaj Zvitek 5 E, pol zautka 3 K 50 v. Karol Jilek Sternberg, Möravsko.
Zahtevajte v go* stilnah list Straža!
Na Naj višje dovolilo Njegoyegt ces.gfe% in kralj, apostolskega Velie nstva
42. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel.
Ta loterija v denarju vsebuje 31.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 6‘i5.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
22. lanuarla 1914. Cena srečke 4 krone
Dobe se ssečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vord re Zoliamts-strasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavn h in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. generano r wnate!jsf#o za držav/ne loterije
(odde’ek za dobrodelne loterje).
Redka priložnost
1000 komadov flanelodej široke 1 20 cm, dolge 150 cm
po K 1*50-
Priporočam t di svojo Veljko zalogo zimskega blaga za moške in ženske obleke po jako nizkih cenah ! Pričahuioč obilnega obiska se beležim
Jožef Dilaga, Mariborob D.
Tegetthoffova cesta St 21
Pozor l
Ker se nagiba sezona h koncu opozarjam cenjeno občinstvo
na nečuveno nizke cene vseh poletnih obuval, posebno sandal in platne«
nih Čevljev» — Naj nihče ne zamudi ugodni prilike. Naročila od zunaj se izvrše točno in poceni
STEFAN STRAŠEK prva naj večja zaloga obuval y Celju, Schmidgasse štev. 3.
Ni treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna
Semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki!
flVIan Hočevar Celje
12/2 ali 6 1 ali 1 velika popotna steklenica K 5'60.
Pri večjih naročilih mnogo ceneje. |
Thierry-a Balzam
edino pristen. Nedosežen uspeh pri vseh boleznih na dihalnih organih, pri kašlju, hripavosti žrel-nem kataru, pljučnih boleznih, slabem prebavljanju, slabostih, želodčnem krčn itd. Zunaj pri vseh boleznih v ustih, zobobolu, pri opeklinah in izpuščajih itd.
Thierrya- cenfifolijsko
mATfln j® zanesliivo še pri tako starih l|la4llU ranah, oteklinah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa, napravi vsled tega dostikrat operacijo nepotrebno. 2 dozi 3 K 60 v.
Lekarna k angelju varuhu A Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja' najceneje
SSSSf R. Stermeckiv Ccl'u 301-
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
T
rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki :
Franc Kolenc
Celje, Narodni dom.
Razpoiilja pravi ruski čaj 1 kg po K 450 in višje.
Slupuje oves, fižol, suhe gobe in druge pridelke.
Ima veliko zalogo pristne domače slivovke, brinjevca in konjaka.
Sprejme zdravega učenca poštenih starišev z dobrim šolskim spričevalom.
Pozor! URE
repasirane s pismenim jamstvom:
Pristna srebrna nra K 7'—
Pristna srebr. nra ženska K7
Pristna srebrna verižicaK 2'—
Pristna srebrna verižica
damska K 3 40
Zlata nra
. K 28 —
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar, očalar m
z§ alar
pranio gur@| frfaribor
Tegethofova cesta št. 39
Darujte za Slov. Stražo !
Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu.
Sprejema hranilne Tinge vsak delavnik od 8. do 12. ure ia jih obrestuje po
sko in Gnrnjigrad in rezervna
od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripsnje obrest* vsa k v ga pol leta h kapita n —Rentni davek plačne hranilnica s*ou ter ga ne od egnje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
4
o
2
0
zaklada, katera znašata že nad 350 000 K Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30 000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim nči’oa zavadim in za ustanovitev slavenska obrtne strokovne šole 12 000 K za oodaore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske nameue 6.000 K, hran.lnieo ustanovivšim oirajem izplačala okolo 45.000 K, za dobrodelae namene, skupao tedaj nad 100.000 K.
Sprejema tudi hranilne knjižice
drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.
Ljudsko hranilnica in posojilnica v Celju
registrov, zadruga tj |sicilij Hicf zneamsjini zavezo M IllyI lil llluš
obrestuje hranilne tlop po
ad dne vloge do dne vzdiga
(Hote! „Pri belem uoiu“) y Celju, Graška cesta štev. 9 --------------—» prvo nadstropje--------------------------------
počEBši s 1. januarjim 1013. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju
registrovana zadnuga z omejenim jamstvom
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li P» Ql Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in član zadruge ali ne in jih obrestuje po	/0 iztirjanje, daja predujeme eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije
=—-  	"■■■■	——:	po najkulantnejših pogojih. ----------------------------------------
Dota. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vs«ki cent.
Tudi na obroke I llustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura	K	3
Pristna srebrna ura	K	7
Original omega ura	S	18
Kuhinjska ura	K	4
Budilka, niklasta	K	3
Poročni prstani	K
Srebrne verižice	K
50
2--
2-~
Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
Tfaeod. Fghreiibach
urar in očalar
Maribor, e°8P°81« utica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Za božično in novoletno sezono
priporoismo trgovcem v nakup:
Božičnih okraskov - Svilnatega papirja v vseh barvah - Kreppapirja v vseh barvah - Barvani papir na eno stran v vseh barvah - Barvani papir na dve strani v vseh barvah - Zlati in srebrni papir - Sveče za drevo, čarobne svečice - Cvetje z§ rože - Žica - Zlata pena - Jaslice izgotovlje
Podob ce za jaslice - Rutke.
Božične in novoletne dopisnice kakor tudi druge vrste Hm debelo! po izredno nizkih cenah.	dfO^nOl
Goričar & Leskovšek v Celju.
Graška utiša št. 7.
Rotovška ulica št. 2.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za Sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo luhoto, tečenje iz ušes šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„Zur Sonne', Gras
Jakominiplatz 14.
Sbraci! ZauEdajtE se!
Trgovina z moko in dt-= želnimi pridelki °
i
Glasna s!, zaloga in VElIka izbira iiranishega vmrsbega biaga, n. pr. šfrang, uzd, urni, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
1 fallar
Celje
I
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in
..lakov.——
Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen.
Točna in soiidna postrežba.-^* ßPOSliä ulica ŠtBU. Zl. J**" Točna in solidna postrežba.
Mo subžo žgona Mu
Ri Muc la na debelo!
Zaloga rudninskih voda
Pazer I
Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici uljudno naznanjam, da sem prevzel prejšnjo Alojz Šnmen-jakovo špecerijsko trgovino v Mariboru, Tegethof-fo*a cesta 57, nasproti južnemu kolodvora.
Trgovino sem popolnoma na novo preuredil m založil z najboljšim špecerijskim blagom.
Imam v zalogi pristno najboljšo moko Majdičevih mlinov v Celju ter vso blago, ki se prodaja v korist dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in v korist Slov. Straže v Ljubljani kakor: vžigalice, Kolinsko kavino primes, milo, kremo itd. Ker se bodem potrudil da zadovoljim svi je cenj. odjemalce z dobrim blagom po najnižjih cenah, se prav uljudno priporočam in upam, da me bode slavno občinstvo kot domačina izdatno podpiralo. Nakupljeno blago bodem po celem mestu brezplačno dostavljal na dom.
Nakupujem tudi vsakovrstne deželne pridelke kakor: fižol, oves, pšenico, vinski kamen suhe gobe, smrekove storže po najvišjih dnevnih cenah,
«	*	21	špecerijska trgovina v
Josip 5©f©C* Mariboru, TßgeMllliCa.57
Sprejmem tudi dva učenca, prednost imajo tisti, ki so se že kje učili in ki stanujejo v Mariboru.	1415
e>
a
X
V)
N
O
O
u
eu
Malisno štupo, suhe gobe, [Priporoča se Vam za nakupi
jaboike namizne in za mošt. hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, -
smrekove storže, vinski kamen,
želod, krompir, sploh vse dežtlne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd.
Veletrgevin» m špeceraj© m s deželnimi pridelki
Anton Kolenc CsS?
Graška ulica ét. 22»
BI
r
»
83
S
sa
>-«-
o
st
3
»
Velika narodna trgovina
Ks£2i¥anlc, Celle
Narodni dom
ariporoča bogato zalogo banuf&kturnega in modli! ga blaga, posebno krasno inovosti za ženske in )ioške obleke po zelo znižani ceni!
Bst&nki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago
_________U V—tež
S & ' .;	'
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
Rafael Salmič Celje Mar« dom
to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlai- ! nine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite tja zastonj in poštnine prosto. |
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.!
Franjo Duchek
svelar in medicar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini m slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!

Spodnještajepslia ljudska
liliica v Marlon
Kjistrn. ainp z ranim znra
fiSESS ^ JL.
Hmnilnp ulflfl!? 86 «prejemajo od vsakega in se obrestujejo: nav*dhe 5,0 4-»/,«/,, proti trimesečni odpovedi po 4*/*%• Obresti se Ili alimi ti MiuyE pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija V3ßcer.» V. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. poiol (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
mM j   ■■ „    ■	...■■■—lili '11   — —■—i « o	i	■■■■    «.■»wi.issihwiw»
Pfl^niild SP IšdlPin le ^anoiD ™ sicer: na vknjižbo proti pupilarm varnosti po 5“/«, «a vknjižbo sploh po S1/,0/», na vknjižbo in (UaUjllii »Ct uiijbju p0r0gtV0 p0 5 s/4 8/o in Ba osebni kredit po 6°/«- Nadalje izposoj uje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. **asSEßSS@©6S®@®0®@@aBaBaea
UPüdfiß sino so vsako sredo ia četrtek od 9. do 12. ure dosy MiK Ut (lUliu US « sadnih urah se sprejema in izplačuje denar. ■
vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike.
Pojasnila ss dajejo	reimum m tuni n «ép disiate tmnu uMnuüh.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo)
Založnik In izdajatelj: Konzorcij ..Straža.“
Odgovorni urednik: L. KEMPERLE.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.