is h a j a ob ponedeljkih, Sredah in sobotah - te- I^FONIj UREDNIŠTVO Ž4-T5, TAJNIŠTVO IN OPRAVA 21-90 ** rEKOCl RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 17-70-l-135 - LETNA NAROČNICA 900 DIN, MESECNA 75 DIN, POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO xrv KRANJ, SOBOTA, 2. septembra t96t ST. 99 A IZHAJA OD OKTOBRA 1MT KOT TEDNIK — OD L JANČARJA 1936 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK °LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Začetek beograjsk nferenc BEOGRAD, 1. septembra 1961. Danes dopoldne se je v preurejeni dvorani Zvezne ljudske skupščine začela konferenca neblokovskih držav. Točno ob 10. uri je konferenco začel predsednik Republike Josip Broz-Tito, ki je v uvodnih besedah pozdravil vse navzoče zastopnike 24 držav in predlagal počastitev padlih za svobodo in neodvisnost z enominutnim molkom. Po govoru predsednika THa je na dopoldanskem zasedanju govoril kot prvi govornik predsednik Indonezije Sukamo. V svojem govoru je načel vsa pereča svetovna vprašanja, ki bremenijo današnji svet. V drugem delu dopoldanskega, zasedanja je pod predsedstvom predsednika vrhovnega vojaškega sveta Sudana Abnda, govoril predsednik ZAR Gamal AMcI Naser. Predsednik ZAR je dal izčrpen pregled svetovnih političnih problemov in govoril o vzrokih mednarodne napetosti v sedanjem kritičnem času. Po zasedanju je predsednik Rrr>iki poslušalkporočilo o delu 'dužnice Zavoda^za socialno za-l9^Vanje na Jesenicah za leto udalje poročilo o stanju *&>v z dne 31. julija letos. Po-*o osnutka odlokov o us^a-jevnih skladov Kr&nj- «4 tT*«t< h*K**ai P*EDAVANJA 0 IČVENBOLOKOVSKIH D*ŽAVAH k zenice, i. septembra - Na po-Ud<> občinskega odbora SZDL je ^»ka univerza na Jesenicah *v^niZirala V Kred° in četrtek ^ t>r Predavanja o izvenblokov- d«želah. Predavanja so bila Jesenicah, na Javorniku, na u m v Žirovnici. Predavanju e »ledilo tov, predvajanje filma o po- fe *T?U predSednika Tita v Indijo Z.iradi aktualne teme r Afriko. la prGdavaT1Ja zelo dobro obi-*< razen na Je.senicah. Tu je \£rVante celo odpadlo, ker ni kino dvorana pripravljena. U. ska gora, Mojstrana in Žirovnica, nadalje osnutek odloka o ustanovitvi občinskega gozdnega sklada itn drugo. Po končanih ločenih sejah sta oba zbora na skupnih sejah imenovala člane za upravni odbor občinskega gozdnega sklada, nadalje vršilca dolžnosti upravitelja Osnovne šole v Žirovnici in tretjega člana v svet finančno samostojnega zavoda Zdravstveni dom Jesenice. Razen tega so razrešili dosedanjega člana upravnega odbora Veterinarske postaje na Jesenicah bo« na Jesenicah, člane komisije za pomoč odpuščenim iz zapora člane komisije za nacionalizacijo pri Občinskem ljudskem odboru na Jesenicah in nekatere upravitelje niže organiziranih osnovnih šoL M. Z. Tod« v teh dneh je na Vitrancn velike obiskovalcev. Pred začetno postajo Žičnice je naš fotoreporter pred dnevi ujel vrsto avtomobilov, ki so čakali na svoje lastnike ~- •----- NOVI PRAVILNIKI O DELITVI DOHODKOV V TRGOVSKIH PODJETJIH etku ANALIZE TRGOVINSKE ZBORNICE NUDIJO PRVE PODATKE O TEM, KAKO SE TRGOVSKA PODJETJA PRIPRAVLJAJO NA DELITEV OSEBNIH DOHODKOV IN ČISTEGA DOHODKA in imenovali novega, nadalje soj8* v trgovskih podjetjih še počas-razrešili člane upravnega odbora Pripravljajo na sestavo novih -Centra za pospeševalno ifljižbflU | pravilnikov o delitvi gstega dona Jesenicah, upravnika finančno hodka in osebnega dohodka kot samostojnega zavoda -Center za|v industrijskih podjetjih. Sicer pa gospodinjsko pospeševalno siuž- jim to niti ne kaže zameriti, ker Skoraj bi bilo mogoče reči, da sestava novih pravilnikov za tr* govska podjetja ne zahteva posebno obsežnih priprav, ker so ta Vsem lastnikom televizijskih spreiemnikov V petek, 1. septembra, se je začela v Beogradu konferenca neblokovskih držav. Ves potek konference bo poleg radijskih postaj prenašala tudi jugoslovanska televizija. Da bi lahko prebivalstvo z Gorenjske spremljalo televizijske prenose z zasedanj v Beogradu, prosi Okrajni odbor SZDL Kranj vse lastnike televizijskih sprejemnikov, da povabijo h gledanju tudi svoje sosede in znance. Prav bi bilo, če bi tudi gospodarske organizacije, zavodi, šole in društva, ki razpolagajo s televizijskimi sprejemniki, omogočili gledanje televizijskih prenosov vsem, ki se zanimajo za potek beograjske konference. podjetja v večini primerov veliko preprostejša kot večji del industrijskih podjetij. Seveda pa tudi teh pravilnikov ne gre podcenjevati. Trgovinska zbornica je, kot smo pred dnevi že pisali, vsem trgovskim podjetjem v našem okraju razposlala posebne anketne liste, da bi na podlagi posranih odgovorov dobila vsaj približno sliko o pripravah. Do sedaj (rok za oddajo odgovorov je potekel ob koscu avgusta) so prejeli 16 odgovorov, vendar s tem verjetno še ni rečeno, da se v ostalih 53 trgovskih podjetjih, kolikor jih je na Gorenjskem, sploh ne pripravljajo. Čeprav nam ti odgovori ne nudijo popolne slike, si vseeno oglejmo nekatere značilnosti. Pravilnika o delitvi čistega dohodka so do sedaj sprejeli v Trgovskem podjetju Gorenja vas in Maoru fžfiktnra Radovljica, pravilnike o delitvi osebnega dohodka pa imajo v Trgovskem podjetju Merkur v Kranju in trgovskem podjetju Gorenja vas. Prav tako osnutke za pravilnike o delitvi CD in OD. Skoraj v vseh podjetjih so izdelali analize in določene osnove ter merila za notranjo delitev, o katerih sedaj razpravljajo člani kolektiva na svojih sestankih. Iz predloženih odgovorov je raz- vidno, da so glavna merila, na osnovi katerih razpravljajo o vi-višini osebnih dohodkov za posameznike: delovni učinek, ustvarjeni čisti dohodek, doseženi promet, normativi zalog, stroški, kolektivni učinek, službena leta, prizadevnost, odnos do strank, strokovna sposobnost, odgovornost itd. S »iskovne konference na Bledu Na robu Šahovskih poli V torek, 29. avgusta popoldne, je bila v hotelu -Toplice« na Bledu tiskovna konferenca, ki jo je sklicalo Turistično društvo Bled. Navzoči novinarji pa so se s predstavniki blejskega turističnega in političnega življenja ter s predstavniki slovenske Šahovske zveze pogovarjali o pripravah na velika šahovski turnir -Bled 1961«, prirejen v počastitev blejskega turnirja pred 30 leti. Namen konference je bil seznaniti tisk o vsem, kar pripravljajo na Bledu, tako za udeležence turnirja kot za obiskovalce te velike šahovske prireditve, katere otvoritev bo danes ob 20. uri. Otvoritev bo na kraju, kjer se bo odigral turnir, to je v veliki, sodobno urejeni dvorani s 700 sedeži. Hkrati z otvoritvijo bo žrebanje imata po dve podjetji sestavljene igralcev in kulturni program. S prvim kolom bodo pričeli takoj naslednjega dre, t'o je jutri popoldne ob 16. uri. Dvorano bodo lahko kasneje razširili, tako da bo v njej prostora za 1500 ljudi. Uporabljali jo bodo za vse večje prireditve, za razne kongrese, festivale itd. Danes bodo zaključili z deli tudi na blejskem gradu, in sicer z otvoritvijo restavracije, (nadaljevanje na 8. strani) S Oti obtii fcl*>ko«a jezera te dni * vide*, da bi »»a Muooa • konca : :* bodo tudi t Zasluženim denarjem i" delavci vsake ekonomske enote lahko razpolagali. Nihče nam ne ho več rekel: toliko dajte temu, 1 toliko onemu. Vse to se bomo pogovorili sami, saj najbolje vemo, koliko kdo zasluži*, je Tone za-l dovol'yno pripovedoval doma svoji ženi. Vsaka Soia nekaj stane ■ ** leto in več je tega, kar so Kadar to govorili o osebnih p v nekem večjem gorenjskem pod- prejemkih, so bili sestanki po po-g jttju delavci prvič razpravljali o sameznib ekonomskih enotah po-g decentralizaciji upravljanja. Niso sebna živahni. Skoraj ga ni bilo, f| se vedeli veliko o tem, in sprva ki bi ne imel kaj pn pomni ti. Pa p jih niti ni kdo vc kako zanimalo, je rekel Lojze: »Če že sami od-š| »Mešajo m mešajo, pa je le ved- ločamo o denarju, zakaj ne bi po-no enako.'* so najbolj nezaupljivi večali nagrad za nedeljsko delo, |= radi pogodmjal- m brez večjega saj tako vsi pridemo na vrsto. In I ■ zanimanja potmMk tiste, ki so o vsi so se strinjali: »Seveda, zakaj M tej stvari i edeli že več. A ni btlo pa ne, povečajmo jih.'* Potem so i ■ dolgo, ko so le doumeli, da eko- pogumno povišali še nekatera iz-i I ' >n'-kc erftc, 0 katerih so jim plačila, za katera prej centralni H njihovi zastopniki v or$amh organi upravljanja niso imeli poli* upravljanja toliko pripovedoval:, sluha. Navdušeni so bili nad svo-JP le niso karsibodi. »Pravijo, da jimi pravicami in so ob tem mi- «Mi:i:»IM^ mnronmiiiiiunni^ 111:111, mogrede pozabili, da je njihov H skupni kupček vedno manjši. I Toda na dan, ko so prejel; ku- a verte z mesečnimi prejemki^ so 3 bili zato razočarani. »Že dolgo se M nismo tako trudili, pa tako malo 3 zaslužili, so tarnali. Res nima M smisla.'* ' || Niso mogli mimo tega, da nc S bi povprašali v računovodstvu I podjetja, kako je pravzaprav s I to rečfo. I Približno takle odgovor so do- I bili: »Saj ste sami denar tako I razdelili. Sami ste sklenili, naj se — povišajo nagrade za neJc!jshn B delo in določili še nekaj dragih f§ posebnih izplačil. Mi smo samo 3 izplačevali po sklepih vaše eko- I nomske enote. Saj veste, da ste I vseskozi jemali s svojega kupčka, g »Pa imajo res pVav*, -so se po- j= tem zamislili delavci. Prav s ti- § stim denarjem, ki smo ga sami = prislužili, nismo dobro gospoda- M rili. Vsaka šola le nekaj stane.* I In tudi izuči. || B. S. I 2 STRAH NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, Ž. septembra 1961 um DELAVSKI ZAUPNIKI Dne 2. septembra 1945. leta je bila objavljena uredba o volitvah delavskih zaupnikov v delovnih kolektivih. Uredbo je podpisal takratni minister za socialno politiko Zvezne vlade dr. Kržišnik. Čeprav so delavci volili svoje zaupnike že za stare Jugoslavije, so ti novi organi s starešino in tajnikom, spričo Izbojevan i h revolucionarnih in družbenih sprememb v času NOB že opravljali nove funkcije. Kot taki so pomeniti prve zarodke delavskih samoupravnih organov. ZBOROVANJE V CELJU Dne 3, septembra 1930. leta, dva dni zatem, ko se je b9a vnela droga svetovna vojna, so se v Ce-l^o /ts ali delegati Ljudske fronta Ra/jf atfjatl so o nastalem položaju v sveta in o dolžnostih te aaf.itkiu mno**ene organiza- cije. Sprte© novih nalog, ki so bile pned to orgarszaci jo, se Je le-ta aa tem zboru torti preimenovala V Zveao ljudstva Slo- venije fZDĆS). Kasneje je bilo podobno zborovanje rod} v Ljob-Ijani. SEDMI je tako močno utrdila PPipt vrste ki NHHaal napredno gitjuujs. V POLJANSKO DOLINO V začetku septembra IML leta je bila Mengesko-movawsha partizanska če^a nenehno zasledovana po močnih nemških enotah. Zato se Je četa umaknila s tega območja ter krenila proti Kranju, prekoračila Soro ter se pomaknila v Poljansko dolino. Zaradi nevarnosti pred močnim sovražnikom se je 3. septembra tudi iz Rašiške čete ločil poseben Šmamogorski vod, ki je odšel na območje Šmarne gore. Patrulja Radomeljsko Čete pa je isti dan zažgala tovarno Remec et Co. ki je izdelovala smuči za nemško armado. Tovamn je pogorela do tal. PRVE VOLITVE Zvezna vol i vna komisija je 3. septembra 1945. leta imenovala Federalno volivno komisijo za Slovenijo in druge republike. To so bile priprave za prve odločilne volitve Ustavodajne skupščine Jugoslavije, ki se je delila na Zvezno skupščino m na Skupščino narodov. Ljubljansko volivno okrožje, kamor je spadela tudi Gorenjska (vključno Rakek, Gro-tisoč prebivalcev. Izvolili so 6 poslancev. Za volivne okraje so bili določeni Jesenice, Kranj in Skof-ja Loka. W!!HHiiWHiniiH>T.'iH»HiiiiwtiMiw»iWTBHiHHffltmnnnnniuTmmuTunmnrmmmntnnn mifflHinifnflUiM RmmitiinirRnHRminmimmimmmi iwn!iwnwwiwwnnwwwwi I Ljudje in dogodki Brazilski vroči dnevi Qudmsova obrazložitev umika iz političnega življenja, da so v Braziliji zmagale -mračne sile«, je prišla precej nepričakovano, kakor strela iz javnega neba. Poznavalci brazilskih notranjih političnih prilik so zapazili, da obstaja proti Oudrosovi neodvisni politiki združena opozicija konservativnih desničarskih sil, ki ima glavno podporo zunaj mej prostrane dežele. Smatralo se je, da bo O'idros v odločilnem spopadu pokazal več pri pravi jeno-sti, da zastopa svojo poliličr.o smer. Seveda z odstopom predsednika Qudrosa ni nastala raz-čiačenje polM.čnih ni^profij v državi. Ze dolsro je znano, da je Qudrosova neodvisni politika šla na živce ameriškemu odločanju v Jalinskoameriških deželah in so brazilski delničarski elementi dobivali največ potu h e v Beli hiši. Oudrosov odstop so z velikimi načrti sprejeli trije najvišji vojn*ki poveljniki, k* so v podpori suhozemske vojske, mornarice in letalstva računali na strmo— glavljenje ustavnih načel in prflastitev oblasti. »Vojaška trojka*, ki jo sestavljajo maršal, general in kontraadmiral, je n pivih zapletih tudi Amerikmcl ne kažejo preveč vneme, da bi podpirali politiko vojaške junte, kajti svečano so se odrekli podpori vojaškim režimom v Latinski Ameriki. Stavke delavce vin protestna zborovanja so stopnjevala krizo. Zupan Araesa je v tem političnem vzlušju izrekel misel večine prebivalstva: »Ce predsednik pravi, da so ga premagale »mračne sile«, potem njegova ostavka ni veljavna irt narod jo ne more priznati.* Toda akcije brazilskega predsednika so po oslarki naglo padle in trenutno ne kaže, da bi vrnitev Qudrosa bila praktično mogoča. Kriza potrjuje, da gre za odkrito politično borbo med desničarskimi težnjami, ki želi- jo s spremembo ustave ostvariti pogoje za utrditev svojih pozicij in med silami, ki branijo ustavna načela in zagovarjajo spoštovanje zakonitosti. Po ustavi namreč prevzame dolžnost predsednika izvoljeni podpredsednik. Brazilski Kongres se je izrekel za podporo podpredsedniku Goulartu. V parlamentu so politične stranke, ki podpirajo Gou-lartovo imenovanje na položaj novega predsednika obsodile zahtevo vojaških voditeljev, k? so zahtevali prepoved Goular-tove vrnitve v Brazilijo. Brazilski podpredsednik je bil ob izbruhu krize na potovanju po državah Daljnega Vzhoda. Večina je parlamentu Izjavila, da je bolje zapreti parlament, kot pa privoliti v »sramotno mešetar jen jo in nadaljevanje režima lažno demokracije«* »Parlament ne more dati podpore režimu, ki je pod varuštvom oro'ja.« Tako visi nad Braziiijo nevarnost državljanske vojne. Guverner Ria Grande do Sni, najjužnejše brazilske državice podpira podpredsednika GouJarta, ker ima zagotovljeno podporo tretje suhozemske armade, ki šteje 6(1 tisoč ljudi. Po zadnjih poročilih so se oboroženi spopadi že začeli, kajti brazilske oborožene sile so začele vojaško akcij« proti tej južno brazilski državici. Kaže, da ima podpredsednik Goulart podporo tudi v nekaterih zapadnih in južnih državah, doelm je središče desničarskih prevratnikov v Rao de Janeiru. V napadu na južne države sodelujejo kopenske sile, momariea ki vozno letalstvo. Vojska P* ni enotna. Številne aretacije v vojski govorijo, da so nasprotja v vojski velika. Tudi odpor zoper »vojaški punt* med studenti in delavstvom iz dneva ▼ dan narašča. Goulart tehta med dvema mož-nostima za ureditev sedanje krize. Mogoče bi bilo ustanoviti koalicijsko vlado v katero M vključili vse politične skupine ali pa bi se morali odločiti z» spremembe po francoskem z (dođu. Goulart odločno nasprotuj* »vojaškemu po«rTU« in je pripravljen izpolniti uit*Vil* ob" veznosn. Nadaljnrl rr/nlet brazilske krize je nemiren, če generalom s političnim pritiskao1 ne bodo skrajšali grebenov Največja konfekcijska na Gorenjskem Se pred otvoritvijo smo prav na |nov. razen tega pa prodaja izdelke kratko pisali o novi konfekcijski | velikega števila izdelovalcev in trgovini Modna oblačila v poslop- potrošniki tu lahko dobijo illefaj ju kina Center v Kranju, danes I vse: od plaščev, volnenih izdelkov pa naj opišemo še nekaj njenih značilnosti. Brez dvoma je to največja trgovina s konfekrijo na Gorenjskem, saj ima trenutno na zalogi blaga kar za približno 40 milijo- Z OBISKA V DRAGI do krznenih plaščev. usnjenih suknjičev in vseh pofrobnih drobnih predmetov za oblačenje. To je pa hkrati tudi edina trgovina, v kateri imajo na zaloti nedodelane moške obleke in krznene plašče. Čez dve leti alpinetum Slikovita alpska dolina Draga pri Begunjah sprejema iz leta v le!o -več obiskovalcev. Največji obisk beležijo v pomladnih mesecih in na začetku poletja, to je v aprilu, maju in juniju, nato pa obisk preko poletja rahlo upade. V esenskih mesecih pa obisk spet naraste. Naval izletnikov je Se posebno 'uten v tamošnjem turističnem domu, zlasti še, kadar se lepo Vfl ne nenadoma sprevrže v nevihto. Takrat postane v gostišču kar pretesno. To je bil tudi povod, da bodo s prizidkom, ki so ga začeli graditi pred kratkim, gOStlSče precej povečali. Poslej — kot kaže - s prostorom ne bo več stiske, zlasti še, ko bodo čez čas opremili tudi nekaj prenočišč. Dragi 6e obeta še ena mikavnost: alpinetum — botanični vrt, kjer bodo gojili alpsko floro. Načrt pravzaprav ni nov, saj je T D Begunje že lansko pomlad uredilo nad turističnim domom manjši botanični vrt. Prihodnje leto pa ga bodo s pomočjo pristoj-noCa republiškega organa, precej povečali. V ta namen bodo dobili tudi 200 tisoč dinarjev. Po obstoječem načrtu bo celotni alpinetum zavzemal površno 3ha, posamezne grede pa bodo merile 4 površinske metre. Vrtnarjeva roka bo sicer skrbela za nasad e. vendar pa bo okolje ostalo prirodno. V alpinetumu bodo gojdi več sto vrst alpskih rastlin, ali na kratko povedano: gojili bodo Vso alpsko floro, ki jo dobimo V go- rah od tromoje nad Ratečami pa do Kamniških planin. Razen tega bodo gojdi tudi tujo alpsko' floro. Menijo, da bo alpinetum v celoti urejen v dveh letih. ki jih izgotovijo po želji potrošnikov. Razen tega pa seveda popravijo tudi vso ostalo konfekcijo, če je to potrebno. Ob tej priložnost! ne bo odvepo avgustovo vreme je prav gotovo precej prispevalo, da se je piknika udeležilo preko 80 članov Zveze, ki so v naravi preživeli dan, katerega se bodo pogosto spominjali. Prostor v Medvodah nad Jelen-dolom je čudovit in Za piknik pripraven kot malokje. Prav zato je čudno, da ga naša turistična društva še niso »odkrila«. Nedaleč od livade je graničarska karavla, ki je ta dan zaživela kot že dolgo ne pomenijo. — Fantje Zveze so se pomorili z graničar jI v odbojki in zmagali s tusnlm rezultatom 2:1, čeprav je že vse knznlo nn poraz. V malem nogometu pa »o granlčarjl zmagali s 4:1, v veliko veselje w>-tovarisev, ki so vneto navijali za svoje. Bred toki no so si Izmenjali in si povedali nekaj toplih besed. Ob koncu p« Je članica Zveze izročila vodniku grani carjev šopek cvetja, V dopoldaneokm časd so se pomerili v malem nogometu todl^^ oženjeni In neoženjeni člani Zveze. Slaba kondicija oženjenih. Je prinesla zmago neomenjenim z rezultatom 11:1, kar so oženjeni le Š težavo prenesli. Sledilo je vlečenje vrvi, tekmovanj« na hoduljah, skok v višino in daljino, streljanje z zračno puško ter tek na 50 m. Zmagovalci so dobili »sladka« darila. V prostem času pa Je bila zelenica pravi rekreacijski prostor z mnogimi športnimi rekviziti. Vse Je oživelo. Bosi, polni mladostnega poleta, so se lovili, Igrali z iogaii". skakali, igrali perjanico' Itd. Prava breaslcrbnost je dala telesom sprostitev, ki se je v mestih zaman nadejamo. Počitniška zveza je ponovno dokazi«, da se svojega poslanstva se tudi t manjftiml denarnimi sredstvi lahko pošteno in prijetno razvedrimol Iver obeli', blokov kongresa izjavil, da bi bil izvoz ameriških industrijskih Pr<" izvodov lahko prizadet, ker bi se Velika Britanija pridružila sto^ netmi evropskemu trgu. SOVJETSKA VLADA ZELI POJASNILA - Uradno so obJaVJJ da je sovjetska vlada zahtevala od avstrijskega kanclerja Gerba< ^ pojasnilo o sklepu Avstrije, da se udeleži pogojanj o vključil'1 skrpni trg 6 zahodno evropskih držav. Avstrija pa je s potlp'p^; mirovne pogodbe prevzela obvezo, da se ne bo priključila noh^ gospodarski ali politični skupnosti. PREDAJA UPORNIŠKIH SKUPIN - Predstavnik indofl«jjjJj armade polkovnik Sunnrio je v Djakarti izjavil, da se je vlad11 ... silam na Sumatri predal predsednik sumatraške vlade, v< upornikov. TEROR V SEVERNI RODEZIJI - Po vesteh iz Iaisake &> miri v severni Rodeziji zajeli v zadnjih dneh tudi severo7.a,,(^^ pokrajino. Razširili so se iz severne pokrajine Luapula, kjer * u začeli že pred mesecem dni. Večina londonskih listov poudari3'^, v Rodeziji ne bo miru, dokler britanske oblasti ne bodo zad"6' zahtevam Afričanov. v BITKA ZA POMOČ TUJINI - Podaljšana kongresna zvezi a programom Kennedvjeve vlade za pomoč tujini "r ,, koncu. Kaže, da bo prihodnji toden dosežen sporazum sprejern ^ tudi za vlado. Predlog Kennedvjeve vlade je naletel v kongr^1 *f veJlke ovire. Osnovrio sporno vprašanje je v tem, da je K',r'., zahteval pooblastHn, da lahko vlada iz državne blagajne daje i7'^ za gospodarski razvoj nerazvitih dežel. Predstvni.ški dom jo to to zahtevo z večino glasov. Kennedv je zahteval pnln^i"-'''^: lahko izloči iz državne blagajne 8,8 milijarde dolarjev t» tujini. NASPROTJA OKOLI KONGA - Po poročilih iz BfU« pa ' '....' izpopolnitvi sporazuma, po katerem naj bi G -•• 1 !> .vC1' nekatere položaje v obrambnem ministrstvu in v kongočkl °c ciji v OZN. ZSSR OBNAVLJA JEDRSKE POSKUSE - Sovjetska *U%\> objavila sklep o obnovitvi poskusnih eksplozij atomskega \i V sporočilu je rečeno, da je »vlada ZSSR prisiljena napi",v li» korak zaradi mednarodnega položaja, ki so ga uatvarile 1 stične sile. ZDA so naglo odgovorile na sklep sovjetske vlade, -J---- "tjem. Bela hiš« je objavil" ^vj] fjetski sklep. Kennedv Jr \a f rojnih pogajanjih v Ženevi, obnovila poskuse z atomskim otož čilo, v katerem ostro obsoja sov voditelja ameriške delegacije na troj takoj vrne v VVashington Mimogrede v Ratečah Ce bi pri nas razen najraadič- za še večji trud, h kosanju pa bodo lahko zabeležili P&^jA nejših mtas volih tudi najlepšo so pritegnile tudi ve< novih hiš. Tui iidjeno društvo V i(i Gorenjsko vas, menim, da bi se Razveseljivo Je, da je na oknih Je zn.no po svojih tradicij*** * lahko zeio resno potegovale Ra- ratenkih hlft mogoče najti še pre- po delavnosti. Tudi leto* "1' ,.j " P* remkoli našem kraju toliko rož nov. ki zahtovnjo skrbno neiro opravljenega dela, preci eebpJ ^ po oknih kot v tej prijazni go- in jih je zato po naflih krajih vrsto novih načrtov renjski vasici, kjer na prste ene vodno manj. uredili '/,> Lenlc. izvir Sovt j, roke lahko prcšlejemo hi,še, pri Rateškl turizem je, tako linke - in na primernih n1,.,ir<' knterih ne gojijo kmđntc. Rate- kot turizem po vseh gorenjskih namestili klopce za o\rt>k° v čnnke sodile tudi \en-U»r pri Turiatk"ne»n društvu njom čacu. ko se je vreme it- na Ravne, kjer je zelo p'1"' p* se vodno rade pomit- krajih, letos prav močr.o OViralO teh Čudovitih naravnih "''^()^ z neigovanjem cvrtja, dežtrvno vretne Totla zato v zad- prlhidnje bi ratli UTediH turisti v ta prijazni »mutaniki teren, ltazen t** \f menijo, da že od nekdaj ni bilo bvljialo, v vasi toliko cvetja kot prav le- kraj toliko mjši prihajajo. V atveda Izredno skrbijo, ^ to«. Umi »o namreč podelili vse Ratečah upajo, da bodo letos do- gled samega kraja in u odi' n.grad z« lepo okrašene hi*«, ln segli \aaj toliko nočitev kot la- hjegove okolice vadnO kaj* s J te so bile brez dvoma spodbuda n*, čopibiv wo spiva mkdili, da lepše urejena. ~ *avoda. j. a ptkmk je ookaa, da^«A^*^Jfc^^^^%>J>^%^dfc>Težko je r**um*ti, da si takorekoč odveč, in da V Ponujajo slab.t mesta le iz usmiljenja in zaradi *>lPe»d folorrafa Zumra do K0?0*ke lepo in moderno izdela tppethik j e izbijeni film naj vrne najditelj proti nagradi na Koroško r. 11/11 desno 3191 Lakner Jože. Stražišče 3178 Stalno službo v hotelski recepciji išče sobarica — recepcionerka t znanjem treh tujih jezikov. Naslov v oglasnem oddelku 3411 Cenjenim gostom sporočam«, da smo zaključili z obnovo lokala in bo pričela gcsf;lnn r.a Beii redno obratovati v nedeljo, 3. septembra. Vabimo vas na otvoritev a plesom. Za nadaljnji obisk se priporočamo 3145 Prekiieujem vse žaljivke prati družini Klemcnčieevi iz Tržiča, Ulica heroja Bračiča, in sc obenem zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Mira Kališnik WW Solidnemu moškemu od de m sobo takoj. Naslov voglaancm oddelku 3130 Na Ljubljanski cesti št. 33 v Kranju sem našla 27. avgusta ženski drap plašč. Dobi so 1 tam 3431 Iščem pošteno dekle za pomoč v gospodinjstvu. Nudim hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 3482 Dne 3. septembra ob 14. uri bo otvoritev gostilne v Ratečah pri Škof ji Loki. Igra »Ve?eli llavaj« iz Kranja. Vabi Danilo 3483 Nudim večje posojilo za prašno, (sobo v Kranja ali bližnji okolici. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Posojilo« 3484 V nedeljo, 27. avgusta sem izgubil aktovko iz Tenetiš do Kranja. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov G. V. Tenet i še 22 3463 Iščem tovarniško delavko na 2 izmeni za pomoč v gospodinjstvu. N^dim oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku 3486 Podpisana Kristan Marija iz Starega dvora 47 obžalujem, knr Bem neresničnega govorila o Arko Mariji iz Starega dvora 46 U437 Mlad komercialist išče opcem- Razpisna komisija Bolnišnice za tuberkulozo na Golniku r:-zpisuje prosti delovni mesti za 2 administratoru na bolniških oddelkih Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba ln po motnosti praksa v zdravstveni administraciji. Prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov so ugodni. Prednost imajo kardidatinje iz Kranja ali bližne okolice, ki imajo lastna stanovanja. ' , ■ ■ Potne stroške za prihajanje na delo bo povrnila ustanova. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom na upravo bolnice. Razpis velja do Izpopolnitve delovnih mrst. ZAHVALA Ob težki izgubi dobrega moža, ožeta, starega očeta, strica, svaka železniškega delavca v pokoju / MIHAELA PELKO, sc najlepše zahvaljujemo gospodom duhovnikom, sosedom, kolektivom, sorodn'kom, vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremenili na njegovi zadnji poti ter mu darovali toliko cvetja. Posebno se z*-r*dJujemo dr. Hriborniku za njegovo požrtvovalno zdravljenje v težki in dolgi bolezni. Žalujoči: žena In otroci Franeelj, Ivan in Ivanka poročena Zrim z družinami Avtomobili:.!!, metnristi! Provle- , ke za sodeče vseh vrst av'omohi-lov in motorjev Vam hitro in lepo i izdela Bohorič, Gregorčičevo L ; Kranj 34f*» Tovarniški delavki ali un< ' jer.ki nutVrn h^pno in stanovne'" za varstvo otrok*. Poizve «c Kopališka 13. Kranj Slaščičarna - KaV«!?«*, Krni Sprejme takoj skladi<--n:ka - vo-talčfn« prostega - in vajenim -eervrrlto W Mihovi m-mi iz Podhoma Jjsfcre-n0 r-*»itk« k P.i. roji»*nemu em*vu žcflio iz i^ca Janez. LoWt*j Marjan In ftŠl.ca W08 S?«';?*!;! k'*'h Be-cl aktovko z rjavo jop'eo. 2 brisača ma in brivsk'm aparatom, na KoroSk« teflU P? torbico *a malico. Ekspedit Gorenjskega tiska. Kranl 1\ dni/niča nas je obvestila, ^a ;o izplačala Anici Jenšterle, Z-:. Danje 1. Soriea zavarovalnico *a ponesrečenega moža Franca. U-prava v ponedeljek, dne 4. septembra 1961 ob 7. uri v prostorih Centra za kovinsko in elektro stroko, Kranj, Cankarjeva 2. Popravni izpiti za strojno in elekrro stroko bodo v torek, dne 5. septembra 1961 v prostorih Centra r.a kovinsko in elektro stroko v Kranju. Pričctek ob 14. uri. Popravni izpiti bodo samo ustni. Vpis v oba odseka bo v potok, dne 8. septembra 1951 v pisarn. Centra od 8. — 10. ure. popoldne istega dne pa bo reden pouk. Ravnateljstvo Uprava Kluba gospodarstvenikov obvešča svoje člane, d« je od 1. septembra dalje Klub spet odprt vsak dan od 17. do 24. ure urno sop-film RAZPIS Center 7« izobraževanje kadrov v blagovnem prometu (bivša Va-jcr.-ka šola ra trero-nmko stroko) v Kran;u ra-p'~u?e vr's v rldelck za odraze. Vsi polkvalificirani delavci, ki so zaposleni v trgovini KINO Jesenice »RADIO«: ?. in 3 tembra italijansko-francoski ZDRAVNIK IN MAZAČ Jesenice »PLAVŽ.-: ?. in 3. septembra francesko-nemški film Na-POLEONOV OFICIR Žirovnica: 2. septembra ameriški barvni film NEKATERI SO PRIBEZALI. 3. septembra nemški barvni film PREMlOStfO DEKLE Dovje: 1. sept; nemški bavrni ; filrn PREPROSTO DEKLE. 3. septembra francosko-italijanekl film MODERNA DEVICA KOroška Eela: 3. sept. ameriški film TAJNO MOČVIRJE Ljubno: 2. septembra ameriški film OSEMNAJSTO LETO ob 20. uri. 3. septembra ruski film KA* PFTANOVA HCl ob 16. in 20. uri Skof ja Loka »PREDILEC-: 2. in S. septembra italij. barvni film KITAJSKI ZID Radovljica: 2. septembra ameriški barvni film MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI ob 20. uri. 3. septembra isti film ob 16., 18. in 20. uri Duplica: 2. geptemtfra jugoslovanski film SKUPNO STANOVANJ? ob 20. uri, 3. septembra isti film ob 15.. 17. in 11. irri Kranj »CENTER*: 2. septembra do 120 din, slive 70 din za kgl smetana 18 din, špinača 25 din z» merico; Jajca 27 do 30 din, kokosi 600 do 800 din, piščanci 350 do 400 din, zajci 300 din za komad. umu Ijcno sobo v Kranju. Oddati po-ic,: lah,ro ^MavTJd v tečaj. nb na delovnih noe-ih no r-.nh ™£ banmi film ZAKON PRE-skladiščih proizvajalnih erganlza- R"E ob 16 18. m 20. u n prem-.era nudbe pod »September« 3186 30. avgusta sem pri ro:ji«traci it motornih vozil v Kranju izgubil črno aktovko z orodjem za motor in dokumenti. Najditelja prosim, naj sporoči na naslov, naveden v dokumentih, koieke pa obdrži za strelko ' 3439 Nudim hrano in stanovanje fantu ali dekletu, ki bi po službi pomagal na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 3490 Plav pulover z belo elastiko Pa ovratniku sem izgubil v Sredo popoldan od Predosclj do Bobovka. Vpisovanje bo v sredo, dn^ 6. «en'ombra od li. do 18. ure na roli Cankarjeva 2/II. Pri vp'su je treba p-edlo:1itl: zadnje šol eko sprićčvalo. m^tnl SEK 2E« JJJ* MOZ- ob 20.urt HlO pržletja, C9 lahko K'^J -STORZlC: 2. septembra poseča te-aj in 2010 din vpisnine. Italijan, glashencea filma SLI BOMO V SAN R SMO Ob 22. Uri. •'. septembra ameriški film ZAKON PRERTJE ob 14., 16. in 18. uri, nemški zabavni film DANES OBJAVA Tetin! ka siri»jV»i In fehn^ka elektro šola pri Cehtrtl n 'ovln italijanski film PREKRŠEK NA BEGU ob 20. uri. premiera nem-■kaga filma DANK.S SE ZRNI MOJ MOZ ob 22. uri. 3. septembra ameriški film ZAKON PRE- sko in elektro stroko v Kranju RUE ob 10. uri. nemški film DA- ob'avl.l't: Naknadni snreiomni izpiti strojno in elektro stroko bodo Industrija obutve Planika v Kranju razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. upravnika obratne ambulante — zdravnik splošne prakse z nekajletno prakso, 2. medicinske sestre za obratno ambulanto z dokončano šolo za medicinske sestre in neknj prakse. Pod točko 1. je na razpolago 3-sobno stanovanje. Osebni dohodki po pravilniku za osebne dohodke. Nastop možen takoj. Ponudbe poslati na upravo podjetja do 18. septembra 1961. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega nepozabnega sinčka VIKITA GANTER se zahvaljujemo vsem. ki so nas tolažili, nam pomagali, darovali vence, cvetje ln Izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo tov. Smidu, svojim sodelavcem v montaži centrale in sindikatu tovarne Iskra. - Obenem «o zahvaljujemo upraviteljstvu Osnovne žage Staneta Žagarja, Doletu m tov. Strol sovi za ganljive besede ob grobu in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Kranj, dne 28. avgusta 196! Žalujoči: mamica, očka in bratec Marjan TERMIKA obrat Skof Ja Loka - Bodovlj«, telefon 284 oprava Ljubljana, Poljanska 77, telefon 31-770 nudi graditeljem hiš - podjetjem, zadrugam m zasebnikom mineralno volno za izolacije Izolacijski film, širina 0,5 m, dolžina 3 cm, 4 cm, 3 cm, cena din/m1 Volna v vrečah, vsebina vroče 0.10 m« — I. kvaliteta — 1430 din vreča; II. kvaliteta - 1100 din vreča. Te izdelke lahko koristno porabite pri Izolaciji stropov, podov, sten, dalje pri gradnji planinskih domov, izgradtnji podinrošnlh stanovanjskih prostorov itd. Volna se ne praši, je lahka ln mehk«, negorljiva, v njej ne živi mrčes. Vgradite jo po potrebi sami. S tem prihranite na stroških gradnje, stanovanje pa imate pozimi toplo. Tudi obstoječa podstrešna stanovanja lahko zaščitite proti mraxu z naknadno izolacijo. Prevzem mineralne volne v obratu Bodovi je - Skofja I-oka. Za 7.Mwbne stranke plačilo v gotovini pri prevzemu. Navodila o uporabi so no razpolago. NES SE ZENI MOJ MOZ ob 13. uri, italijanski film PREKRŠEK NA BEGU ob 17. uri. premiera ameriškega barvnega filma NEKATERI SO PRIBEZALI ob 21. uri Letni kino »PARTIZAN«: 3. septembra premiera ameriškega filma NEKATERI SO PRIBEZALI ob 20. uri Stražišče »SVOBODA-: 2. septembra italijanski film SKANDAL NA PLAZI ob 18. in 20. uri. 3. septembra nemški zabavni film DANES SE ŽENI- MOJ MOZ ob 10. uri. amoriflkl film SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV oh 14. uri. italijanski film .ŠKANDAL NA PTJVZl ob 16., 18. in 20. uri Naklo: 2. septembra francoski MllU CRNI GRFEJ ob M. Uti, 3. septembra ob 16. in 19,10 isti film Cerklje »KRVAVEC*: 2. septembra ameriški barvni film DREVO ZrVLJEN.JA ob 20. trri, 3. septembra isti film ob 16. in 19 3o Ribno pri Bledu - Turistično društvo Ribno pri Bledu pripravlja v okviru svojega programa novo prireditev GORENJSKA NEDELJA, in sicer v nedeljo, 3. septembra. Prireditev bo na prijetni planoti pod R i bonsko goro. Ob 13. uri bo zbor narodnih noš pr^ Park hotelom na Bledu, ob 13.« pa sprevod narodnih noš z Bb'«8 v Ribno. Ob 14. uri bo procr™m gorenjskih narodnih, plesov, postni in starih običajev v izvajanji falklerne skupine z Bleda, Bohinja. Rateč ter posamezni pari. Ob 15.30 bo veselo rajanje. Za plrf bodo poskrbeli veseli planšarji ' pevcema Silvo in Janezom. pred Park hotela na Bledu bo n* prireditev vozil posebni avtom* Preddvor —Lovska družina Stor* :>.!<" Kranj priredi v Preddvoru jezeru Crn java veliko LOVSKO VESELICO. V nedeljo ob 8. v* bo tekmovarfje lovcev na glina«18 ?elobe. ob 15. uri pa zabava, nS kater] bo igral priznani kvi«*** -ROM« iz Celja. Posebna zarm"1* v ost bo medvedov brlog. Za ude* ležence lovske veselice bodo 20 z avtobusi ugodne. Kranj — Na stadionu Mladosti * Stražišču bo ob 16.30 prvenstven« nogometna tekma SCL b'UDAS (Trbovlje) : TRIGLAV (Kr»# Predtekma ob 15. uri RUDAR 1 TRIGLAV (mladinci). Za 1J«*^ lje nogometa je pripravljeno lepih nagrad. Nagrajena bo 'f3^3 30. vstopnica. Gospodarske vesti 60 mostnih Žerjavov za Indij* Ljubljanska tovarna Litostroj J* že prihodnje' leto izvozila 45# svoje proizvodnje, kar je za ta^° podjetje Izreden uspeh. Zadni* leta pošilja Litostroj v razne ** Sive Bližnjega vzhoda, precej^1 J* količine hidromeh,mične opreme' Približno 60 velikih žerjavov 19 doslej izvozili v Indijo, te dni P* ■so dobili naročilo za izdelavo tUf' bin in druge hldromehanirne opr^ me za 4 nove hidrocentrale v w\ diji in t v Neredu. Prihodm'e bo Litostrol dobavi j-d t"rb;nskfll opremo tudi za hid-o-entrale t| Turčiii. Pakistanu. Si»*ki pokraj''! ni ZAR. Etiopiji in Tore° «fvn 7.n KacVek gradove too do 040 din, čebula 55 do 00 ,a grozdia. J« ?.a 2001 ton več kot lani. slej so Izvo^'b na tržeča n" skem. v Znhodni ;n Vzh^j Nemčiji, Avstriji In Cehc^lo^j in šc nekaterih dru«ih cvro^ državah ve.'' kot 4000 ton na"1 norr* nrozd.la. 4S30 mil'ionov kWh p,ekt'S energije. Jugoslovansko h'^1"0^' ir.alo in termoelektrarne so ?il * Npodarstvo in široko po»roAnjoP]e, izvedle v prvih Šestih mesocil1 u* 4830 milijonov kWh elektrt^ energije, kar pomeni, da j° v proizvodnja električne ^^ligfi primerjavi r. ustro7.nim oh'io'!ijli' lani večja za približno P°1-iarvle kWh. jO** Avtomobilska cesti* -kozi ^ \y Plve. Lani m začeli graditi a^ rnobllsko cesto od Plužlna - v dišča pl\-ske komune — do rft okupni dol/.ini 13 km. Trasa ^'^ poteka skozi kanjon Pive, v rem boflo speljali cos'o tudi t*Cf, 13 manjših in večj'h prodorov^j jrta bo Zlasti pomomben tlir'^i <;bj'kt. ker bodo lahko ^'^'^jt^ Z vozili tudi krnje pod Du| ^ mm in jim bo odprta pot ti** r ti Sandžaku. o t. Okolica Martuljkovlh d**?^ tako lena, d» jo s pravic '^*f primerjamo / Vintgarjen1. ^« pa ta kraj do sedaj rti ^ man, ker do slni»ov nI 11 '.'if1 )e jena primerna p«»t. Do "' ,,\c> natmre« vod Uti le majh"* '"VulJ'" ratilne brvi r^!v B-rke^-ić Mod,y j _ Aernnautlu Huxley F. -Po E. A. - I Bevk lr- - s,pPa »»>•»: W»»f- Zlatni Jelenak ln druge priče: »W ©• - Stazom * ham W. S. - Nekdaj in sedaj; Najbolje Ifnbavn- priee; Lon- IH-knjiga: Tewl-Sf. Josip - Zeleni dječak: Mata.er M. — Suvišan u svemiru: Fedo-iskušenja. raus C. — Newcrl.v Habc II J. — Leta zorenja; Vsiop prepovi <: Bi don J. - Zov divjine; Forester Tu*n' tropi: Hoest P. - Od le- S. S. — Prosto ublsrtvo. roman; w;p.;)n D. P. - Mojih iect kaz- Najl>olje kriminalne priče: Isti-i .. Piev; Wau?h E. - Prrifiie ni(e Špijunske prlće: Santič V praha; morja: Mb.himu J. — P.oIk.u- B. - Kipenje Dvojčka. — Japan: Acrjelinović D, Jadrana do Tihog oceana; Park dene sante do Indijanske kolib'«; Herman P. — Adamova oporuka; Ottley R. - Crna Odiseja; Oi Braiinheek W. - Izumioei potresaju svijet: Remark E. M. - i stvarnost: Joeslen J. - Nafta vlada svijetom. Trgovina i politika. Pavletlo V. — Trenutak sadašnjosti; Ek«-:braja S. - Sečate 11 *e Pakoa? Roman; Staynbek D. — Zalutali autobus, roman; Mišci-Zorž — Monoamas 19, roman: Mann T. — Legenda o Josipu LII. knjiga; Marni H. -Božloe: O'Hara J. - Ulica Norih Romati: l'kiuar V. - Srcčnuija z man F. - Oregonskl pul: Fied- Iskra život*: Lov na Elchmana. Frederlck broj 10: Dygat S. - Julijc-m Ri-tctiout: Ingolič A. -Tajuo druJtvo POC; Tutu Na-inth - Pripovedke tiultunove p:»- Proce« nacističkom ffaakr.ru: Cujkov V. I. - Odabra- Književni leksikon. Strani pisei Pejovlć D. - Realni gvljet. Te lar A. - Vruče selo na Mada- tj Cujkov V. t - O na StalJIngrada; Bogdanov V. — ■—»i......................1IIIMWM1>WIWIW genocidu. Bodensko jezero; Hunter I. — Drugi svršetak; Jeličić 2. -Mlaka koža. 6 5TRAW sobota, z. -m/trnetom ZANIMIVOSTI O RADIO i ORIGINAL mi ODPADEK IZ ZBIRKE V Že zdavnaj je znano, kako je slavni kip miloške Venere — hranijo ga v pariškem muzeju Lou-vre — izgubil svoje roke: baje je v borbi med Turki in Francozi pred dobrimi 70 leti kip padel z ladje ali voza, na katerem je bil Brez besed natovorjen, da bi ga odpeljali iz Grčije. Ob tej priložnosti sta se odlomili obe roki — leva v ramenu, desna v nadlaktnici — in stopalo leve noge. Dolgo časa so verjeli, da so se roke odlomile pri natovarjanju leta 1890 v pristanišču na Milošu. Neki -človek-žaba« je brezuspešno preiskal vse miloSko pristanišče. Potem so dolgo časa prekopavali polje, kjer so našli kip, razen tega so tudi preiskali vse okoliške pečine. VENERA JE DRŽALA OBLEKO IN NUDILA JABOLKO Sedaj se iz Grčije širijo vesti, da so našli Venerine roke v skriti razpoki pod zidom v neki kleti na posestvu Mathona Kiricisa, bogatega Amerikanca grškega porekla. Mathon Kiricis je povsem prepričan, da te marmorne roke pripadajo kipu miloške Venere. Predal jih je muzeju v Milošu, kjer jih je pregledal neki arheolog. Pojavili pa so se dvomi, ker so roke našli v neki kleti hiše, v kateri je Kiricisov ded Georgius Kantrotas kot strasten zbiralec zbiral raznovrstne arheološke fragmente, zato nekateri menijo, da so te roke le odpadki iz neke njegove zbirke. gove zbirke Kiricis trdi, da je našel dve roki in levo stopalo in prav toliko je odlomi j eno od kipa. Po njegovi sodbi je m i loška Venera z levo roko držala spuščene gube ženske obleke (Venera je namreč gola do bokov) medtem ko je z levo roko nudila jabolko. Prsti na njenih rokah so izred- no lepi in izvrstno izdelani, sestav marmora pa je nenavadno podoben marmoru kipa. Celotno domnevo bo po znanstveni analizi potrdil ali overil glavni direktor atenske službe za starine dr. Papadimitrij. Kiricis in Papadimitriju bosta, če bo rezultat analize pozitiven — prišla v zgodovino kot človeka, ki sta dragocenemu kipu Venere vrnila roke. Majhne radiooddajnike naj bi v prihodnje nosili medvedi grizli j i v slavnem amerikanskem yellow-stonskem nacionalnem parku. Oddajniki, ki jih je slišati osem kilometrov daleč, bi naj omogočili zoologom kontrolo medvedovih poti in uspešno zaščito živali. Načrt bosta finansirala »National Geeographic Society« in -National Science Foundation-«. Medvedi sodijo med največje atrakcije Yellowstornskega parka. Nekateri med njimi so tako krotki, da se potikajo po redkih avto- Da bi opozoril vaščane na svojo veliko revščino, je neki invalid iz Maubeula v Franciji izbral precej nenavadnen način protesta. Potem, ko je s prošnjami zaman skušal pri mestni občini dobiti finančno pomoč, se je z ženo in tremi otroki zabarikadiral v cer- -Mami sem obljubila, da te nebom nikoli več videla,« UMETNIŠKI CENTER ZA OBISKOVALCE BRITANIJE Evropejci ,ki prihajajo v Anglijo preko kanala La Manche, bodo lahko obiskovali zanimivo umetniško galerijo. Galerija se imenuje Umetniški center Nove Metropole in je blizu mesta Folkstona; vstop bo brezplačen. Vsaka razstava bo trajala štiri tedne skozi vse leto. Razstavljene bodo tkanine, kakor tudi slike, kipi in litografska dela. Od časa do časa bodo razstavljena dragocena dela, izposojena od privatnih zbiralcev. Galerijo bodo uporabljali tudi za komorne koncerte. DOLGI NASLOVI POPEVK V zadnjem času je moderno, da avtorji šlagerjev dajejo svojim skladbam zelo dolge naslove. Neki amerikanski blues, ki je zelo priljubljena ološća. se imenuie -Kdo je zanetil plamen, ki je vžgal svečo v mojem srcu, katere plamen me uničuje«. Pripomniti je treba, da je to samo naslov in ne besedilo pesmi. Neki drug naslov šlager ja ni nič krajši: -Zaradi ljubosumnosti zelen, zaradi strasti rdeč, zaradi jeze bel in zaradi vročine škrlatno rdeč — kaj si delala sinoči v njegovem objemu?-« kvenem stolpu. Pričel je zvoniti in ta zvoneči protest je trajal od 14. do 23. ure. Utrujen od težkega dela se je vlegel k počitku. Toda zgodaj zjutraj je spet pričel s svojim zvonenjem. Župnik in župan sta s pomočjo orožnikov zaman skušala vdreti skozi vrata v zvonik. Končno so kriče pričeli s pogajanji, vendar zaman. Invalid je zahteval takojšnjo pomoč 150 tisoč dinarjev, da bi s tem pre-skrbel svojo družino. Ker se niso mogli pogoditi, je invalid nadaljeval s protestnim zvonenjem. ki Nevarnost na moped!.. V mnogih državah prirejajo mladoletniki na mopedih prave napade na mir državljanov. Kako pomagati pri tej nevšečnosti, je pokazal neki kanadski sodnik. Ko so mu prhoeliali fantiča, ki je z mopedom dirjal vzdolž glavne ulice Toronta in pri tem povzročal silen ropot, ga je vprašal, če bi mogoče želel milo kazen. Fantič je seveda zelo rad pristal na ta predlog. — No, potem boš pa obiskal vse tiste, ki si jih vznemirjal z ropotom, na obeh straneh ulice, in se jfm lepo opravičil <— se je glasila sodba. Toda omenjena ulica je najdaljša v mestu, hiše se takorekoč naslanjajo ena na drugo, med njimi je veliko večnačlstropnic. Razgrajaču je bilo potrebno 4 mesece in pol, da je obiskal 6579 družin in se jim opravičil. Od časa do časa je javljal sodniku rezultate svojega obhoda. Oproščen je bil še preden je kazen odslužil, kljub temu je izjavil, da je bila kazen prav ostra, ampak da bo v prihodnje vozil zelo tiho. je neprestano donelo v ušesih prebivalstva. Za 6edaj se š ve, kdo bo popustil. no M^lMli lllilM cestah, ki križajo to področje, kef vedo, da turisti zanje vselej nosijo nekaj sladkarij. Kljub temu bi bilo težko sistematsko uloviti vse medvede. Najprej bodo poskusil1 s pastmi. Če pa to ne bo uspelo, jih bodo lovili s specialnimi Pu" škami, katerih izstrelki bodo vsebovali neškodljivo uspavalno srn dstvo. To bo medvede tako dolgo -razorožilo«, dokler jim ne bodo pritrdili plastične ogrlice, v kateri bo radijski oddajnik. Oddaj nik bo deloval celo takrat, ka bo medved spal zimsko spanje. Ukrep je bil potreben, ker ai bilo mogoče uspešno zaščitili neprestano potujočih grizlijev. Tudi naravni prirastek teh medvedov ni številen. V nacionalnem park« v Roeky Mountains je sedaj predvidoma le še okrog 700 grizlijev. Ti medvedi so visoki približa0 2.50 m in težki okrog 600 kilogramov. Gozdni požar, ki že več mesecev divja po Novi Fundlandiji, se je tako razširil, da so morali zapreti važno mednarodno letališče Gander. Kakšen kilometer od letaliških stez se širi veliko področje, ki ga je zajelo nepregledno področje ognja. 500 uslužbencev tega letališča lahko izbira: ali sodelovati v borbi proti ognju, ali pa se preseliti. Močan jugovzhodni veter vse bolj širi ogenj proti napravam zelo važnega , letalskega križišča. Veliko nevarnost predstavljajo ogromni rezervoarji SESTRI PREDSEDNIKA KENNEDYJA v Zagrebu Z letalom JAT sta minuli teden pripotovali iz Pariza v Zagreb gospe Eunice Shriver in Jean Smith, sestri predsednika Kenneđyja. Spremlja ju predsednikov osebni prijatelj, gospod Le-mois Billings. Na letališču v Zagrebu sta gostji pozdravila ameriški konzul g. Edvvar Montgomery in predsednik turistične zveze Hrvatske Žarko Kraljevič. Med zasebnim obiskom v Jugoslaviji bosta gostji iz Amerike obiskali Ljubljano, Reko. Dubrovnik, Titograd in Beograd. goriva, ki so za sedaj oddaljeni še okoli 3 kilometre od ognja-Gander je za zračni promet zelo pomemben, ker ga uporabljajo z3 vmesni pristanek pri letih iz Evrope v Ameriko. Včasih morajo celo transkoninentalna letala pri* stati v Gander ju, ker jim močni vetrovi onemogočajo neposreden polet. TURISTI V VULKANU Vulkan Asama, ki je severoza* hodno od Tokija, je pred dnevi spet pričel delovati in povzročil veliko razburjenje med številnim1 Turisti. Pogrešajo dve osebi, 1° sta v trenutku erupcije bili & robu vulkanskega žrela. DOSMRTNA JEČA ZA JAZZ DIRIGENTA 51-letnega ameriškega jazz-din* gent in pevca Spade Colleya j* sodišče pred dnevi obsodilo 113 dosmrtno ječo. Spade je ubil sv°* jo 34-letno ženo Ello Mae. Glas* benik je v navalu jeze ženo do smrti pretepel, potem ko je zve-j del, da pripada neki sekti, v ka' • teri gojijo svobodno ljubezen. RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 13., 15., 22.. 23. in 24. uri ter ob nedeljah ob 6.05., 7.. 9., 13., 15., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA - 3. septembra 7.15 Partizanske koračnice 7.35 Zvočna mavrica 8.00 Mladinska radijska igra 8.53 Z orkestrom Andre Kostelanetz 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 Pet malih skladb za klavir 10.00 Se pomnite tovariši ... 10.30 Pori ižanske pesmi 10.50 Nedeljska matineja 11.40 Nedeljska reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.50 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Majhen mozaik melodij 16.00 Igramo za vas 17.00 Športno popoldne 20.00 Zabavni zvoki za vse 21.00 Športna poročila 21.10 Življenja velikih romantikov 22.15 Plesna glasba 23.05 Nočni operni koncert PONEDELJEK - 4. septembra 8.05 Poje zbor RTV Beograd 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.45 Zagrebški jazz kvartet 9.00 Od arije do arije 10.15 Zvoki za vas 11.00 Lučka Kuretova pri harfi 11.10 Tri pripovedke za klarinet in klavir 11.30 Ljubiteljem popevk 12.00 Neka i skladbic Borisa Kovači ča 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Tone Marolt: Mehanizirajmo snravilo koruze 12.25 Melodije za opoldne 13.30 Med Kvintetom bratov Avsenik poje Gorenjski kvintet 13.55 Vtisi iz Italije 14 30 Prireditve dneva 14.35 Od Triglava do Ohrida 19.10 Iz filmov in glasbenih "avij 16.00 Naši popotniki na tujem 16.20 Tri pesmi in slike iz razstave d « OD NEDELJE, 3. septembra DO SOBOTE, 9. SEPTEMBRA 17.15 Šoferjem na pot 18.00 Melodije iz oper Mozarta 18.40 Iz knjižnega trga 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij 21.00 Simfonični koncert 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna glasba TOREK - 5. septembra 8.05 Orkentralni odlomki iz oper 8.30 Oddaja za otroke 9.00 Za prijetno razvedrilo 9.40 Poje Gorenjski vokalni kvintet 10.15 Matineja jugoslovanske orkestralne glasbe 11.00 ljubljanski jazz ansambel 11.15 Branje za vroče dni 11.38 Furiat in drugi češki pl<>si 12.00 Trio Rudija Bardorferja 12.15 Kmetijski nasveti - dr. Vilko Masten: Zakaj ^kropimo breskve v jeseni 12.25 Melodije za opoldne 13.30 Junakinje iz oper Giacoma Puccinija 14.00 Vrtimo ploščo za ploščo 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušale! čestitajo in pozdravljajo 15.40 Španske pesmi pojeta 16.00 Počitniška zgodba 18.20 Popevke na tekočem traku 17.15 Simfonija št. 6 v h-molu 18.00 Človek in zdravje 18.10 Od plesišča do plesišča 18.45 Ljudski parlament 20.00 Zbor RTV Zagreb 20.30 Radijska igra 21.30 Elegija 21.35 Zvočni kaleidoskop 22.15 Osem preludijev M klavir 22.36 Sonata za violino in klavir 23.05 Posnetki TJ. jugoslovanskega jazza na Bledu SREDA - 6. septembra 8.05 Posta rček v mladinski gl asbeni redakeiji 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.45 Ansambel Mojmlra Šepeta 9.00 Jutsi Bjbrling poje 0.44 Slavni skladatelji pri klavirju 10.15 Zabavni potpuri 11.30 Deset minut iz naše beiežnice 11.40 Madžarski plesi 12.00 ftintarsko narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Nada Puppis: Elitni rodovnik za govedo 12.25 Melodije za opoldne 13.30 V narodnem tonu 13.55 Tri skladbe za violino in klavir Slavka Mihelčiča 14.05 Moment in Groteskna koračnica 14.15 Ciklus pesmi za tenor in klavir 14.30 Prireditve dneva 14.35 Glasbena medigra 14.40 Belokranjske otroške pesmi 15.40 Koncert za violino in orkester 16.00 Radijska univerza 16.15 Koncert po željah poslušalcev 17.15 V sredo popoldan pri radijskem sprejemniku 18.30 Komorni zbor RTVL 18.45 Sport in športniki 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi zvoki 21.00 Koncert on^rnih melodij iz slovanskih oper 22.15 Zaplešite z nami 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert ČETRTEK - 7. septembra 8.05 Dve slovenski skladbi 8.17 Dve hrvatski skladbi 8.30 Oddaja za cicibane 9.00 Naš zvočni magazin 10.15 \7, treh Verdijevih oper 11.00 Zbor -Brajša Rašan« iz Pule 11.15 Branje za vroče dni 11.35 Sovjetska, zabavna gbisba 12.00 Polke in valčki Borisa Franka 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Colnarič: Z-leno gnojenje vinogradniških nasadov 12.25 Melodije 7a opoldne 13.30 Prva simfonija 14.05 Pojo zabavni zbori 14.30 Prireditve dneva 14.35 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.10 Pesmi raznih narodov 16.00 Majhni ansambli 16.20 Štirideset minut z melodijami Julesa Masseneta 17.15 Zabavni orkester Alfred Ncvvmann 17.30 Turistična oddaja 13.00 Jazz na koncertnem odru 18.15 Nekaj komorne glasbe 18.30 S sooredov Britanskega radia 18.45 Poletni kulturni zapiski 20.00 četrtkov večer domačih peismi in napevov 20.45 Glasbena medigra 20.50 Literarni večer 21.30 Paikova pojedina — baletna suita 22.15 Plesna glasba 22.<*5 Meda komorna glasba 23.05 Posnetki II. jugoslovanskega Jazza na Bledu 15.40 Poje Slovenski oktet 16.00 Športni tednik 16.20 Ruleta z zabavno glasbo 17.15 Koncert za vas 18.00 Hammond orgle 18.15 Ljudska glasba raznih narodov 18.45 Iz naših kolektivov 20.00 Zabavni orkester Raphaele 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Iz del Antonia Dvofaka 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Godala v noči 22.35 Literarni nokturno 23.05.Godalni kvartal v f-molu 23.25 Dnevnik pogrešanega SOBOTA - 9. septembra 8.05 PETEK - 8. septembra 8.05 8.30 8.15 9 00 10.15 11.00 11 24 11.10 12.00 12.15 12.25 12.40 13.30 13.55 1 1.30 14.35 Glasba ob d (d u Počitniško notovanje od strani do strani Capriccio V svetu opernih melodij Ob obalah južnih morij Zvoki iz domaČih logov Trio za dve violini in violo Tlob/voodrki promenadni koncert Slovenska narodne poje Ivi. a Mrak Kmetijski nasveti - Amrr Krivce: fergusoni pri izkoriščanju gozdov Kbavir v ri'mu Pipani zvoki z Dravskrg.-; polja Grupa Dalmatincev in ansambel Milana Stantcta Istrska svatba Prireditve dneva Pevci zabavne glasbe ln orketiter Alfred Scholz 8.30 8.50 9.00 10.15 13.00 12.15 13.28 v 18 13.30 14.00 14.30 15.40 16.00 16.20 16.40 17.15 17.30 18.00 13.20 18.45 20.00 20.20 21.00 2*1 1B 2-V05 Naši H asbeni uspehi v preteklem šolskem letu Pionirski tednik Kvartet Jožeta Privška Med vzporedniki in poldnevniki Zabavna glasba za sobotno dopoldne Lovski kvintet nastopa Kme'ii^ki nasveti — ing. Viktor Repanšek: Semenski krompir kupimo v jeseni Pihalni orkester Ljudske milice "Tavajf-ki zvoki Pet pesmi V vedrem tonu Prireditve dneva Otroška suita Humoreska tega tedna Od tod in odondod Moški komorni zbor iz Celja Pevca Joa Stafford in Frank Sinatra Po kinu se dobimo Tri arije iz Fausta Pozdrav t rora Okno v tvet Domač uvod v prijeten sobotni večer Radijska komedija Melodije zi prijeten konec tedna Oddaja /t nafa izseljence Plesna rda-'ba Televizijski spored NEDELJA - 3. septembra 16 30 Dokumentarni film 16.45 Žurnal zasedanja konference neblokovskih držav 20.00 TV dnevnik 20.15 Sedem dni 20.45 Koncert zabavne glasbe — film 21.05 Balada o trobenti in oblaku — film 22.30 TV dnevnik 22.50 Reprodukcija posnetkov športnega dogodka PONEDELJEK - 4. septembra lfi.30 Dokumentarni film 16.45 Žurnal z zasedanja konference neblokovskih držav 20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled 20.45 -Kupe 9-10« Tv drama 21.45 Glasbeni film 22.15 TV dnevnik TOREK - 5. septembra 16.30 Dokumentarni film 16.45 Žurnal z zasedanja konference neblokovskih držav 20.00 TV clnpvnik 20.30 Dokumentarni film 20.45 Pesmi Azije in Afrike 21.15 Prenos plavalne tekme 22.15 TV dnevnik SREDA - 6. septembra 16.30 Dokumentarni film 16.45 Žurnal z zasedanja konference neblokovskih držav 20.00 TV dnevnik 20.30 tv reklama 20.45 Mikrofon je va8 21.45 Pred začetkom jesenskega zagrebškega velesejma 22.15 TV dnevnik ČETRTEK - 7. septembra 19.30 obzornik 20.00 Tv" dnevnik 20.30 Jod ljubljena dežela -anglo.ki celovečerni film PETEK - 8. septembra °0.00 TV dnevnik 20.20 TV o filmu 20.45 Program jugoslov. kinoteke SOBOTA - f). septembra 9.00 Prenos otvoritve zagrebškega velesejma 18.00 Volk in štirje kozlići 10.00 Film Is serije Velvet 20.00 TV dnevnik 20.15 tv helikopter • 20.30 Celovečerni igrani film 21.30 Film iz Mrijl Detektiv John Drake 22.00 Serijski film SOaOBPA, 2. septembra W61 { nMzaim POMENKI Modni nasveti za velike NAJPREJ SE SAME PREPRIČAJTE, DA NIKAKOR NISTE PREVELIKE, KAKOR VAM PRAVIJO PRIJATELJICE. PRENEHAJTE V DRUŽBI STOKATI NAD SVOJO NEMOGOČO VISINO; S TEM NE BOSTE POSTALE PRAV NIC MANJŠE. NE POSLUŠAJTE NASVETOV, KI VAM JIH TU PA TAM DAJO PE.I.TAT5NE ZNANKE, KI »SOČUSTVUJEJO Z VASO NESREČO*. VASA GARDEROBA BO V TEM PRIMERU PRAVA MEŠANICA, KER SE NIKOLI NE BOSTE MOGLE ELEGANTNO OBLECI. t) Prelistajte modne časopise; *Pazile toste, da modni ustvarjal- 2» tiste z veliko postavo: 9/10 pl *sč z lepimi žepi je kot nalašč za bližajočo se jesen ei delajo pravzaprav samo za velike in vitke žene, majhne pa imajo mogoče še več težav kot velike. Ker^te veliki, se počutite nekako okorni; te nevšečnosti ko poskušajte znebiti z ritmičnimi vajami. Pogumno se zravnajte, ne tiščite glavo med ramena. Ko boste našle še svoj slog oblačenja, vam ne bo treba skrivati svoje velikosti. f> Na najlepši ženi ni vse naravno, pravijo. Z nekaj optičnimi prevarami lahko zmanjšate neljubo velikost. £ Čevlji z visokimi petami vas seveda precej povečajo; seveda vaša številka noge najbrž ni najmanjša. V čevlju brez peta pa pride vol i kost ndge »do polne veljave«. Tricentimeterska ali štiri-eentimeterska ozka petka bo to hitro popravila, posebno še, če ste M ogrele za čevlje z odbito konico. Z veliko prednostjo pred drugimi lahko nosite hlače, saj prav gotovo nimate 100 cm čez boke, dolge noge pa bodo napravile vašo postavo elegantno in privlačno. Letos nosijo elastične hlače celo leto, ne samo pozami za smučanje. K hlačam boste oblekle kra- tek plašč iz impregniranega pop- lina ali gaberdena, prevezanega s pasom; plašč naj ima našite velike žepe. Letošnja moda je napravila še en korak naša j v dobo charleeto-na: bodite vesele, saj je kot nalašč za vas. Nova modna silhueta je zelo vitka; podaljšan pas, kratka krila, preproste pričeske kratko prirezanih las. Ce imate nekaj pod 20 let, je za vas najprimernejša obleka s M roki m krilom, z velikim izrezom (izrez oblike V seveda ne). S širokim pasom iz blaga, v skladni band z obleko, tesno preveza-nim, bo vaša mladostna pojava prišla do izraza. Brez skrbi ee obleci te v obleko s širokim karom ali velikimi rožami. Lepo vam bodo pristajale vse vrste plisiranih kril, h katerim boste nosile preproste, svetle bluzice. 0 Za jesen se tudi že najbrž pripravljate. Letošnji plašči, ki jih diktira moda, so s svojo 9/10 dolžino nalašč za vas, da vam pomanjšajo postavo. Se nekaj optičnih prevar s pasom ali slepimi žepi, da se pozornost odvrne od merjenja vaše postave. K plašeu nosite velike torbice. Ce nosite klobuk, si omislite širokokraj-nega. L. T. Tatsrjnie i eieki liti Jesenice — Minuli četrtek se je vrnila zadnja skupina s taborjenja v Baski na otoku Krku, kjer je TVD Partizan Jesenice organiziral že šesto letno taborjenje. Letos se je na taborjenju v treh skupinah zvrstilo 372 mladih telovadcev z Javornika in Jesenic. Prvo skupino so sestavljali pionirji in pionirke TVD Partizan Javomik - Koroška Bela, drugo pionirji in pionirke TVD Partizan Jesenice in tretjo skupino mladinci in mladinke ter člani in članice TVD Partizan Jesenice. Vodstvo tabora je tudi tokrat poskrbelo za čimprijetnejši oddih mladih telovadcev, istočasno pa je izkoristilo taborjenje za redne telovadne ure. Razen obvezne jutranje gimnastike in obveznega plavanja so organizirali redne telovadne ure pa tudi izlete. Udeleženci vseh treh skupin letošnjega taborjenja v Baski na otoku Krku. so za prijetno taborjenje hvaležni organizatorju, to je svojemu matičnemu telovadnemu društvu, leto pa je hvaležno za prispsva.no pomoč Odseku za socialno skrbstvo OLO Kranj ter mednarodni organizaciji KARI. Razmišljanja o pridobitvi sredstev za organiziranje stalnega taborjenja v Baski in s tem v zvezi z gradnjo najnujnejših objektov, kot so kuhinja, jedilnica in sanitarije, je zelo umestno in bi bilo prav. da bi pri pristojnih činiteljih naletela na razumevanje in podporo. Knjiga in vaš otrok Zadnji utripi poletja: mladostna obleka za vitka dekleta Navadno pravimo, da je treba otroka izobraževati že od trenutka, ko se je rodil. S časom se dobre navade ukorenir.ijo, kakor tudi slabe. Med ostalimi dobrimi navadami, bi vsaka dobra mati morala pri svojem otroku gojiti spoštovanje do knjige in ne čakati odhoda v šolo in na učiteljeva navodila. Otroku ste prvikrat krnili slikanico. Polna je lepih ilustracij, z živahno barvnimi platnicami. Tako knjigo bi bilo škoda zaviti v debel in grob papir, ker bi s tem postala manj privlačna za otroka. Toda vseeno je treba platnice zavarovati, zato kupite v knjigarni prozoren celofartski papir in pazljivo zavijte prvo otrokovo knjigo. Ze v prvih letih mora otrok ločiti vrednost knjige in katerekoli igračke, pri kateri smo dopuertili, da jo je »trančiral«, kar vsekakor tudi ni razumno. Ko dobi otrok v šoli učiteljeva navodila o zavijanju zvezkov, je bolje, da se v to ne mešate; na prltnar, katere barve papir naj ZANIMIVOSTI Mladi milanski nepradiprav je imed smolo. V kavarni je mladi ameriški turistki ukradel torbico, v kateri je bilo 100 funtov šterlin-gov. Nemalo je osupnil, ko so ga čez slabo uro policisti potrepljali po rami in odvedli v zapor. Zadeva je bila navadna. Turistka je takoj opazMa. da ji je izginila torbi ra. Meni nič — tebi nič je pograbila s sosednje mize fotoaparat in slikala tatu, ki je z njeno torbico v roki odhajal Iz lokala. Policija je film takoj razvila in lopova identificirala. bo za zavijanje in kakšni naj bodo napisi na zvezkih. Seveda pa je nujno, da od časa do časa pregledate zvezke, če so v redu in če niso, da malega šolarja opomnite. Ne dovolite otroku, da bi označeval stran, kjer je nehal brati, z zapogibanjem lista. Saj je veliko predmetov — lahko spominjajo fiidi na igrače — za označevanje strani. Prav tako ne dovolite, da bi otrok pri listanju slinil prste, ker je to, ne samo proti pravilom estetike, ampak tudi nehigienično Prvič, ko opazite, da otrok trga knjige, ga strogo kaznujte, saj bo drugače uničil svoje knjige in še vašo hišno knjižnico. ŽELVE, KI IZUMIRAJO Želve velikanke, težke okoli tisoč kilogramov, živijo danes samo še v Kitajskem morju, in si-eer ob obali Malajskega polotoka. Obstaja nevarnost, da bodo izumrle, ker ljudje in ptiči neusmiljeno uničujejo njihova jajca. Da bi preprečili izumiranje teh želv. so znanstveniki »rešili« pred uničenjem tisoč jajc, iz katerih se je pod njihovim nadzorstvom »MaglO« dva tisoč primerkov teh velikih vodnih živali. Mlade želve so potem apuJAtai v morje v parih in določenih časovnih presledkih, da bi se tako lažje očuvale pred grabežljivimi ribami. Težko je ugotoviti, koliko časa mine. preden taka želva doseže tisoč kil. vendar menijo, da je za to dovolj sedem let. To je šele začetek naporov, s katerimi nameravajo to redko vrsto želv rešiti pred uničenjem. DOKUMENTU IVAN JAI¥ DOKUMENTI! 8 !Orožja sicer niso dobili. Kljub temu pa je ta akcija odjeknila daleč okrog. Tudi med Nemci, ki so vse bolj spoznavali, da v pokrajini niso povsem gospodarji, f Medtem pa tudi Nartnikova četa v Poljanski dolini, J ki ji je pozneje načelerval Rudi Robnik, ni mirovala, i Sicer ni izvršila kakih pomembnih vojaških akcij, zato # pa je njena prisotnost veliko prispevala političnemu de-J; lovanju, ki ga je tamošnja partijska organizacija, vse bolj razvijala. To so bile že priprave na vstajo, ki je kljub razvijajoči se zimi vse bolj zorela. Zorela pa je tudi v Skofji Loki. To pa ni nastajalo po naključju, temveč so ljudje, ki jih je pripravljala partijska organizacija in OF, in ki so vse bolj pripadali NOG, tedaj v tej okolici delili po 100 izvodov Slovenskega poročevalca, in kar je tudi važno: dolini nad Škof-jo Loko sta bili dokaj pripravni za partizasko manevriranje: nista posebno prepreženi s komunikacijami, temveč sta predstavljali solidno zaledje. Razen tega nista l[ bili daleč od italijansko-nemške meje. V najhujši sili bi ? se partizani lahko prebili v Ljubljansko pokrajino, kjer boj z Italijani še zdaleč ni bil tako težak kot z Nemci. Cas pa je hitel in zima se je vztrajno tihotapila v f deželo. Niti to ni zaustavilo organizatorjev vstaje. CK KPS je poslal na Gorenjsko take izkušene revolucionarje, kot je bil n. pr. Tone Dolinšek. V Škofjo Loko kot izhodišče za Selško in Poljansko dolino, so dostikrat prihajali Lojze Kebe-Stefan ter Tomo Brejc in Mira Tomšič, ki so organizaciji nudili izdatno pomoč. Škofjeloški prvoborci so bili tako povezani tudi s štabom Cankarjevega bataljona. <| Orožje je bilo seveda najbolj pereče vprašanje, po-J sebno še zaradi dotoka novih ljudi v partizane. V Skofji Loki so bili v tem pogledu dalekovidni. Pri kolodvoru je bila namreč vojaška baza, kjer sta bila zaposlena dva puškarja. Vraničar in Majcen, ki sta povezana s Partijo, skozi ograjo začela tihotapiti v vreče zašito orožje. Orožje so potem skrivali aktivisti. Ze poleti so na ta način iztihotapili 40 pušk in 6 lahkih strojnic. Večji del orožja je potem kmet Kalan v gnojnem košu prepeljal iz mesta. Po tej poti je prišlo k partizanom tudi precej streliva in bomb. Orožje so zbirali in ga skrivali tudi drugod; vse je potem dobil Cankarjev bataljon. Tudi dejstvo, da je bilo v tem okolišu precej orožja, je šlo v prid odločitvi, naj bodo prav ti kraji odskočna deska za začetke zimske vstaje. Nekaj orožja so revolucionarji zakopali ob kapitulaciji tudi na Blegašu in drugod. Da bi prišli še do večjih količin orožja, so se revolucionarji v Skofji Loki že v začetku oktobra dogovarjali, da bi v bazi v skupni akciji zaplenili okoli 600 pušk in 30 strojnic. Sestanku sta prisostvovala tudi Stane Za-x gar in Jože Gregorčič. Do tega pa zaradi premikov bata-| IJona potem ni prišlo. !> V tem času je bil sestanek tudi v Poljanski dolini f pri Maksu Krmelju, ki je bil rajonski sekretar. Vodil ga je Lojze Kebe. Slo je za prehod od sabotažnih na vojaške akcije. Zato bi morali izvesti mobilizacijo. Bilo je dogovorjeno, da bo iz teh ljudi osnovan Škofjeloški bataljon. S pomočjo drugih enot bi potem napadli Škofjeloške zapore, uničili nemško posadko ter osvobodili zapornike. Pripadniki te enote bi postali novinci iz Medvod, Škofje Loke ter Poljanske in Selške doline. Vendar pa je to preprečil sneg in tudi dejstvo, da se je Nartnikova četa, ki je bila mišljena kot jedro tega novega bataljona, svojevoljno napotila čez mejo v Ljubljansko pokrajino. V tem času — 13. novembra — je v Londonu govoril tudi Kuhar, ki je v imenu izdajalske vlade pozval Slovence k pasivnosti z gesli, da »še ni čas« in da je »škoda nepotrebnih žrtev«. Nekateri klerikalno usmer- 4 jeni ljudje, ki so morda že sodelovali z OF, so tako — P ne samo v tej okolici — popolnoma odpovedali, dočim \ so se komunisti in napredno usmerjeni ljudje začeli vse S resneje odpravljati k partizanom. i DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! Bans Werner Riehter m 15 hl.0*n.ienJ dežniki so Ugasnili. Eksplozije so »e d!'*al(v in spoi oddaljevale. Kadar je bomfia ekaplo-trpUa ^* blizu, je začutil zraven sebe njeno drbteče "Krepko me drži,« je zašepetala, »D4,« Je dejal. *Rajim se.« se ti M ^ -,-jpoUlo.« p« -saj si ti pri meni,« je dejala. Z(M^:idn'' Ognjeni dc/.nlk je ugasnil nekje na ob-j. Ju- kakor da Je padel v morje. Videla sta nreade) m s« Pojavljal« Pri* med grmovjem. lt Av'tle so se ena za drugo, kakor da skačejo ■•bo na/aJ v n01"- betJu1 je na hrbtu in zrl ▼ *°/H*tol| so.« je dejal. vVe«*cla sem.« Ohra/U'a JC ,n *a *,OT,a,»- Nim1 nfhoi ic vidH n}™ **V'ko niajhna usta ima,« je pomislil. »On "lU,eh,t>r!<< w je nenadoma razlegalo skozi mrak. Guehler!« »i „•<•?,. j,. ti,.jaia in SP pop nofcp ° Je Mluteo,« Je dejal Gut uehler in skotil na £yi*Jl« Je zavoli. ' J« je l-rilc *,'*triI„ tukaj!« čez pelje, fe prijel za roko. Je dejal, »J**ri«. »Stari Je tnkaj.« Je dejal Filusoh. Na dvorišču je stal poročnik VVoltmann, »Kje ste bili?« Je dejal Guehlerju. »N'a travnikih, gospod poročni k.« »Kaj ste iskali tam?« »Kradli so pšenico in odšel sem za njimi.« »Prihodnjič ostanite na kolodvoru. Vse mesto 'i polno žena.« ..Razumem, gospod poročnik.« -Lahko noč«, je dejal Woltmaim. Stala sta na dvorišču m gledala za poročnikom, ki je odsel skozi vrata na cesto. »Od kod neki je prišel?« je dejal Guehler. »Vrag vedi,« je odgovoril Filusch. Naslednjega dne je preletelo če? dvorišče nekaj lovskih letal. Letela so nizko in streljala s strojnicami. Italijanski delavci so stekli na cesto ln zbežali. Italijanski tolmač Alexa.ndro je vpil. da je ranjen, pa si je le odrjrnil koleno na trdih dvoriščnih tleh. ropoidne je prišel Flluseh in povedal, da je Alcxan:lro za nocoj pripeljal nekaj žena iz "era. Poleni ta je z Alcxandrnm Odpeljal v mesto. Vrnila sta se z zabojem šampanjca. Popoldne »o •edtfl na dvori o»jfcda»%i(i Nogomet se igra principielno po tleh, rokomet pa visoko. No v tem pogledu se zdi, da je trener že posegel vmes. Čutiti je dokajšen napredek, venclar še vedno moštvo rado zapade v stare hibe. K zaključku še dve, tri o morali. Dober športrik nikoli ne podcenjuje nasprotnika, nclepo jc in — ne- varno? Nikoli ni treba vreči puške v koruzo! Če si bodo teh nekaj napotkov naši igralci osvojili in se ravnali po njih, sc za uspehe na zelenem polju najbrž ne bo treba bati, za uspehe, ki si jih z njimi želimo tudi ljubitelji lepe igre. Srečno! Kdo 10. septembra: nogomet rokomet odbojka 16. in 17. septembra: košarka — Triglav odbojka — Triglav 24. septembra nogomet i ., rokomet odbojka 1. oktobra : košarka odbojfca 13. oktobra: nogomet • rokomet odbojka 22. oktobra: rokomet 29. oktobra: Triglav : Celje Mladost : Celje (moški) Miadost : Slovan (ženske) Triglav : Tegrad (ženske) Rudar Tegrad (moških Triglav : Tjri^av-Ljub^ana Mladost : Kovinar (nioški) Mladost : Svoboda (ženske^ Triglav : Sežana (ženske*) Triglav : Slovan 1 Trjglav : Žirovnica Triglav : Kovinar Mladost : št, Vid (moŠfcr) Mladost : Branik (ženske.) Triglav : Oivmpia "\ Triglav. Triglav B. Mladosti Svoboda ;n BW;a Lok«. V I. ra~rcdu pa bodo nastopiti no-gcroelni aktivi pri društvih »Par liza^«, v trm tokm^vanju ho nastopilo 6 ekip, in s"~cr Iz Nek!'', Preddvora, Visokega, Prodnsrlj lr, iz Železnikov.« »So V le*.-;šn!cm .te'cmovnrv i morda nastale kak.me •premea.-be?« »V letošnji tekmovalni setml smo uvedli t<» novost, da su bodo vsa tekmovanja odvijala po priu- elpu samoupravljanja. Vsaka lita bo imela svoj odbor, ki ga bodo •e Javljali predstavniki klubov. Ti odbor bo potem registriraj tekme in hkrati reševal vse prošnr In pritožbe.« »Kako pa ste naredili s pionirji 'n mladinci?« »Upravni odbor Gorenjske no-gome'.ne pod/.v.vr se je odl".iI. da mora imeti vsaka ekipa, ki tekmuje, v pndzve-m? Ikri ali v i. razredu, le pionir'e ln mladinec. Izjemo smo naredili 1«» pri son-čurski Svobodi, k r rima divolf denarja za vzdrževanje tpllklh ekip.« »Kaj pa sto ukrenil! i : »Obvc-.ro bodo morala biti v-a IffrlSca ograjeni i.i emofo&eu ho moral idtl varen floliod i-rrrircv in sodn'kov ei ^'"•''^rob ta lrri*čn « "Ali miate s .so-ln'ki kakftne lav žavo?.. »Sodnikov hv.mo na snisVu ?"k vet!: r je aklivath samo 11. Prav .".mil (eTa se dodaja, da marajo noUatorl sodniki sudili tudi po dve. ali celo tri tek me na d \n. V v, i s tem smo le rasnjieil] nov i"dnl.Ykt tečaj, da bomo Jn'\lu' viitc okrepili. Upam, da bo leto« kvaliteta sojenja precej boljša kol prejšnja leta, saj smo VS*] posameznika pred priče t kom prvenstva do >ra nrei/I u ili. Ta na precej pomembni tudi gledalci na tekmah, predvsem, da se 1» > vedli disciplinirano in s <-;n po-mngaU sodnikom^ da f,i> IhHi posamezna nngtmrlna s.-."*ean,'a kar najbolje končala.« M ?.. ROKOMET V NEDELJO v KRANJU -ČRNOMELJ : M» \DOST (ž) Jutri sc začne novo prvenstvo 81 oi Mtt|e v rokometa. To nedeJJo h»do stčrlale za točkf le rno-Jcs »kipe, im tedi n dni pa bo šlo i ar m t u v i en tki konkurenci-To nedeljo boahi oba gor.n.i«ika Bn si etnika v rejniMMM ik-i go- sttnrnl*. Tr;> pcttjH v A'd o v. Vino. Mladtsl ra v k-ko. 0 Izida teh iTVfi'f s.-ečan; ne bi kazalu že vnaprej poslavik-ti progooz. V Kskajn !>««ni> laaell le eno tekmo« v tekmovanju /i pokal ILKJ se bo v četrt,itt.lu LRfl srti.da fen.ka ekipa Vllad.istI s Partfranatn iz Črnomlja. Tekme PU ob II. uri na igrišču Mlađe 1. 4 je Peter Brinovec postavil =c . rekorde. Na progi 800 m prosto ie z rezultatom 10 : 03,4 postavil ^ mladinski državni in slove*"6*' rekord, na 1000 m prosto pa ^ mladinski državni .in sloveti'*' rekord s časom 12 : rjp.5. Rezultati: L dan - ženske 1<>0 j metuljček: 1. Sen;ca 1 : 37.2. J Čolnar 1 : 44,7, 100 m pf°''°. B. :; 1 : 17.1, 100 m P1""'1"! 1. Arizanovič 1 : 40,4, 2C0 m rr,:fi* 1. Senica '1: ??,0. 2. Debeli«! 3:30.3; moški 100 m prosto: -Kosnik S. 1:02,5, 2. N«vl,:''l 1:0T),7, 100 m prsno: J. Pofiđ*"* 1:23,1, 100 m metuljček: 1-Br« novec Vlado 1:07.0. (rekord)' P temelj 1 : 14,7, 200 m P*0*' ' 1. Brinovec Peter 2:143, 2. "r novec Vlado 2:14,8: 200 m 10' tuljček: 1. PeterneM 2:40.2. 2. dan - m v: ioo m BieS**^ i. Brinovec vs-io 5:40.3. »ki iv' iv 2. Brinovec PJgi 5 : 43,9 (m'-:I r ki r ko-'), 1......to: 1. Nrdii: r 1 : 0k7; pro«to; 1. Brinovec P.-i-r L°; 2. Brinovec V;•••'.•> 10:2.1.3, 'C0m rr<- ,\rn: i. Bo^atnl 6■k j fmladim ki in Čk-.nski r"k~ra»- ;< t-oki 7 : 02.0. 101 -u pro-lr. 1- ^ nar 1 : 20,8, ■ 2. V h> lic 1 : 2?"6' i!|ini!i"i||iiiiiiiiri!i,!:!|iii:' mi'ii'ii' ti : n^-•* «s »tuf mM*1 TFNl^TsO t»HYEN8TVO R ' - • ] . KRANJ. 1, SEPTEMBRA ~ .^p nes te Je na teniškem Tri ■ ' ■ i ! iro !vl'11 ;,r v ter! u /a. člane. čl'nlce.F nlrje, pionirke hi mladine* < Tel 11 tr\ ...'ri, so razdel on» ^ rkupln, In sleer tekmu'ejo v , i ;kn "nI r' 'ril tarl