Reorganizacija slovenskih učiteljskih društev. Spisal Dragotin Česnik. (Dalje in konec ) oje rnnenje je torej, da ni misliti na ustanovitev pravih deželnih učit. društev toliko časa, dokler se ,,Z a v e z i" sami ne posreoi urediti in osigurati si svoje gmotno stanje. To se bo pa lahko v kratkera zgodilo, kakor bom pozneje obrazložil. Nekaj pa je vendar treba tudi v tera pogledu ukreniti, zakaj potreba deželnih učiteljskih društev se je eutila že ob mnogih priiikah pri nas in v sosednjih kronovinah. ,,Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" je že doslej voljalo in tudi delovalo kot deželno učiteljsko društvo za Kranjsko. Takisto uživata nekak ugled med ostalimi društvi ,,Celj sk o-l aš k o učiteljsko društvo" na Štajerskem in ,,Goriško uoiteljsko društvo" na Goriškem. Ta tri društva naj se srnatrajo — v ti prehodni dobi — deželnirai in ona naj izjavijo, da prevzamejo to ulogo v slučaju potrebe. (Na Štajerskem bi znabiti ne bilo treba, ker imajo že svoj ,,Landes-Lehrerverein", pri katerera so tudi slovenska učiteljska društva.) 0 Jstri ne morern govoriti, ker so mi razraere premalo znane. Pač bi pa bilo zelo želeti, da se ustanovi kar najpreje ,,Slovensko uoiteljsko društvo za Trst in okolico." Politično vreme nara prorokuje, da bi bil za to zelo ugoden oas. Na ta naoin bi se odpomoglo prvi potrebi. Končno šek nZavezi slovenskih učiteljskih društev." — S ponosom sme slovensko učiteljstvo zreti nanjo. Ce je slov. učiteljstvo ustanovilo nZavezo" z velikim naporom, rau je ona ta trud že obilo povrnila. Ne trdim tega znabiti zato, ker sem slučajno jaz njen t. č. tajnik, ampak ker je ravno ,,Zaveza" ono sredstvo, ki nas je združilo ter nas združene v raogočno falango peljala v boje zraagonosne. In četudi dostikrat ni mogla doseoi v posameznih svojih naporih pozitivnih uspehov, v oboem svojem stremljenju je prodrlana celi črti — je ztnagovavka! In to je zasluga ,,Zaveze" — t. j. naše vzajeranosti. In vendar se mora ta tako velioastna ,,Zaveza" boriti vedno s slabim gmotnim stanjem, boriti takorekoč za svoj vsakdatiji kruh. Terau je treba na vsak način odporaoči. Poiskati je treba naši »Zavezi" virov za nove, veeje dohodke, da se ji ne bo treba tresti ob izdatku vsak.ega beliča! V vsera javnem življenju igra denar prvo ulogo. Denar ima moč, irna veljavo. To vemo pao najbolje rni — ki ga nimamo. A pri vsem tein se vendar ne more slovenskemu učiteljstvu očitati, da ni požrtvovalno. Dasi s teškirn srcem — vendar podpira učiteljstvo razna narodna društva in podjetja. Posebno ninogo pa žrtvuje za stanovske interese. Ustanovilo je društvo „Učiteljski konvikt", ustanovilo ,,Cesarja Pranca Jožefa" in ,,Cesarice Elizabete ustanovo", ki se naj množe zgolj potom prostovoljnih prispevkov, ki si jih mora učiteijstvo pritrgati takorekoč od ust. To je v naših sedanjih razrnerah vsekakor velika požrtvpvalnost! Ali vendar nam ta izredna požrtvovalnost ne more donašati takih uspehov, kakoršnih zasluži. Premalo nas je in — premalo imamo, da bi mogli pototn prostovoljnih darov doseči kaj velikega. Resnica je, da se na ta način nabere vsako leto čedna vsotica; toda — vzemimo — za zgradbo ,,uč ite 1 j sk ega doma", ki bi bil res kaj popolnega, ki bi ustrezal v vsakem oziru našim pričakovanjern in raznira našim žoljara, ne bo še dolgo dovolj. Vsakdo izmed nas pa bi rad doživel uresničenje naših teženj, bi rad že sarn užival nekaj sadov svoje požrtvovalnosti. Najti je torej treba način, kako bi se dalo realizovanje naših idej pospešiti, ne da bi bilo zopet treba apelovati na — učiteljski žep! Znano je, da iraajo trgovci ravno pri prodaji šolskih potrebščin kaj lepe dobičke. Menim, da se ne motim, ako trdim, da je n. pr. pri prodaji šolskih zvezkov 2O°/o dobička. Pri upeljavi šolskih zvezkov imamo učitelji in učiteljice prvo besedo (seveda ako zvozki ustrezajo zakonitirn predpisora). *M i priporočarno šolskim otrokorn, kake zvezke naj si omislijo, in trgovcem, kake zvezke naj prodajajo. Od nas je torej odvisno razpečavahje šolskih potrebščin, in v tem tiči tudi naša moo. To svojo moč rnoramo izkoristiti, da nam bo donašala kolikor možno visoke obresti. Tukaj nam je za prvo dobo zastaviti svoje sile, in uverjen sem, da se bo raaterijalno stanje vse naše organizacije, ki je hirala dozdaj na konštantni denarni sušici, v kratkem premenilo najugodneje. Izdelovanje, založbo i n razprodajo šolskih zvezkov naj prevzanie ,Zaveza" sama! To bodi za prvo bodočnost prvi naš smoter. S tem si bode ,,Zavezau izboljšala svoje gmotno stanje ter si ustvarila podlago za nadaljnje operacije. Preračunal sern, da porabijo vse slovenske šole vsako leto najmanj za 50 000 gld. šolskih zvezkov. Ako bi iraela ,,Zaveza" 20°jo dobiček. bi ta iznašal vsako leto 10.000 gld. S takirai dohodki bi se dalo že kaj izvesti. Zgradil bi se lahko v malih letih ,,Učiteljski dora" v Ljubljani, ki bi zadoščal vsem našira željatn. A tudi za Štajersko, Goriško in Istro bi se s časoin lahko ustanovili primerni ,,učiteljski konvikti". Zgradil bi narn te »dorae" narod, ne da bi imel zaradi tega kakib večjih stroškov. Slovensko učiteljstvo pa bi uedvomno delovalo na to, da bi se aZavezini" šolski zvezki vpeljali po vseh slovenskih šolah, saj bi s tem le sarai sebi koristili. S časom bi si nZaveza" lahko ustanovila svojo tiskarnico, bi prevzela tiskanje, založbo in razprodajo šol- skih tiskovin, šolskih knjig, ueiteljskega koledarja, knjižnice za mladino itd. — — V tesni zvezi z našira delovanjern so tudi naši strok o vni I ist i. V zadnjem času se je že opetovano izražala želja. po njih preureditvi. En list — ,,Učit. Tovariš" — naj bi bil šolskopolitičen, a drugi — »Popotnik" — naj bi postal strogo pedagogiški. Oba lista pa bi morala postati last in glasili »Zaveze", ker le na ta način — ako se lista smatrata kot glasili »Zaveze" t. j. vseslovenskega učiteljstva — je pričakovati mnogobrojnih naročnikov in vsestranske podpore. Na oba lista naj bi se naročila vsa učiteljska društva in vse okrajne učiteljske knjižnice. Na MUčit. Tovariša" bi se gotovo naročil skoraj vsak učitelj, oziroma učiteljica. Na ,,Popotnik" pa, ki bi imel glede vsebine trajnejšo vrednost, naj bi bila naročena vsaka slovenska šola. Oba lista naj bi bila dostopna tudi slovenskim srednješolskira učiteljem. S tem bi gotovo le pridobila. — Tako bi se tudi tukaj ustvarile zdravejše razmere. Na podstavi poprej omenjene reorganizacije okrajnih učiteljskih društev je pa tudi razvidno, da bi se s pomnožitvijo društev pomnožilo tudi število raznih pedagogiških in šolskopolitičnili referatov, ki bi dajali listoma več gradiva v priobčevanje, s čeraer bi jima bilo mnogokrat zelo ustreženo. Da bi imela ,,Zaveza" tudi od strokovnih listov nekaj dohodkov, je vsekako pričakovati. Letne prispevke, na katere je zdaj ,,Zaveza" navezana, bi potem lahko pogrešala. In ti prispevki posameznih društev bi se potera obrnili v drugo svrho. Ko bi imela namreč nZaveza" trdnourejeno gmotno podlogo, tedaj naj bi se šele ustanovila prava deželna učiteljska društva, ki naj bi se vzdrževala iz dotičnih letnih prispevkov, ki so dotlej dohajali ,,Zavezi". V slučaju potrebe bi ,,Zaveza" tudi lahko podpirala posamezna učit. društva in tudi »deželne učit zveze". Dosti bi se dalo o tem še govoriti, a za zdaj zadostuj toliko! Mogoče, da se še sniderno ob tem vprasanju. Vem, da je marsikateri bravec prebiral to razpravico z ironiškim smehljajem — a to me ne plaši in naj tudi ne plaši onih, ki so vajeni delati in vztrajati. j^