t t 4m r»»«P OVCN^KE NARODN podporne: jednote CHICAGO, ILL., PETEK S* FEBRUARJA (FEBRUARY) 1S17. Stev.—number sa. IEMČIJA NAPOVEDUJE B ZIRNI BOJ NA MORJU. ZDRUŽENIM DRŽAVAM PRETI NEVARNOST VOJNE. lemčija je obvestila Ameriko, da od danes bodo submarfoke potopile vsako ladjo brez svarila v blokiranih zonah. — Iz Amerike «M odpluti samo ena ladja na tedefc. — Iz Washingtona javljajo, da stoje Združene države pred vojno z Nemčijo. — Govori se9 da4 bo Wilson zahteval od Nemčije, da v petih dneh prekliče svojo napoved, če ne, bo pretrgal dkriomatične vezi. — Nemčija je tudi odgovorila na Wilsonov govor v senatu. ZADNJE VESTI [waahiagto*, L fab. - V urad-krogih jo mrtodalo splošno . da Ji prslrgiaje diploma. f* nod Nemčijo In Mm državami adaogibao. Is iwpvotpvaaj, ki Jih jot pradssdalk Wfleoo i je raavidno sledeče: 1ada sobo držala i jega ultimatoma issa taaa, ko Ml pernik Sosaei, potopljen, t-bo Nemčija dejansko krfllla >jo obljubo, ki Jo je dala takrat, ▼lada bo poslala drogi hI sahtevala, da Nem-sroj načrt sa bresob-bojovanje aa morja v »Mih Ameriška vladana bo pri-omejenosti smanžka plovbe rasglaša Nemčija. tajnost, da priSakn-poslanik potnloe v 48 L fib. — Državni I* daje priisl je »e le daaes sredel ■ noto U časopisja. Na nadaljna vprašanja pa ii hotel odgovarjati. NOVA KRIKA FUHAJA. Washington, 1. fefc. — Nemčija je včeraj stirila najbolj senzaci jonalen korak is stališči stneri-ških interesov odkar traja vojns — korak, ki lahko prinese Zdro ženim državam nevarnost vojne V svoji novi aoti, ki je bila dostavljena istočasno smertškemu poslaniku v Berlinu in po nem ikem poslaniku Bernatorfu držav nemu tajniku v Waahmgtonu, na snanja Nemčija, da s 1. februarjem pretrga vse obljube, ki jih Je dala Združenim državam in da sečne s breoobsirnim submarinakim bojem na morja. Kkratka: Nem čija razglaša blokado britilHh o tokov, Francije, Italije, Egipta, Sueškega prekopa in dela Grike, ki je v rokah ssveznikov. Vss plovba v označenih morskih so nah je izročena na milost in nemilost submarinkam, ki bodo od slej potopile vsako ladjo Vre* svarila, čim se prikaže. Edina tejema pri potapljanju ladij eo ameriški potniki bres I • ' 'sa-N Napoved nemške blokade. t fob. — Vsa parobro-meriike in britij prodajajo vosne listke kot po radL Ameriške parobrodne lini-niso dobile nobenih obvestil o isprsmembah vsled novega -ograma s odrom i bojevanja. Is Parisa ravnotako, da bodo par plaH kot po aavadL V Loodo-in Parim so nmaoja, da oem-sabamriaks as mora jo aaredi. aid več ikode kot so doslej. Aa. Ja pripravila 4000 majhnih bnrih križark, ki bodo lovili ia spremljale trgov paraike. .Charleston, S. 0., 1. fib. -afta ladja Iiebsnfds, ki ji bi-tukaj internirana ad sačstka se je danes potopila. Mad sa iftri Tiit, da Ja nimžki oalašč dal potopili tod- fib. — Nemllci poda Ji daaes isroftilBisosemski via noto o breaobdroem boju aa Nota se glad, da bo Nem-dovolito omejeno plovbo sa r AagUJo. . L fob. — Eootarjova Javlja is Madrida, da Ji ivladalo v ftpaniji veliko rasbnr- Berlin, 01. jan. — Nomčija Ja foamalno obvestila Ameriko ia vse neutralne države, da je prisiljena otresti ae " omejenosti, katerim ao izpostavljena njena bo-j ovna sredstva na morju "in no rasglsšs sledeče: S 1. februarjem 1917 bo ustavljen ves morski promet s pomočjo vsakega orožja, ki jo na razpolago in bres nadaljnoga obvestila v sledečih blokadnih conah naokrog Velike Britanije, Franotfe, Italije in na iatočuem delu ga morja: Na Severnem morju, naokrog Anglije in Franoije je okrožje o-mejeno na dvajset morskih milj. To krožjs drži v črti ob nisosemski obali do Tersehelingovega svetilnika do Udirja in dalje naokrog Anglije do franooake obali. (Tukaj ao podrobno navedene»točke io stopinje po vižini in širini, koder ima raaprostirati blokada). Na južnem Sredosemakem mor-ju ostane 10 milj Uroka odprta morska pot sa neutralne ladja ob mo v Falfriouth na jofnem koncu Anglije ln to samo enkrat v tod- nu. boja id straai Nemčiji. ML sa aotraaje sadova Ji spdi-na časopisje, da aa j brada aa-aa Nemčijo. Nemčija Ji *o-& žpaaSki vladi, da bodo špaa-lsdja potopljene kr« svarila, se prikažejo v blokiranih ao-. "Madrid Liberal" piši da-da naj Španija počaka aa od Združenih držav la pitam aa j njim. Now York, L fib. — Na ta-Ijžoji bond Ji dauM savladala paaSka v*tod nemške nota. letklakem Start Oo. so SI pihtirr. Okvar dva 1 joaa dslafte Ja Mlo Now York, L fab. - Avstrijski Muosrtd, ki se je dana soka, Ji tajavil, da S tem, da je Nemčija preklicalo vse svoje dbljufbe napram Združenim državam, je ropot bres dvoma oživela konflikt, ki je obstajsl Ob času, ko je bila potopljena ladja Sussex in ko je Wilson poslal Nemčiji ultimatum, da bo pretrgal diplomatične veti, ako še ponovi tak slučaj. Nemčija je zdsj naravnost povedala, da se ne bo več osirala na nobene izjemnosti in obljube, ki jih je dala takrat na Wilsonov ultimatum. Ako se bo torej Wilson držal svoje grožnje, tedsj mora priti do konflik-ta med Združenimi državami in Nemčijo. * Kaj bo storil Wilson in njegova vlada, je danes še ugibanje toda oficijelni Washington kaže selo resno liee in is vseh znamenj je sklepati, da je položsg skrajno resen. Washington, l fob. Vest se je razneata, da je predsednik Wil son že izvršil korak, ki ga je izzvala Nemčija • svojim submarin sktrn ulthnatumom. Kakšen je ta korak, je še abeolutna tajnost Danes zjutraj se je izvedelo, ds je predsedaik imel ponoči konfe renco a tajnikom Lansingom, to-da zadnji je danes odgovoril na vsa vprašanja: "Počakajte, ps bost* vedeli". Wilson je dsnes konferiral s kolonolom Housojem toda nihče ne ve, kaj sta. sklepa U. Vojni tajnik Baker ^ preklical vse današnje obiake m se zaprl v svojo pisarno. Kongresni voditelji so prepri-čani, da bo Wilson predložil kon-gresu svoj načrt, sko namerava pretrgati diplomatične vezi i Nemčijo. Čeprav so Bika«! mnenja, da pretrgsnje diploma tičntti vesi še ne pomeni vojne vendar je malo takih, ki bi ver jeli, da ne bi potem prišlo do o-boroienega konflikU. V urad nih krogih so prepričani, da se Je Nemčije dobro priprsviU za sub marineki boj in ds ima najmanj 500 submarmk, ki bodo razlezle po rseb sedmerih morjih in sku šale potopiti vse, kar jim pride nasprati. V krogih zvezne mor nafiee pravijo, da Je ameriške flo U pripravljena sa vsak slnUj Antlantižks floU ss nahaja v Uo-antansmu % dobrem položaju grškim neOtralnim vodovjem s 20 movakih milj širokim paaom. Ns* utralne ladje ,ki plovejo 1. februarja po blokiranem morju v neu trains pristanišča, so isvaeta ss gotovo dobo, da lahko pridejo na svoje mesto. Ramo tako imejo neutralne ladije zapustiti blokirano pristanišče dne 1. februarja. Poveljniki submarink imajo navodi a, da očuvajo sa gotovo dobo pot- na neoborožeciih sovražnih Amerakanoi, ko ao na poto v hlo-zono na sovražnih tovornili , niao v nevarnosti, kajti e parobrodartke družbe i-d o vol j časa, da preprečijo teh ladij v blokirane sone. Plovba rednih ameriških potni-Ih parnikov po 1. februarju 1017 se aine nadaljevati pod sledečimi 1)-Pa miki smejo pluti ssmo v I mouth (Anglija). ) Plovna črta sa tam in nsaaj ra dršati mimo otoka SoiUy io 50 stopinj severno ia 80 inj zapadno. ) Parniki morajo biti sasna ni ns sledeči način, kar pa velja sa druge ladje, ki so v «*eri*kih lokah: Parnik mora i-Alti tri navpično in meter široke psoge bele in rdeče barve. Na kro va mora biti velika belordeča za dava in v osadju ameriška zasts va. KapHaa mora skrbeti, ds so proge in aastave vidne v temi, česar mora biti lsdjs dobro -—itljena. 4) Vsak teden sme odpotovati samo an ps««iik v ono ln drugo stran, tako da pride parnik v Falmouth v nedeljo tet odpotuje v sredo. ,5) Ameriška vlsds mora jamčiti, da no obdo ameriški parniki vosili kontrabanta (v smislu nemško kontr&bantske liste). Priložene sta dva zemljevida, ki pokszujeta blokirane sone. Odgovor Nemči|e na Wilsonov govor v senatu. Washington, 1. fob. — Nemški poslanik jo včeraj isročil državnemu tajniku eledečo noto nemške vlade: kaj prinzfcl kemika blokada? Wsahingtoo, d. 0., 1. februarja. Urada izjava Nemčije o blokadi Anglije, Franoije in Italije o po. tspljsčami je povzročila splošno »osornost in različno mnenje. Nemška blokada s poUpljačami ne blokira le Anglije, Francije in Italije, ampak sspira dovoz tudi v Grčijo in skozi sueški prekop. V nekaterih krogih vidijo nevernost ss Združene države, da bodo sspletene v U spor. Nekste-ri dnevniki, ki so od začetka vojne stali na strani entente, hujska-jo, mejtem ko drugi dnevniki priporočajo hladno kri, ker se lahko tudi to vprašanje reši mirno hi dostojno. Mirnejši sopet govore, da ni v uradni isjavi Nemčije nobene ne-varnosti sa Združene države. Zs ameriške paraike je določena pot in ne ugroža jih na tem potu nevarnost Ravnotako je Nemčija obljubila, da so le tisti parniki v nevarnosti, ki plovejo prek bloka-dnega pesa, in da ne bo ovirala prometa med neutralnimi lokami, če plovejo parniki isveO blokad-nega pasa. Poveljniki nemških potapljač so dobili ujtaz, da morajo ne oboroženim sovražnim potniškim parnikom dati toliko čass, ds potniki ne pridejo v nevernost. Kakžne korake pod vzame prod ssdnik, je treba počakati, da se nekaj zgodi, kar ni v soglasju s prejšnjimi obljubami. Nemčije Znano je, da je predsednik zavze mal »tališče, ds Američani lahko služijo na vsski ladji, ne glede ns narodnost, mejtem ko mnogo kon-grešnikov zopet eavzema staližče da as Američanom priporoči, na, ne potujejo skozi nevarne pasove in na sovražnih ladjah. Bernstorffs so časnikarji InUr vjovali po konferenci a Unsio gom, nemški poslsnlk jim je ps dejsl, da jim nfrma kaj povedati. "Co bo treba podati kakžno izjavo," je dejsl nemški poslsnik, "jo bo dsl državni tajnik." vlada ji zaprla in z0pit odprla luko v new yorku. New York, 1. fob. — Kolektor Dudley Malone je menda na ukaz iz Waahingtona ssprl tuksjžnje pristsnUče čim je prišls nemške nota, toda danes jo bila luka so-pet odprts in parniki smejo so-l>et prihajati ki odhajati. Is kak-fcnega rsslogs jo bile loka zaprta tega nihče ne ,ve. Zvezne torpo-dovke so stražile vso noč uhode v pristanišče in veliki žarkometi so neprenehoma rassvetljevsli mor je v loki. V mornsriških krogih »e Je raznesla vest, da namsrava-jo kapitani interniranih nemških psrolkov potopiti vse svojo parni k% v tistem trenotko, ko pride do rssdora diplomstičnih vezi. V riewyoifkem prlsUnlftču ie nsha-ja 17 velikih nemških parnikov, ki so tuksj že od začetks vojne Vsi ti parniki so pod čujsčira oče Mom policije in sinoči je bila pre rakava ne vseh parnikih, toda na Šli niso nič sumljivega. roosevelt je naonal nemčijo z "roparjem". New York, 1. fob,-— Bivii pred «*dnik Roosevelt je dsnes v hole-Iu tangdonu izrazil svoje mnenje glede nemške note na aledeli ns t i. » # . < "Akb I ms Wilson količkaj spo štovanjs do Amerike, tedaj se bo toliko zmenil za nemško noto ka kor se bi smsnll posestnik hiše kadar bi ga nagovoril ropar, ds ga ne sme ovirati pri vlomu v oje goro hišo. V tej noti vidimo p* Gospod državni tajnik: Vaša fkMenca je dostavila cesarski nemški vladi kopijo poslaniee, katero je predsednik Wilson preči-tal v »enstu dne 22. januarja t. 1. Cesarska vlsds je sprojels po-alaoieo s velikim upoštevanjem kakor tudi asslužijo predsednikova izvajanja, ki so navdshnjena s globokim vtisom odgovornosti. Cessrska vlada drage volje iaja-vije, ds po večini soglašajo glavne točko v tem važnem poročilu s Željami la principi Nemčije; med temi prinoipi je samovlada in enaki pravioo za vse narode. Nemčija bi bila vesela, če bi bi-lo v smislu tega prineipa dežele kot je Inka in Indija adaj svobod-n in če bi uživale sadove politično neodvisnosti. Nemški nsrod zavrača vso sveso, ki služijo v namen, da silijo države v tekmovanje ss premoč in jih zapletajo v sebične intrige. Nemčija bo s veseljem sodelovala, ds bo preprečijo bodoče vojno io v to »vrho je bil glavni princip njfpogft političnega' programa, da morajo biti morja svobodna kot prvi pogoj svobodne eksistsn oe narodov in ds mora imeti trgovina odprta vrata vsem državam. Toda cessrska vlads obžaluje, da „.,|, J .nvnUnUr«« MatmAi. vaiea siausoa eovrnaniapv wmw ji, hi so nasprotni miru, Jo zdaj še nemogoči, da bi svet videl vresni čenje teh lepih Idej. Nemčiji js bila a svojimi ssvss-nissiai pripravljena pogsjsti ao za mir aa podlagi zajamčeno ji ekalitinoa, časti in avobodnega ra zvija njenih narodov. Njeni cilji, Id so bili izraženi v noti s dno 12. deoembra 1916, niao iakali uničenja njenih aovrafnikov in ao po našem najboljšem prepričanju popolnoma aoglašall a pravioami drugih narodov. Kar ae tiče Belgija, katera žanje tako gorke simpatije v Združenih državah, Ji isjsvil ksnoelsr nekaj tednov prej, ds Nemčija nikdsr ne misli sneksirsti ta deželo. Mir, ki se js imel skleniti z Belgijo, bi bil tak,kak bi oatvaril v Belgiji,polo-žaj, da bi Nemčija lahko živela z njo v prijateljskem razmerju in ds js no bi več lsrsbljali aovražni-ki Nemčiji ss nadaljne Intrige. Taks vsrnostne odredbe ao po-i robni ža la tega razloga, kor ao aa izrazili sovražniki Nemčijo ao samo po svojih vodilnih možeh, temveč todl na gospodarski kon-ferenci v Pariau, da na bodo ama trail Nemčije sa snako sebi niti tedsj, ko bo sklenjen mir, mar veš da bodo še potom vodili proti nji aistemstično gospodsmko voj Poskus štirih oentrslnih držav, da prinesejo mir so je iajalovll sa-radi pohlepnosti naših sovražnikov, ki stremijo po oavajanju in ki Želo nsrekovsti svoje mirovne pogoje. Pod pretveso, ds jim gre as prlnolp narodnosti, ao naši eo-vražniki iajavili, da hočejo raadi-liti in oaramotiti Nemčijo, Avitra-Ogroko, Bolgarijo In Turčijo. Na nažo željo, da ae poravnamo, odgovarjajo s željo po uničenju. Oni hočejo vojoo do skrajnega konoa. Naatala pa jo situseija, ki sili Nemčijo do novih odlokov. Anglija izrablja že dve lati in pol avojo mornarioo v zločinsko avriio, da bi pripravila Nemčijo do porssa s izstradan jem. Na ta način gad akupina držav, ki jih vodi Ao* lija, mednarodna prava in no aamo, da krati postavno trgovino svojih nasprotnikov, temveč s brutalnim prit lakom hoče prspričltl trgovine neotralnlh držav, ki ao aoglažujejo s njenimi mi »uredbami. no. Ameriški vladi jo anano, kaj as jo storilo, da ao Anglija ravna po mednarodnem zakonu ln spoltuji avobodo morja. Angleška vlada M pa oo osira In nadaljuje avojo voj* no sa lastradaoie, ki sieer ao škodi milltarlatični sUi njenih oai-protnikov, povzroča pa Ženam, o-trokom in bolnikom trpljenja in tožkoče, ki poetavljajo v navar-noat žlvolj vsega naroda, Na ti aaHariiiglaškii tiranijiptfvtffcftr trpljenja vsegs aveta aa osiraja aa na sakoos humanlteta io protaste nsutrsloov, Id so silno prizadeti \ ns ozira sa todl os tihi željo pi miru pri avojih ss vezalki h. Vsak dan vojes prinaša novi o-ničen je io novo trpljenje. Vialr dan, ki prikrajša vojno, bi ohra> nU ns obsh atranoh življenji tisočerim pogumnim vojskam In koristil v splošnem človeštvu. Cesarska vlada si ns moro očltstl, da ai atorila vaa, ksr ja mogla v prid miro Upala ji — kakor prodssd-olk Združenih držav — da ae doseže mir a pogajanjem. Kar ji pa entente odgovorila, da hoče nadaljevati vojno, ji nitnžka cesarska vlada priailjana — zavedajoča M da alužl človažtvu v višjim pomiti u ln da ne ama delati krlvloa avo-jemu ljudstvo — nsdsljsvstl voj-no ss avoj obatanek, vojno, katera ao jI aopet naprtili drogi, i pomočjo vaškega orožja, ki jI je oa ras-polago. Cossrsks vlada upa, da bi IJoA-atvo In vkds Zdrožsnih držav ra-aumela motiva io potribo tega id* loka io da bo U svojiga stališča popolne nepristrsnosti vršila todl v nsdsljs avojo dalo sa ptiprOiŠ nje mlzeriji ln nepotrabnega žrtvovanja človeških življenj. J. BRRNftJORFF. jaanilo Wilsonovega mirovnega gibsnjs v zsdnjih šestih tednih." avstrijski poslanik jn prišel New York, 1, feb. — lloland-»ko ameriški psrnlk Noordam, ns katerem se nslisjs novi avstrijski poslanik Adsm Tsrnowskl, je pri plul dsnes do karantene pred Iu-ko, kjer se je lartsvll. Potoikom oi bilo dovoljeno izkrcati ss. tovarna za srajce je pooorela. Salisbury, Md., l fibroarja — V tovarni zs srajes Jsakeon Chit-man t Une C&. je ponoči Izbroh nil pfišar, ki Je tovsrno spremenil v grobi jo podrtin. Okoli šest sto delsoeev la delsvk je bres dele. Družba Isjsvljs, ds prlčns ta koj z zgradbo še večje tovsrno, aH s tem ni dslaveem dosti pomsgs- no, ksr ostaasjo bres dsla, dokler se no prične obračati kolssje v novi tovsrnl. » wilson isftb pojasnila. Wsshington, 1. fob ~ Neurad-no jsvljsjo, da jo sklenil pred* ssdnik Wilson vprašati Nemčijo, da 11 misli blokirati Is ententne državo sU voditi boj proti vaom parnikom, ki trgujejo z zavezniškimi državsrni. Ta vsot sevsda nI nikjer potrjene. Chicago in severni Illinois: .lasno In mrzlo v petek in eoboto. Temperatura 10 pod ničro. Se-vernozapadnl vetrovi. Toplomer Ji kszal v aadnjUi 24 urah v Chlaa-gi največ 33 io najmanj 11 nad ničlo. Solnee izide ob 7 «8, zaide oh 5j0» PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jepnote • 'n vr> DOPI Uhaja dnevno raxen nedolj in praznikov. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE no vračsjo. Cono ofUaov po dogovora. Rokopiai ao Naročnina: Zodinjona držav« (lavsn Chicago) in Can«U »8 na Uto, 11.60 ta pol leta in 7raminjal kora ks po plesišču. Ko bi jss tsk strah trs, je odšla v plesno dvorano, kjer se je tsAoj razvil živahen ples. Ns tem mestu se zahvalim vsem plesalkam zs valčke in pol-kioe, posebno ps zs "poviter-tanc' in ..vse ono kar je tylo^fcrs-ven — ki je navadno pri tem ple-au. Plesati in poljubovsti znam oi-cer zelo olabo, toda članice društva "Nada" so me v tem oziru tako "izmuštrale,' 'da se danes u-pam v tem poklicu z vsakim meriti, pa nsj ima še tako veliko prakso —sli pravzaprav prasko. 6ol* gori, šsls doli, pa še sem intja če treba, ampak zabava je bils taks, kakoršno zamorejo prirediti le naše članice ; oestre bratom najbolje postrežejo, in mi smo bratje vseh članic "Nade", one oo ps naše sestre... Jaz sem se tako imenitno zabaval, da stsn pozabil na ves svet. Nsjpriarčnej-i p zahvala celemu društvu za gostoljubno postrežbo. Tisočkrat živele, sestrice — in na svidenje, jaz sem vsaki čas pripravljen za povšter-tanc," kadarkoli gs priredite l Fran S. Tauchar. meni, ds oo kolikortoliko tudllBiorsl prešteti radi potice, bi me spremeni poslovanje v gl. uradu, ie jesilov če bi mi je kdo ukradel ksr so bo tudi tukaj opazilo; ven. ss nI. Gsjilo ps ne vem kako dar ps lo v toliko, ksr bo v korist i« počutil. Intsrosantno bo čitsti rrlokupnegs člsiwtva. Kot js med preklic o -b hlačah in poticah, ks-nami lo nsvads, ds emo preeel tsrogs mors priobčiti von Gajžla rasličnegs prepričanje, oo opssl v kratkem čemi. Ko je u deputs-tudi pri tej orgsnisseiji, ds nis- s&js enkrat dala Gsjili dosti ve- vesti Če damo vosi pHSoo kakor so prvaki zs cerkev, ai l2? ko poatavimo lično dvorano n. ktero bomo lahko ponoaui ia bo več koristila, kot pa cerkev Drultvo Slovenski kootovaw S. N. P. J. v bolj nazsduje.U, napreduje. Novih naseljencev ni 1 stari člani pa ao nekteri odstop^ ker niso mogli plsčsgsti me^iS prispevkov, tirugi ps, ker bolj vneti za bieke. Vaekskor na* je j toliko trdnih, ds bomo drust^ vzdrževali in če se razmere spr*. menijo bomo še tudi napredovilj. Zastava svobode, enakosti iu brit. otva, zastava S. N. P.'J. pa vihrt in bode vihrala še zanaprej nad zelenimi šumami in livadami naU ga Willarda.P. K. Willsrd, Wis. — Ta kraj je ena največjih slovenskih farmerskih naselbin v Zed. državah. Ko so za-ieli prvi naseljenci prihajsti aem-tsj, bilo je toliko pisarenja in oglasov v slov. listih, da je bilo vsakemu Slovencu znano ime Willard in ds je Willard sloven-oka naselbina. Kot rečeno, se je mnogo pisalo in obetalo, oamo da 00 zemljiški agentje zemljo ložje >rodaii. Msrsikteri Slovenec pa je >il razočaran, ko oe je tu naselil in začel čistiti zemljo, ko je začel ruvati velikanske borove štore, oprsvljsti ns kup po tleh ležeče dade in kamenje, sekati grmovje n trnje itd. Agentje in prejšni lastniki zemljišč oe za to niso dosti zmenili, samb da so zemljišča prodali. Znano pa je, da so Slovenci dobri delavci, žilsvi in neustrašeni, zato se niso utrašili tež-koč, ki oo jih čakale pri čiščenju zemljič, ampak so se lotili dela o pravo olovenoko korajžo. Železni volji in vstrajnosti naših rojskov. ps oe ne more vstaviti nič na svetu in mnogi tukajšni naselniki so 01 že napravili lepe domove, uredili zemljišča in sploh si zagotovili dober obstanek.; Drugi gredo1 zs njimi in tako sedaj ras že izgleda nekoliko podobno tistemu, ksr so nam agenti obljubo v ali v ovojih oglsoih. Seveda tegs niso nsredile besede in obljube agentov, ampak pridne roke olovenskih delavcev. Sedaj ko je tuksjšna slovenska naselbino stara že več let, oe jako mslo sliši o Willardu. Seveda zato nsj nihče ne mioli, ds spimo sli roke križem držimo sli ps celo, da smo se šli "fsjtst" zs kronane lenuhe v Evropo. Ne eno, ne dru go ni reenica. Vzrok, ds ee o Willardu tsko mslo čuje zadnje Čase je ta, ker «o agenti že bolj pri kraju s prodsjo zemljišč. Omeniti mčram tudi, da imamo tukaj slovensko cefkev, kteri pa je obstanek jako slabo zajamčen Postavili oo jo takoj ob pričetku naseljevanja, pravzaprav le zaradi "biznesa". Reklo se je takrat, da cerkev ne bo nobenega farmerja Sit stala; sedaj se pa pobira in prosi denar, pri vseh farmer jih za ubogo eerkev. Pretočeno jesen naložiti so hoteli na oeebo kar po petindvajeet dolarjev cerkvenega "davka", potem ps še posebne priopevke vsak mesec, ker se cer kev ne more vzdrževati tako, kot bi radi njeni pripadniki. Seveda so vsega tega krivi ti vražji socia listi in brezverci, ker nečejo prispevati niti ficka. Kar leto in pol smo bili na Willardu brez "go®>u da" pa ni k areči nikogar vrag po-citral v tem času. Končno pa so ovčioe zgubljene po willardakih iumah dobile zopet pastirja in sicer izurjenega pastir js, ki je že pasel in menda tudi strigel ovčiee v La Sslle, HI., v Milwaukee, Wis., in asdnji čas nekje v Minneeoti Saj ps tudi rabimo izurjenega pa stirja, če hoče pripeljati vse ovčiee v en sam hlev. 8o tukaj nam M tudi "ovce, ki niso iz tegs hlevs", kskor se je bsje že Krist izrazil vvoječssno. Pravzaprav bi ee lahko reklo, ds imsmo tn neksj prav ubogljivih ovčie in neks] prav rogstih kozlov. Sedsj ps ns; lošje vso to čredo spravi v en hlev! Težka naloga je to, tods Allsh je velik in mords mu bo pomagal Če ps ne bo ilo drugače, se ps ss kode postavi nov "hlev' obliki dvorane, ki bi slriKls zs is-obrasbo .zabave ki društvene soje Govoril sem o to j stvsri ie g I rajski in mislim, da bi ss dela k- Ohisholm, Minn. — Večkrat « človek misli, da bi bilo boljše & j bi ga ne bilo nikdar na svetli ia dostikrat se sliši vprašanje: z*, kaj sem sploh na svetu t Ampak tako vprašanje je nespametno Pogledati je treba samo v katekizem. Tam atoji črno na belem" da smo na svetu zato, da Boga spoznamo, ljubimo in potem v ne-)eea pridemo. Easy job, kaj net tfo, rdečkarji, ali imate vi kaj boljšega obljubiti delavcu, kot veliki židovski pisec, ki je pi^i "svete" knjige pred par tisočletji! Delavec eamo ne razume teh 'svetih" knjig tako dobro, kot jih razumejo kapitalisti in "go-spudi". Ti samo molijo in vero* jejo v Boga zato so vsi 14 svetnici" iz razreda dervišev in bogata-lev. Delavski razred ni poslal k nobenega tovariša nad oblake. E-dini je bil Krist in tega so obesili na križ, sedaj ps v njegovem imenu ubijajo. Če bi bilo v kateko-mu zapisano, da je delavec zato na svetu, da gs izkoriščajo, zaničujejo, vlečejo za nos m nazaduje pošljejo k vragu, ako nima denarja, da bi naj "ofral" za cerkev, >otem bi bilo nekako prav zapisano. . fej^dS^V ' Pomisli delavec, koliko jih čaka na Tvoj "ček" za katerega ii garal cel meseci Ns dan place so trgovine odprte par ur dalje, kot druge dneve, ker sicer bi » lahko zgodilo, ds se ne bi mogel znebiti kakega dolarčka. Kolek-ta za cerkev je ob vsaki "podi", ker smer se lahko »godilo, da denar (če ti gs še kaj ostaja) odne-aeš na banko in je potem težko zahtevati od tebe, ds greš ponj v banko. — Potem pride pa ie kak "rojak" kolektat zs rdeči kril, kajti domovina je v nevarnosti in ranjene vojske je trebs ozdraviti, da se pojdejo spet tepsti nazaj.— Pride rodoljub kolektat za Jugoslavijo in Slov. Ligo in tako naprej. Vse kar leze in gre se po-žuri, da delavca osvobodi skrbi, kaj bo z dolarji, če mn jih slučajno ksj ostane, ko plača vsakdanje potrebčine. V Ameriki je nekaj čez dvajset milijonov delavcev, ki opravljajo koristna dela in teb dvajset miljonov mora vzdrževati alstalih osemdeset miljonov prebivalstva. To se pravi z drugimi besedami: oženj en ali neoženjen, ti moroš garati zs lenuhe, ki nočejo delati, ampak žive od tvojegs dela. In kar je najhujše, ti lenuhi niso zsdovoljni s cunjami, kskor ti, in se ne zadovoljijo s hrano kakoršno vživaš ti. Oni hočejo imeti vse to v življenjtf, ksr tebi obljubujejo, da boš debil ko pete iztegneš. In mnogi delsvee je še takd "zasukan", da veruje da je Bog tako okruten da gs bo trpinčil še na "onem svetu", ko je vendar imel pekel že v življa njul Delavci premislite malo v«e to, premišljujte večkrat in potem ne bo več daleč čas, da bodo različni troti in lenuhi morali ravno tak o delati za svoj kruh, kot morate vi. — M. E. Suštsrich. SLOVENSKE VESTI. Farrell, Ps. — Poročil se je tukajšni rojak Frank Cimperman, t gospodično Mary Bajuk. Svatbs vršila ae je dne 27. jenuarja is vdeležilo ae je iste veliko itevils Slovencev. Zabavsli smo se kot v malih nebesih. Skods, da tudi pl. Gajžla ni prišel na "obcr*t , posadili bi ga med same evetke, kterih ni manjkalo. Mnogo «rečs novoporočeneemsl —Poročevalce Salt Lsks «ty, Utah. — Logi* latum i zbornici je bils predložne predlogs, ds so odpravi smrt-ns kazen. Zs predlogo js S***^ lo 13 poslsneev, proti ps SO 1 n mormonli je fto vedno v šesti sv. pisemski rek: Cob M sob, oko ss oko! fopska vo|na in ve-iti iz inozemstva. 17. BOJNIH FRONT. -li ruske fronte. trcgrad, 1. feb. — Nemci so silovitem bombardira zakopov med mošvir-irul in reko Aa napadli v masah naše pozicije na iz i delu močvirja in na levem reke, toda zastor našega je ustavil napad. Ob ce-lnzem-Člok in štiri milje se-ctočno od Kalnzema ao itiri ure bombardirali nafte )e z granatama, ki so bile ljene s kemikalijami; nato >adli bombardirane pozicije Lor našega topniškega og-je zastavil pot. Edino na traju v bližini omenjene ce-se naše čete umaknile dve li milje. Med bojem smo Nemcev in uplenili nekaj pušk. Pri Kiselinu v Vo imo odbili dva sovražna na e w ' * . . lin, 1. fob. -r- Na iztočnem reke Aa so naše čete napa-te»pozicije v gozdu in od reč protinapadov. Štirinajst tov in 900 mož je bilo uje-petnajst strojnih puik i enih. Ib zapadne fronte. idon, 1. feb. — Na naši novi južno od Le Transloya smo ujeli 24. Nemlev; Dva ca napada v okolici Beau-in zapadno od Serre sta Ibitae Sovražna srtHerija preeej aktivna v okolišu ila, naša pa severnoiztočno rille St. Vaaeta in južnoiz od Ypreaa. 1. feb. — Ljuti artilerij )ji so ae vršili iztočno od in na,desnem bregu Ma Verdunu. Infanterijskih ni bilo. . 1. feb. — Na lorenaki je včeraj divjal vroš top dvoboj. Francoski napad, bombardiranju, je ida zima ovira bojev* H - .a - ' -jm ■' imi*'. jJ- -» ' 4 mM* rodilu besedniku ve (speaker) parlamentarne konference. Sufra-ietk,« zahtevajo popolno volilno pravico za žene. ANGLIJA JX RAZKAČENA. London, 1. feb. — Vihar srda in ogo&enja je preplavil vso Angli jo, ko ae je danes izvedelo, da je sklenila Nemčija potopiti vsako ladjo v označenih zonah. Časopis je je zagnalo silni krik gnjeva in psovsnja proti Nemčiji in splošna sodba je, da je Nemčija v obup nem stanju in zdaj se lovi zadnje slamice —- brezobzirnega subma rinsksga boja, na katerega stavi zadajo karto. Strahu ni opaziti nikjer. Anglija ae zanaša na svo-jo mornarico in na neutralne dr žave. V Londonu so zdaj prepri Sani, da pričnejo Združene drža ve z živahno akcijo in^da je pre-trganje diplom etičnih vezi med Ameriko in Združenimi državami neizogibno. Washington, 1.' feb. — Uradniki v rangleiketn poslaništvu so ds* nes izjayili, da je angleška vladi znala že pred nekaj tedni, kaj namerava Nemčija. Iz tega razloga je Anglija postavila nove mine na širokih poljih morja nasproti nemškim obalam. ANGLIJA NE BO DALA tyOH KOLONIJ. NEM London, 1. feb. — Kolonijalni minister »Walter Hume Long je danes izjavil, da ne bo Anglija nikdar več dala iz rok nemških kolonij ,ki so jih okupirale an gletfke čete tekom vojne. 1. feb. — Rusi še vedno Isjo naše pozicije južno od Putne in jnžnotapadno od )limga na Aoldavaki fron-fčeraj amo odbili dva nSpads, tjem napadu se je Rusom Silo okupirati eno posicljo. rad, 1. feb. — Južnoza od Kimpolungs ao naie če )drle kljub debelemu sneženemu omrežju aovrsžne lbne pozicije in z naakokom Ue nemške utrdlbe. Ujeli rečje število Nemcev in zaje iogo plena, katerega še nismo Is italijanske'fronte. V 1. feb. — Na tirolski fron-v Karaakih Alpah so ae vr irtilerijski spopadi na čelu Carmonica, v goratem oko sra Garda, adižki dolini in »rama Taipuccolo in Želita Na Krasu je bilo tudi topniške aktjvnoeti, kjer [zaostajale naše baterije. 1. feb. — Naše šete so zopet vspeftne boje v okrož lorice. Blizo Konstsnjevice Idelek našega 71. infanterij polka odri v itslijsnako jo, premagsl vefc sovražnih inij, uničil zakope in ae vr 14« ujetimi Italijani in i strojnimi puškami. • Iztoč Vertojbe so oddelki 2. pe »ga polka v enem samem spo-ujeli 27 ujetnikov in vpleni re strojni puški. Italijani so ij bombardirali naše pozicijf [jezerom Garda in adižko do-i a Tirolskem. INTERNIRANI CIVILISTI MO RAJO DELATI ZA NEMČIJO. Kpdsnj, 1. feb. — General, ki zapoveduje v okrožju devetega nemškega armadnega zbora, je razglasil, da odalej bodo primora ni opravljati državna dela vai in ternirani civilisti, kakor tudi o ni iz aovražnih držav. Mobilizirani bodo v smislu Hut mm li i Robert S. Griffin, George W. Burd, James H. Oliver* John llood in William S. Sims, da postanejo podadmirali. STARA PESEM PRI PREISKA-m O BORZNEM bKAND ALU. New York, 1. februarja. — F. A. Connolly, šef mešetarske tvrd-ke, katere drug je R. W. Boiling, svak predsednika, je priznal, da je poslal pogrešano brzojavko, ki je opozarjala, da odpošlje vlada mirovno noto. Connolly je izjavil, da je poelal brzojavko, ker so njegovi znanci vprašali o "mirovni noti." Brzojavko je napisal na podlagi splošnih znamenj in on ne vidi nič ala-bega v tem, če je brzojavko za »namoval, da je "zaupna" in jo je vsled tega javnost smatrala za pristno. Priznal je, da je govoril a Bol iingom dve uri preje, preden je odposlal brtsojavko, ali Boiling mu ni o mirovni noti črhnil besede. London, fcwowski", 1. feb. — "Kuryer poljski dnevnik v Lvovfli Galicija, poroča sledeče, kar je menda ušlo očesu avstrijskega cenzorja: * "Iz gubernije Suwalki se nam piše, ds je tam pfe&ehal poljski živelj. Prebivalcem je dovoljeno čitati le dva poljska lista, ki sta "Katolik" in "Dzienik Wi-lenski"; prvi je pronemfki list, drugi pa polnrsdno glasilo nemške vlade. Vsi drugi listi so pre-povedsni in med temu tudi "Dze-nik Poznsnski", ki je pod nemško cenzuro. Dalje je Poljakom prepovedano nositi palice in kdor ae pregreši zoper to naredbo, je ksz-novsn z globo 800 mark sli z zaporom. Poljske šole ne amejo odpreti brez dovoljenja nemških vojnih oblasti; ako bi kaj takega storili bi bili kaznovani z globo 3000 GENERAL WOOD JE PROTI MILIČARSKEMU SISTEMU Washington, D. 0., 1. februarja. General Leonard Wood je foil zo pet pred podkomitejom za splošno vojaško vežbanje in je dejal, dn miličarski sistem ni za obrambo, ker ima napake v evoji organizaciji. Na vprašanje senatorju Lee is Merylanda, ki je priznal, da se že po do desetih dneh ni obneslo zala ganje miličarskih čet skozi zvezno vlado. Mobilizacija regularnih in miličarskih čet ae ni izvršila tako, kot so pričakovali. General je zavzemal stališče, da bi bile miličarske čete mnogo bolj še, še ne bi bile pod državno kon trolo. Zvezna vlada je napravila naj Več .napak pri zalaganju čet a po trebščinami, je trdil general. Ta ke nlpake so ae pokazale tudi > Velik iBritaniji, ki je bila primo-rana, da jih popravi po izbruhu vojne. Opustiti je morala stari akMa. f it ^»rtf i*y l mrnnmlmun, nsrsl "bi as morali pešati s stvarjo«* Ustanoviti bi morali komisijo ki bi jo vidili energični in odlo-čni trgovci. Pomesti bi mq?ali pajčevine Is dspsrtmsnts za zals gsnje armade, spremeniti iz vozs brez koles v nekaj, kar teče. Prostaki in častniki v milici so patriotični ljudje, s niso vojaki. Temu je genersl dodsl: "Bil b umor, še bi jih poslali proti izvež bsnemu in iaurjenemu sovražni ku." Demokrat je predlagajo 600 mi-Ijonov davkov sa pokritje mnogih nepotrebnih izdatkov „ KAKO GOSPODARIJO Z LJUD SKIM PEMfrftJEM \ V _ 4 Washington. D. O., 1. februarja Vodi$elji demokratov v kongresu ao jtazuaqili, da potrebujejo še sa $650,000,000 davkov, katere misli jo deloma kriti s zadolftnioami za $431.000,000. Ns kakšen način naj ae ta vsota dobi, ali ie je aploh potrebna iu če naj jo plaša ameriško ljudstvo, se Ifthko sodi le po tem, še ljudstvo ve, v kakšne namene izdaja koqgre* dengP. * V Izreden ljudstvo prizna, da je treba izdati aa doižnlce aa tako vi-aoko vsoto, jetreba, da prevflari, če so nekatere postavke v proračunu Sploh potrebne. Pred vsem pojde zs fsihilijarn* sodček s alanino" — javna po slopja, uravnavo rek in pristanov $35,000,000* V meso in kri je prešlo, da mora kshgresnik storiti ne-ksj za svoj' vrtilni okraj. Tej zahtevi se' zadosti s javnimi deli in navadno ae ne ypraša, če so ali niso potrebna: * , ^ V kongresu so dovolili, dfTse poviša plača tajnikom kongrssnl-kov sa $600 ns leto. AH bodo dobili Isjniki ta densr t, Kolikor je znsno, so do »sedsj le nekateri kongresniki plSševali tajnike Uko visoko, kot ^določil kongres, dl-ferenea je ps Ostala njim. To sns-ša ns leto okol* $750,000. Potem Imaaio takosvano privatno penzijskp grabeštvo, ki še ni Isumrlo. Tukaj gre zopet nekaj miljonov. Ekstravaganea je tudi Hayjeva miličarska pršdloga, ki ae je že pokssal^ kot zmota in lahko alu-ži ss to, da s« zgradi v drž A v ah lepo in Čedno politično mašino. Z naravnimi ggkladi tudi ne gos-podarijo varšno. N. pr. Št MOŽ UTONILO RENTICU. NA LAU- idon, 1. feb. — R. A. Nor-|kapitsn potopljene pomožne rkc Laurentic, ki je zadela Kno enim tednom, je dane« iz-|pri koronerjevem zaslišanju. I bilo na križarkl 470 mož h) se jih je samo 120. Isgub je torej 360 mož. * SUFRAŽETKE TO DELNE VOLILNE PRAVIpE. idon.^I. Utb. — Drdkvs sn-tih s^frašetk ser zavrnile poza omajano lansko volil-rsvieo, ki ja navedena v po- lž Nemčije prihajajo učitelji, ki učijo nemški jezik. Kmetom je prepovedano klati svojo živino »o laatno porabo in prtaporani so dajati vsak teden gotovo mero sira in surovega masla nčnaŠlRm stražam." Gubernije Bnwalki je ns sever -nem koncu ruske Poljske in večine prebiAlstvs je litvinskega rodu. Sirom Amerike« ŽELEZNIČARJEM HOČEJO VZETI PRAVICO DO STAV MESTECE TWO HARBORS JE DOBILO NOVEGA ŽUPANA. Two Harbors, Minn., 1. fab. — Socialist Ernest G. Strand j4 odlo žil županstvo, ker je izvoljen kot poelanee v legislaturo. Občinsk svet je na njegovo mesto ievoli županom Carl E. Bergrena, lokal __nega fotografa, ki js veš let akti mark"aH "šestmesečnim zaporom /Iven socislistišne stranke. Že v letu 1911 je bil na socialističnem tikstu Izvoljen občinskim svetovalcem. V letu 1912 je reeignira kot občinski svetovalec, da posts ne okrsjni komisar. Ns to mesto je bil izvoljen dvakrat zaporedo ma. Washington, D. O., 1. febr. — Zvezna zbornica tirja v svojem poročilu, da kongres sprejme po-stsve, ki prepovedujejo stsvksti železničarjem. Gospodje bi mogoče najrajše vi-deli, da se stavke vobče odpravijo in morajo ddSvei sprejeti, ker jim podjetniki milostno ponudijo. Res živimo v dvejsetem stoletju, ali mnogo ljudi še speda v ono dobo, k« je bU grajščak eodnik, njegov val pet ps policaj ln krvnik. WILSON IMENUJE MOVE POD D. O., t fabr — Predsednik Wilson ja knenorsl kapitane Harry Me L. P. Huae, SEŽGAN V PODRTINAH VOZA ULIČNE ŽELEZNICE. Cleveland, O^ 1. februarja. — Blizo Madisonhurga ,tri milje ae, verno od Woostorja, je udaril voz ulišnf železnice za popravila v po tniški voz, ki je bil takoj v podr t i na k Iz jfeči se je vsul goreč pre mog na podrtine, ki so bile kms lu v plamenu. Med pddrtinam ki eo bile v ognju, je ležsl motor nik kot "V kleščih. Prihiteli so ns pomoč ognjegssci iz Woosterja, k pa niso mogli pomagati motorni ku, ker ni bUo vode. 'Gledati eo morali, keko ogenj upepeljuje motom ika. Treba je bilo napornega dela prodan ao ostanke motom ik s dobi li ia podrtln. Novi davki. Slonnski Narodna Ustanovljena S. aprila 1*04 Podporna Jodnota lafcorp. IT. juatja 1*07 v dri nimo.. GLAVNI STA.Ni M6T—6S 80 LAWNDAJLX AVE, OHIOAOO, ILLINOIS marin oDaoa v Pr»dM«laUt Joka Vogrit, boa SSO, U Hali«, IU. L rodp/odMdaik: J. BraUovt«, R. F. D i, bo, as, Ulrard, Kama U. Fo4proda*daU: JoUf Kub«lj, S4SS Bwtag ih, Ha OSlasga, 01 Tkalki Joka V«rd«rbar, 170« So. LawadaU Cki«a«a, IU Blagajaikt Asloa J. Tarbovas, P. a Boa t, Olaora, DL Zapisnikar i Joka Molak, 400S W. »lal St.. Oktsaaa, DL MAOBOBJd ODBBK: J«Ss AAbrotl«, SS) box, Oaaoasbarg, Pa Psal Bwgar, T41—lal St., U SaUa, IU . , f. a Taaakar, Sf4 Akasy A?*., Boak Bprtaga, Wr» POMOTNl ODSBK: Aatoa Hrast, 811—»6U A»a^ Nov Dalatk, Mina. Jote BadtAok, STS box, Badtkoa, Pa. Bodotf PtolorSok, US bos, BrUgovilte, Ps. Joto levortnlk. vmBovm dIstiisi P. J. Kam, M. D., SSOI Si (MU Ara^ Otovalasd, Okla VM DBVaJBlfB BADBVB XM aTVAJSL SI ss ttta)« gL IS B N P J. sel SS posujajo ss ssaksvt ^ JOHN vbbdbbbajl, 96S7—8e Bo. Lawadala Ave., Okloago, DL rBITOBBB OLBDB OBNBBALNBOA POSLOVANJA 00 paMllala JOftB Boa S|L BADBVB rUPIBLJTTB VSBBINB. ki sls tik reitt prva Is asnas. sa potUlajo ss saalov: ANTON HRAST, Stl — SSlk AvSh Naw Dulutk, Minn. VSI DOPDn jaaanon M«M mmmmmmiU IM ok m| 'I . Sa. Ls JBBDNISTVO "PBOSVBTB", VBB UPBAVNlSsa STVABI, ma Zalotak ok anl ari popoldno. KAKO V AVSTRALIJI NASTOPAJO PROTI ODERUlTVU Z ŽIVILI. Ne, Tork, 1. februarja. — P. E. Quln, komisar, ki zastopa vlado New South Wales, pravi šs bi mesta v Ameriki uravnala razdslitev živeža po avstrslski metodi, bi o-deruhi a živili ns mogli odirsti ki «p vredna na dolarjev in sv bila prisiljena kupovati oljs za mpmarioo. Zdaj so m^sr-ne lad j« oprsml jans s kurjava na olje in šs bt H *sj tskega zgodilo, je to rsvnotako, kakor Še bi kdo metal denar v vodo. Z vodnimi ail am i ni nič boljša. Tudi nsnjs preže privstns korpo-racije, ds jih apremene v privatni monopol. Znašilno ss sedanja razmere je najbolj ^tVj, da se mornarllki tajnik čuje s moniftl#S bolj nji mmm trudi, ds vsr-ki je določen imajo njega naj-pitalistični intere u bqqijkklar8ki trust i New York, 1. februarja. — ProsperHeta še je ree naselila v Združenih drftsvsh. Zaman jo se veda iš4e^|0 y kočah in hišah d« lavcev, k»r je ostala v palačah truatjanov. Ravnatelji United States k^rpo rscije naauatijsjo zopet 1 in tri še* trt odstotno izredno dividendo za navad ns delniee. V zsdnjem četrt letu je namreč korpo rac ija zopet napravila $106,968,347 dobička. Celoletni doblšek znaša $333,62», 086, ali dvskrsf toliko kot v ls-tu 1907, ko je korporscljs preee netila svet, je imele $160,964, 674 do^Šj^. DobIŠek tn^stjsnov se je od le ta liHTT podvojil! Ali so se tudi podvojila delavske mezde f Lani j ; trust prostovoljno vrgel delavcem nekaj droHln,«To je bilo vse, kar so dflevei dobili od ogromnega! prof i tal POSLEMtE PREOBILO ZAVŽI ČAJA. la Wt*nt airbvega otem ve, da je nemogoč _________ eens,1» v to na privoli vlada. V New Torku, v smsriŠklh mestih vobše je stvsr drugašna. Če gospodinjs plača n. pr. svečer sirovo maslo po 41 centov funt, tedsj lahko drugo jutro pronsj da, ds se js sirovo msslo pri fun tu podrsšilo sa pst csntov. V Sydneyju plačujejo sir po 16, 14 in 12 oentov funt, ker js vls-da znižala osno ss ts ljudski živež zs pet oentov. V Ameriki pa atana sir 24tt*funt, ali 8 oentov veš kot v letu 1915. V velikih toaatih v Avstraliji ao jajsa po 2Se tuoat, v Ameriki stanejo 67 centov, Quln praviš 41 Edin prlpomošek proti oderuštvu je vladna kontro-la nad živežem. V Avstraliji me nljo, da vlada, ki ni smošns nad zorovsti živil nega trgs v ljudsksm interesu, ns Isvršujs svojih dolž noštl v smislu demokrseijs." »*i.iM jm »i m pozor rojaki! mmrnmmmmm Naznanjam rojakom, da sem odprl trgovino i mašanlm blagom ln aa prlporošam aa obilen oblik. Vaakemu bom hvalelno postregel po smerni oeni. t anton zornik, hbrminik, pa. mMtl svojo lSmSUma ,s obisk venosm bi Hrvstom v Youngstown, O. Kadar potujsls •kosi mssto sUpo ^opravku, ss a- •tna dobre pijaŠs, sveA pivo bvta-jevee, slivo vse, visky, smotks itd. Jošsf Olgols, E. 997 Padssal Sš. O. ROBERT W. LAYER ARCHITECT 111 I. La tain tt ♦ Cklaaii, Li Jt Udslsl načrt ss cl. urai S. N. P. J. m prlporočs 81o-vsnosm ib lsdslovsnjs • •w&jrttr- tel. na domu austin mom AMCENA DOBRA VINA iN LIKERJI m lilili li N IrikM u m li nk Irttlss ti l«N jjj V BERNARDOV! VINIRN1 Sg, . vaaai van* i a NORTH SIDE STATE BANK hock srn i/vas. wyo. IMA KAPITALA IN REZERVE 1100.000.00 Js izredno pripravljen In opremljen sb poslovanja s SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI in druoimi SLOVANI. vlage. nstalsSM 4 od atol na okrootl m Mlini. Iwwiilwi te Hm PoAii|aiel|em^ denarja! REVOLTA V JEftl. V. T^ t februarja. — V tukajšnji ješi eo revoltirali kas-nenei in eo odpovedali delo. VešU na kesneneev je prišela delati, petnajst jib vztraja v stavki. Prestrogo rsvnsnjs s " je povsrošllo revolto. New 'Tort, 1. februsrjs. -Vsak str^p škoduje šlo vaškemu org»"ianu, Še se ga uživs v prevelik Imar. ftkodijiv je alkohol sil rsvnotako tfodljiva ats kava in šaj, ako ss jib uživa šce maro. (M6. Bridget Ollrej v Oreen Pointu je basis navado, df je vsaki dan lapUa do petnejat skodelic šaja. čaj je njene žive« tako uni šil, da ja nevarno zbolele in so jo prepeljali ▼ bolnišnico v sv. Ka tarins T Williamsburg Sedal je v samomorilnem namenu skošils is šetvtefB ntlstwipjs in ss nseedUa na plot, Id obdaja boinišoieo. BI la je takoj artva. io vodno aa lahko danar poilja v staro domovino po krooilinoni brao>aoe ia potom poŠto, toda sprajamnmo gs U pod poaojoat, ds se vrfsd vojsa »o-gooon. naj I psiUs naj aa krssjsras". TVBDKA PRANE BARJI*. Tt ritlttVKTA ln m-. ZfflRfZfiSpieal B. M "Ali ste ališali, kako ja bil zleknil in na tU položil Pocnikovegs Antona, ki amo ga vendar imeli aa najmočnejšega v Um okraji!" "Slišal aem praviti" "Jaz aem bil zraven. Anton mn je zabavljal, dražil ga, kjer je mogel; aaj veate, zaradi Baz-ke. Prej amo vai mialili, da bosta moi pa žena; ali ko je prišel Marko v h ko, zagledala ae je vanj, in ubegi Anton — obriši ai uetat Ni čudo* torej, da ga ni mogel živega videti Nagajal, zabavljal mu je, kadar je utafcnil. Vae ae je čudilo, da Marko tako voljno trpi m prenaša njegovo vedno zbadanje. Ali slednjič mu je vendar kri zavreta. Bilo je v nedeljo po krščanskem nauku, ravno tukaj. Marko je bil pri naa "v vaai;" v pogovoru eva tftala kakor zdaj midva pod to broško; kar pride Anton mimo z drugima dvema. Ko zagleda Marka, začne mu zopet zabavljati; Marko širno posluša; besede ni žugnil, tako da aem ae ara čudil. Mialil aem ai, to je pi že vendar pre veš, da daje delati a sabo, kakor avinja a me-hom, in da ae ne gane. To je dajalo Antonu še več poguma; mialil ai je, temu človeku ni do živega priti. Imenuje ga alednjiČ potepuha, ki ae je aim pritepd ne vedi od lood, da ae 1« liže okdlo naših deklet ,naj gre tja za ono Roaano, zanj je dobra ona ciganka! Ko bi ga bili videli pri tej priči; zdrzne ae po vsen! životu, kakor bi ga bil gad pičil, o« a« inu zablisksjo in kakor etrela prašči vanj. Okolo paaa ga zgrabi, privzdigne, drži ga nekaj čaaa ki stiska, kar konti hre-ščale, potem ga trešči ob tla kakor anop. Groza naa je obšla ve. Slednjič ga izpuati, ter mu raše mirno: Tako, zdaj hodi! Nato ae v me k meni, kakor da bi ae ne bilo nič zgodilo. Anton ae pobere in otide tiho a evojkne tovarišema." "To ni bilo Bog ve kako moško!" "Kaj pa da ni bilo ; ali kaj ae hoče t Videl je/ vai trije ao videli, da ae ni norčevati z njim." "Torej tinta bceeda "ciganka" ga je tako ■bodla; to bi kssalo, da e t/ver ni aama ob aebi." "Ljudje rea Uko govčre, ali jaz ne verjamem, da bi bilo tisto kaj. Marko ae je čkto po-lcmetil. Rezika je bogata, lepo domačijo ji je zapustil Gregor In gotovine tudi. Pridna je m poštena, lepa tudi, rada ja ima, in kako ga rada ima I Prej Je vae dejalo, da je prevzetna; rea, nobenega ni pogledala; vaak ji je bil preslab. Ali ta Marko jo je ukrotil, vno jo je kpremenll; sa njim se obrača, kakor aolnčnica sa aolncem." "In Market" " Marico f Kako bi je rad ae imel, še todi as dela s njo, kakor ona s njim! Marko Je "Kaj pa mati?" "Mati in hči, ena misel, ena voliš. Saj ji je tudi prej, ko je Ke Gregor živel, vedno potnho Gregor bi pač ne bU svoje hčere nikdar dal a praznimi rokami." • Ne ssmf S podpsasnim krilom, »avihemmi ro kavi, a škropilnico v roki ae suče med ev#|cami Rosana, lepa vrtnarieal Zdravje, vnel je, sreča ji sije z obličja, k oči. Tako adrava, vfeaela In arečna, kake-bi mogla tiha biti! Zdaj se pogavarja z očetom, zdaj ae sjsdko zasmeje, vmes sapoje kratko pesmico, kakor Ji pride ravno na^pkel. Srečni oče odgovarjs, poslnšs, zdaj pa zdaj si ne more kaj, da bi m ne sklonil po konci, tir ozrl ae vanjo. Srečni človek malo jniali, eno mkel pa jc Skalar skoraj gotovo Imel, ko jegiedtl svojo lepo hčerko: "Med cveticami najlepši cvetica je vendar moja Roaana!" V tem trenotju prifceče in prisopiha deček iz vasi ns grajaki vrt. Ko zagleda Skalarj*, vpije že od daleč: "HHro, hitro, gospod! Pomagati Marko je zabodsn, toliko da Is diha. flomral^ Strio Vas pro-aljo. Tecite, tecite, da ne bo prepoano!" "Precej pridem; teci pa povef Jtm,'da naj bodo mirni." |hHb*~ In Skalar pusti svtfe vrtnarsko hiti v grad, ds vzame' s seboj, čšsar v takih alučajih. Konj Je že stal (tfsdlsa na di m j* .....r •-■■rjlr In vas se J# bils Rosana la ae Je bila sd atvdM, tik brez zavesti, ko pride i zdramijo; kvišku pisne, okolo'vratu se ol četu in strssmo vpijš: " • • " "Rešite gs, rešite gs, ***ffittts, pomagaj-te, dvojno življenje rešKe- Jak ne morem živsti bres-ajega!" Zdaj je bilo Skalarju vse jasna. Hlada IJi-besen Ukp dolgo akrtvana, satajevana prodrla Je deklici šiloma k devUkegi sTea v tem strašne* trenotkn. V Mirno bodi, ljubo date," tolaži jo oče, "Jfe storim, kar Je v moji mo«." "Hitro, hitro, ofce, čas peteka: midva tu ga-voriva, in alumina! Z Vami grem, Vsem it e me Alkoholizem. Spisal dr. Ivan Robida. ■1 % (Konec). , Naj u^regovorim napoaled še nejcaj beaed o naših odnošajih. Morda ae eelo poreče, vsegs tega ni pri naa, ali vsaj ne v toliki me ri, da bi trebalo pričeti boj zoper alkoholizem. 2*1, da so tudi pri naa razmere v tem pogledu Uke, da mi vsak/njihov poznavalec pritrdi, da je ak rajni čaa, če hočemo še kaj rešiti. Prosim vae, vzemite v roke dnevnike in čitajte! Kolona sa kolono govori o zločinih in nesrečah radi pijanoeti ali pijančevanja ; tu preUp, ondi uboj, tu !>ovozi pijan voznik paeanU na cesti, ondi zažge a semnja se vr-nivii kmet avojo hišo. Poglejte po ceelah! Ni Uko redek prizor, da razgraja in preklinja propal pijanec po mestu, ali da pretepa zateklih oči in nabuhnjenega obrača surovi voznik bruUlno evoje revno, ubogo živinče! Morda ugovarjaU, to je po meetih Uko. ObrniU prve lista uradnega dnevnika in čitajte preklice, zanimajte se za vzroke preklicev, čitajU poročila o iod-nijakih obravnavah, ali stopite v nedeljo popoldne na deželo. Če se odpeljete s prvim jutranjim vlakom na izlet, najdete pogosto pri povratku pri kti mizi še vedno iste pivce — in pred njimi — bokal žganja! Brez ugovora je odklonjen dosti kriv, da naš kmet slabo gospodari, da zanemarja delo m po krčmah poseda, lato velja o našem delavcu zlasti po tovarnah. Prišli smo Uko daleč, da ae kmet brani ložje pijače in poeeaa vedno po močnejši. Pred nekaj leti sem vprašal gostilničarja, zakaj ne toči cvička ali Štajerca in hodi rajši na Tirol-ako po vino. Odvrnil mi je, da ljudje zahtevajo ko vino. Odsrrsil mi je, da zahtavajo ljudje tako vino, ki ima 'kaj mOči' v aebi. In pre Ukli teden aem govoril a pivovar-narjem v Ljublani' ter dejal, če ne vihta, kakor nebrzdan hudournik kulturnih narodov tudi naše slovensko pleme, če kdo, tedaj'imamo vprav mi, katerih gospodarske razmere so že itak slsfcs, katerih šUvilo samo na aebi komaj pomeni aamoetalen narod, vprav mi imamo dovolj vzroka, ogibati ae vsake smnovoljne škode, ln če ae mi je posrečilo, da-bode U ali oni le nekoliko uvaževal moje besede in ramišljal o tem, kar sem povedal o alkoholu, m kaj imsU od njega pričakovati poedinec in narod, te daj aem dosegel svoj namen in rešil svoio nalogo. t V dneh od 9. do 14/ aprila 1901 je zboroval na Dunaju VIII. mednarodni kongres proti alkoholizmu. V prvič se je zgodilo, da se je tudi avstrijaka vlada oficijelno udeležila shoda, kateri je gotovo v nacionalnoekonomskem, socialnem in higienskem oziru prvoboritelj te smeri na Francoskem. Sluftateljstvo ga je pozdravilo z Navdušenimi klici in ploskanjem. Nato so naatopiii oficiahii zastopniki: ministrski prezident dr. Korber v imenu države, naučni minister Hartel (kbt slavnostni prvomeetniik) v imenu svojega reeorta m dolegatje iz ostalih evropakih držav in Amerike. Popoldne so se pričela predavanja v dvorani hiše c. kr. društva zdravnikov. Dvorana je bl-1# vae dni npfrftf s sabo, eče; jas, he morem aama tu osUti, strg^ bi me umeril, atrsšna negotovost; videti ga moram živega ali — o Bog, o Bogt" ' Kaj je hotel ošet Moral Je uatreši želji svojega otroka. Kako bi Jo !>U mogel samo pustiti v Ukem sUnju. * * v Mslo poUm je dirjal na vto moč konj s Ska 1 ar jem in njegovo hčerjo is grada proti SotnH-kovihiši. ' ' Vse polno ljudstva je bilo zbranega pred Sa» mrakovo hišo, kamor ao bili prinesli ranjenca, ker je biU najbližja. Vae Je bilo sbegano, prepisi^ no. GUvs so stikali ln ugibali. "Posnikov ga ja nihče drug." — "Jas aem ga videl, ko je btM kakor divja sver po Prilesnlkovem smrečju, atfal ms ga Js«bilo, prav tak Je Ml, kakor Kanj!" — "Jas aem smirotn mislila sSma pri ssbi, ds k tegs ne bo niš dobrega." — "Po Skalarja so poslali; če mu more kdo pomagati, on more." — "Da bi le še akoraj prišel!" - "Olej ga, tam le doli, na konji, kako drvi! Zdaj, sdai bo tu!" — "Pa dekleU ima pred aabo na konJM" Govoriea potihne, ko pridrvl Skalar medVje. Toliko da ni konj koga pobodil; jeadec n! pasli Konja vsUvl, izptiati Rosa no na tla, potem stopi sam a konja. "Kaj *1u zijala prodajata!" zagrozi ae nad ljudmi."V stran, vaak po avojem opravku! Tu nikogar ne potrebujemo. Pokoj!" Množica ae nehote odmakne nekoliko v *tran. Skalar gre s Roaano v hišo. Tudi tu Je bila vae polno ljudi, tako da ae a težka skosi nje prerineta. Skalar jih vae odpravi, potem vraU zaklene .. . V etranaki isbici, kjer je ležal ranjenec, najde Somrakove, starega Jelenka, Reaks ln njeno mater; prosi jih, naj, gredo k sobe tsi. "Miru .pokoja je bolniku" najprej treba, ljudje." . Vsi gredo, da al s težkim srečat Zdaj še le je bilo videti Marka. Znak Je ležal, Med, mišeš; desnica mu je vkela bleda ob postelji "Marko!" zakliče ga Roaana, pade na kals-na, prims anp mrzlo roko, ter Jo strsstno poljublja. Pri tem glasa, ki bi bU sbudU mrilfi, Izpee-gleds Marko, s Ukoj sopet zamiB. Vandir tndi to je bilo le dovolj tolažbe RessnL'^tt V* (Dsljs prihodnjič.) ' po psr vrčkih pozna v glavi, da gtjoptt- Poznam pa tudi kraja in ljudi, kateri narsvost zavračajo vaako pijnto rsssn žganja. I ker hočejo IMtTysieg tega Še do voljno pijo zloglasni "šnops". Hujši pijsasl si ga deUjo sami k špirKa ia vode. V momentu mešeajs as razgreje tekočina, Ur pevsdiga^ še vrednost tags nektarja, in da ae proces kvrili izda- da udarjajo s stekleaiee po kolena Ur nazi-vljejo pijačo potem "kolenovec". In so ljudjs, poznam jih nekaj U-dh—ki kpljejo te brozge poprečno po 2 litra na dan. Ker živimo v časih, v katerih gre frtevilkak največ vere, in da ae mi ne bo očitalo, da pretiravam navedem na podlagi statističnega izkaza, izdanega od deželnega odbora kranjskega o nabrani deželni nakladi na žganje. Ta izkaz govori, da pride poprečno na Kranjskem nekaj črez 3 litre žgenja na vsako glavo ln leto. V radovljiškem okraju, ki zavzema v tem e-zim prva mesto, pride eelo ns prebivalca po 7 litrov iganja na leta. Temu okfaju aledi kot drugi ljubljanska okolica, kot tretji Kranj in kot četrti L t d. s večjimi množinami žgane pijače. Skupno se zsdaca pa na Kranj skem vsako leto 1,532.000 litrov žganja — ln to računi jo a 100 odst Ker pa isnajo navadna žganja ma lokdaj nad 30% alkohola v aebi, računamo lahko faktično izpito množino žganja na letnih 1 r> milijonov Rftov! In vpasAsm vas, ali rea mislita, da je a tem povedana vsa množi na, kar as v ktini popije žganja T KoUkrat sem se vozil svoj čaa kot zdravnik v .pozni zimski noči, ko Je tu In Um še bleščala vaška luč vieoko v gorah, čudil aem se, kaj bi še kmet o polnočni uri počel aredi zime. In moj koČjaž se je na-mncal in me redno oposoril : ali vidijo gospod, ga Že zopet kuha Jo — aedaj ko Je velik aneg in ae ni bati daesrjev. O teh nesadaca nih množinah nI moči govoriti, k vestno ps znašajo tudi lepo meri eo! la sedaj vprašam, koliko pa poleg tega alkohola v sebe kot vino mošt, Jabolinlk, pivo i t..d. Mislim da ssm etoril svojo dolžnost, ds sem opozoril na pretečo aevernoet. Kakor bHšajoča ee ne- predavanja o istfm predmetu neprestanih 5 dni vsakogar utrudijo in razmučijo. Med poslušal« je bflb jako mnogo dam, ki so z vztrajtao pazljivostjo slsdfl« raz-motrivanjem »posameznih govornikov. Čeprav je bila a priori izključena vsaka politična in verska smer, vnele ao se la živahne kontraverze v debatah; nič manj burne pa ao bile tudi aaje, kjer je šlo sa vprašanja totalne abetinen-ee in zmernega uživanja alkohol-akih pijač. Naj imajo teoretično tudi abstinenti popolnoma prav — njihovi dokazi eo v istini neo-vržiy — prav tako pa je resnica, katere ne odpravi a sveta niltak kalkil, da ima vaak narod avojega "tolažnika" — in da se poslužuje človeštvo alkohoU že mnogo tkočletij. To je antropološko dejstvo, preko katerega trezno misleč človek ne mora Iti, kor ve, da ee da do konpa priti tudi takim pojavom, kitari Imajo Uko mogočne korenine v raai, v generacijah, v tisočletjih. Nekdo je eelo dejal: Der Alkoholkmus ist in maneher Sraaroht Ge-muthasaohe — ia smo resnice Je v tem. Izrodke ia razrodke, ^ pa je mogoče omejiti, ia ta Je tudi dolžnost držsve in človeške družbe« Radi nesrečnega nagona ne sme trpeti niti družna, niti zarod, niti narod. To |s velja, da se išfte vsa sreča v opojnosti, da velik ali večji del zififažka zlati v žrelo nenaaitnemn deaaonu. Kjer je alkohol v istini mmo • "vživelo" (Genusemittel), tam ne prove i o-či velike ikoda — kjer pa poote-ne samonilnik, brez katerega nI ne dela ne zabave, v Čigar čeftče-nje ee zapravlja denar, zdravje in čast, ondi ga je treba preganjati s vzemi močmi. Žal, da je to k veČine po evropskih državah. Za Nemčijo se "je dokazalo, da ee dobra tretjina vsega zaslužka porabksa alkohol. To ae nikakor ne sme trpeti, U potrata v nikakem razmerju s istini tirni potrebami In sko se ozremo po Slovepricem, vidimo, ds nismo dosti na boljšem; — treba bo tudi tam napraviti jezov proti navalu tega narodnega oatrupljevanja. Da ae vrnemo zopet h kongresu, naj omenim, da ao bila nekatera predavanja kredno lepa, četudi jih poslušalci niso vedno Uko odobravali in priznavali kakor basa0. v imklu^R univerzi, prof Ud pej Dr. Hans Meyer, profesor, ^ burški univerzi. nr«f ^r [dr. ]S Weiehaefbaum, prof. G ruder so se izkazali'z na -nejšimi predavanji. p^jjJ KaaaowiU je razvijal med 7] nim odobravanjem iste kakor amo jih čiUli že mM krat k njegovega pereusj pa navslic vsemu temu ni^" ugovora. Prof. Gradca je položil pregled o alkoholizmu na podcdiiost (Erblichkeit)1 ni švicarski psihiater in m®« log prof. dr. Aug. Forelp/! alkoholizmu in venerakih | nih". Občinstvo je pozdjJ tega moža, ki velja daues J uglednejšega prvoborika alkoholizmu, z burnimi uvj| Kakor ima tudi Porel goton J precenijinih Zaslug na vseh J ljih svojega delovanja, takisto, mora reči, {U mož pretirava v o, gočem, in da ni načina taktike povsem odobravati tega vzroka ao bile tudi va« del te, v katere je poaegel Forel vm kaj živahne, ne da 'bi — saj s ni — oUUvile neskaljeno ugo^ ga vtiska. # ozor rojaki! Kadar potrebujeta pisalni p pir in kuverta a vašim imeooai naslovom -tiskanim v oglavju, f prašajta vselej za eeno pri n^ MZKS GSBA&EK, R * Van Vooriik, I Bok 148,1 SVARILO! LJUDfKK ZDRAVSTVENI BLAflTI OPOZARJAJO NA K VARNOST, KI PRETI H PREHLAJBNJA, OROTg PLUČNIOE Visoko število smrtnih slu vsied jilu&i^ice v letu 1916 je (p zorila ljudstvo na to veliko d nost, ki lahko pride samo iiht kega prehlada. Bodite priprnik ni na prvo znamenje prehlajtm h, da preprečite plučnico. | ^ K H. vam SCHLICK0V algarski krvni čaj popit gorak zvečer predno Ježi v -postelj, pomaga naravno p gnati prehiadonoene bacile, večkrat vsied zanemarjenosti i pozabljivost posrečijo nsvau gripo ali celo. plučnico. Za vzdrževanje eele vašs dJ šine v najboljšem zdravstveni stanju nima H. H. Von Schliefc Bolgarski Krvni Čaj primere. Na tisoče zahvalnih pisem i naših odjemalcev, ki vživaje I Čaj lahko vidite v našem uradi Velik družinski zavoj H. H. 1 Schlickovega Bolgarskega Kr* ga Čaja, kateri vam zadostuje pet mesecev dobite za en dol Jest zavojev pa za pet dolarjef ga vam pošljemo na prejem ta ali pa, da plačate ob sprejefl na (C. 0. D.) ____ *i t