54. $*ev. Poštniina piacana v gotorvini. Celje, pondeljek 8. julija 1929. Leto XI. tzhafa « pondetjek In petek. Stane mesečno Din 7' — &a inozemstvo Din 20*—. ^otametna itevltka I iiln. uačun poštno-čekovnega ravoda štev. 10.666. Urednl*tvo In uprnvalätvoi Strossmayerjeva ulica 1. prltMfie. Rokopisov ne vračamo Oglasl po tarllu. Telefon Int štev. 65. Ävstrijski „Heimwehr". ,Pri nas se razmeroma zelo malo bavimo z avstrijskimi notranjimi raz- merami in smo na ta naoin skoraj popolnoma prezrli razvoj oboroženo organizacije avstrijskih nacijonateev »Heimwehr«. SJiišali smo to ime ob koroskih bojih 1. 1919 in se zgraižali nad grozodejstvi, ki so iih zakrivili takrat koroški in driigi ävstrijski na- cijonalci nad našimi Korošci. Lani smo čitali, da je prišlo d.o celih rnia- nevrov-»Heirmvehra« in socijalistič- ne oborožene kontraorganiizacije »Schutzbund« v Dunajskem Novem mestu. In zadnje dni je došlo v Av- striji in Nem.ci.ji do javnih räzprav, kako ulogo bi igrala »Heimwehr« v slucaju kakega konflikta mod našo dr- ;-avo in eno ali drugo sosedo. Vndeti je sicer, da so spravili te razprave v svet ävstrijski socijalni demokrati, katere hejmverovci politic- no ogrožajo in imajo pri tem tudi go- love uspehe. Polos tepa razbijajo hejmverovci socijalistične shade in druge prireditve. V gotovih. krajih',, na pr. na Gornjem Štajerskem in v dunajskem industrijskem okolišu vla- da vsel'd tega pravcato vojno stanje. Socijalisti skušajo sedai liutim svo- jim nasprotnikom škodovati kjer mo- rejo in zcli se cclo, da se ne hi ustra- šili izzvati v tej zadevi kako mcdna- rodno intervencijo. S tega stališča je najprej presojati njihovo pisavo v ¦> Arbeiterzeitung«, »Berliner Tag- blattu« in drugih listih o zunanjepo- litičnih načrtih »Heiimvehra«. Vendar pa iz previdnosti dobro sto- rim.0, če pretehtamo trd'itve socijaf- listov. Ni s-e tako dol^o. kar je fran- coski zunanji minister Briand opo- zoril Društvo narodov na tajno ob- oroževanje Avsitrije potom zaselmih cboicženih orgamzacij, ki jih je sko- ro siTiatrati kot stoječo volsko, dalje na zveze med avstrijskim in nemškim generalnim štabom, na gotove pri- prave avstrijßkihi tovarn za stüucaj. vojne in konečno na cvetočo trgovino z orožjeni na Dunaju. Briand je na- ravncst trdil, da lafoko Avstrija kar najhitreje postavi na nogo dva- do tristotisoč vojakov. Ävstrijski nacijonalni listi so te tr- ditve ogorčeno zavraičali in prepri- čevali svet, daj ni boÜ miroH-jubnih Ijudi kot so ävstrijski naciionalči. To- da sedaj se je pa oglasil dunajski do- pisnik »Berliner Tagblatta« — m svet je znova posluhnil, osobito pa se- i veda rni, najbližji sosedje. :>Beriiiner Tagblatt« naravnost tr- i di, da bi se »Heimweh/r« nikoli tako j ne iojačila,j ako bi sdužiki saino ^a cbranrbo meičanstva pred resničnimi aii dozdevnimi soci.ia.listlt.nimi- re.vo- lucijanii. Ne, ona da mora imeti dru- go tajno nalogo, kar ne dokazuje sa- mo oficirsko vod«tvo (pri čemur treba omeniti, da jo vodja štajerskih hejm- verovcev Nemec iz Sloveniie), tenmeč tudi oiirema. »Berliner Tajrblatt« tr- di, da ima »Heimwehr« poleg manli- herc in verndlovk tudi stro.ine puške, granate s trupom, da, celo topove. Po Štajerskem in Koroškem so velike za- loge orožja in municije. V obmejnin krajih proti JugOvslaviji in Ogrski da ni. vecjcga gospodarstva. v katerem bi ne bilo orožja ... No, in »Arbeiter Zeituntr« je šla s svcjimi trditvami še dalje. Ona trdi, da so hejmverovci oelo sklenili z ne- kc, Jugoslaviji neprijatoljsko državo pogodbo, glasom katere bi spustili če- te doticne države po Dravski dolini in bi omogočili napad na Jugoslavijo tudi s te strani. V zalvvalo bi dobila Avstrija skoro celo nekdanio Spodnjo fttajersko, najmanje do Celia . . . To je pa povzročilo v naših vladnih krogih pozornovst v toliko. da je vlada liaiüoila nažeiim dunajskemu posla- niku Milanu MiJojevicu, naj zahteva od avstrijske vlade pojasnilo, kaj je na teh vesteh, ki niso v skladu s pri- jateljstvom, ki ga ob vsaki priliki po- vdarjajo oficijelni avstriiski krogi. Zilasti je naš poslanik zahteval po- jasnila glede snovanja orožarn in zal'og streliva ob jugoslov. meji. Zvez- ni kancelar Streruwitz je na to de- maršo odgovoril, da bo izvršena naj- skrbnejSa in najenerffičnejša preis- kava. o koje uspehu bo takoj obvestil tudi nasega poslanika. Juffoslovenski poslanik se je s to izjavo zadovoljil. V enakem smislu so intervenirali pri ävstrijski vladi tudi drusri diplomat- ski zastopniki na Uunaju. »Koroški Slovenec«, pišoč o rova- renju >Heiniwehra« pravi: »Gotovo je bilo vprašanje olx>roženih organi- zacij glavno vprasanje, katerega so minuli teden obravnavali vsi tarn zbrani deželni glavarji skupno z du- najsko vlado. Ugled države pred zu- nanjim svetom zahlevct, da inui drža- va sanio zakonita sredstva. s katerimi jamci vsem drzavljaaiom mir in za- ščito in da ni nobene organizacije v državi, ki bi na svojo pest nastopala drugace, kot je v dobr-obit cell državi, ki potrebuje zaenkrat sanio mir, da se gospodarsko opomore. In ta mir si predvsem želimo mi, koroški Sloven- ci.« Kongres Saveza srednje- skolskih udruženja v Celju. V Celju, 8. julija. Kongres te najvecje, napol oficijel- ne srednjesolske organizaciie je imel mncgo vsebine. Bilo je videti polno dobre volje za sani'onaobrazbo, polno gorečega navdušenja za nase nacijo- nalne ideale, polno iskrenega tova- risiva, mnogo blagodejne resnosti in truda — tako da smo bili tudi starej- ši. ki smo potek kongresa zasledovali, z mladino vred zadovoljni in navdu- šeni. Jugoslovanska mJadina je z ozi- rom na zahteve današnjeca časa na pravi poti. Kcngres je izvolil v petek za pred- sednika tov. Drajgaša Denkovica iz Kumanovega, za podpredsednika pa tov. Borisa Kalana iz Celja. Stedili so v petek mnogoštevilni referati: o na- stanku,, razvcju in poinenu Saveza (tov. Denkovič), o potrebi slovanske zavesti in slovanskega lmišljenja, o so- cijalnem vpražanju (tu je priporočal osmoš. Adolf Jakhel iz Celia vnet stu- dij socijalnih razaner v našem naro- du; da si more dijak ustvariti za kas- nojše delo v življeniu sodbo o narodo- vih })otrebahi). o feminizmu (govoriki tov. Danica Mitrovic iz Skoplja) in dr. Vsebine referatov ne liiioremo žal podrobno navajati. V soboto dopoldne se .ie vršil občni zbor Savcka. zvečer pa prav dobro uspela slavnostna akademija v veliki dvorani Narodnega doma. Vspored so razun ene deklamacijeizpolnili člani celjske dijaske družine »Sloge«. Adclf Jakhel se nam je predstavil z dvema dramatskima slikaina, ki ste obrav- navali našo neveselo narodno pre- teklost in nam kazali bolišo bodoč- nost. Mladi pisatel.j ima občutek in talent. Na vsporedu je bil nadalje na- govor kongresnega predsednika Den- koviča, troje deklamaci.i\ petje bari- ton-sola in dijaškega okteta. Oktet je bil prav dober. Koncertu je sledila ze- lo živahma zabava s plesom. l-'opoldne se je vršila na Glaziji di- jaška sportna tokiwa. Celjski sportni klub je dal v ta namen radevolje svoj prostor na ra-zpolago; klubovi funk- cijonarji so tudi pri tckmi pomagali. Tek na 100 m, skok v višino in v da- ljavo so dali lepe rezultate. Enako inetanje diska in kroglje. Razume pa se, da je manjkal tekmovalcem siste- niatični training. Pri nogometni tek- mi so bili zmagovalci Celiani s 5 : 1, ki so sicer tudi zasedli pri lahkoatlef- skih tekmah prva mesta. S temi prireditvami je bil kongres k on can. Današnji zlet v divno Rogas- ko Slatino žal nioti čemerno vreme. Borci za svobodo Dravske doline! V nedeljo, dne 14. juli.ia 1929 je v Marenbergu proshtva desotletnice osvoboditve Dravske doline. Najsrčne- je se vabi vse one borce. ki so v letih 1918 in 1919 pripomogli, da je bila naša lepa dolina osvobojena, da se udelože te proslave. Danes so ti borci raztreseni križein naše širne domovi- ne, vsled česar nam ni mogoče pova- biti vse osebno. 0 priliki te proslave se odkrije tudi najjrobni spo>menik dne 8. niaja 1919 tukaj za naso svo- bodo padlemu naredniku slow plan, polka Matiju Gladu iz Brranika na Kranjskem, ki počiva že deset let v osvobojeni zemlji brez križa in zna- nnenja. Smatrali smo za svojo dol'z- nost, da se oddolžinro \^sai nekoliko njemu in vsem onim, ki so dali za na- šo svobodo svoje živJijenje, a počivajo sedaj v našo žalost pozabljeni od osvobojenih državljanov v zapuščenih grobovih. Skronnon nagrobni spome- nik in bronasta spominska ulošča, ki se cdkrije istega dne pri vhodu v far- no cerkov, naj bode znak naše hva- ležnosti padlim borcem. Vi borci pa, ki ste se z njimi borili za našo svobodo, vas pa kličemo ta dan v našo sredino. Zbudimo skupno spomine na one dni, ko nam je zasi- jala ztirja svobode! Bili so najlepši dnevi v našean življenju! Prijavite se pripravljalnemu odboru! Na svidenje 14. julija v Marenbergu! Prisrcno pa vabimo tudi vso osta- lo jugoslovansko obcinstvo. da pride tega dne od blizu in daleč v Maren- berg, da utrdimo tukaj ob skrajni dr- žavni meji našo narodno in državno misel. Pridite drustva v krojih in z zastavaini; pevci in godbendki, pri- nesite slovensike pesmi glas v naše kraje! Posebno dobrodošle nam bodo narodne nose. Kolikor b(xlo zmoglie naše skromne nioči, hočemo skrbeti, da bodete preživeli nekai lepih uric v naših divnih krajih. Za polovicno Oče Kondelik in ženin Uejvara Ceski spisal I#nat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko S\^tina. 74 »Mora biti tako, hčerka. mora. Veš, to je že tak običai, moda je to, in pa — in pa — narejeni sta že tako, veš? Ta zadnja deska je od zunaj cela, vi- diš, izrezano je samo na notranji strani in če bi se to postavilo druga- ^q, se ne bi potem dobro ujemalo, veš?« Pepica ni takoj odgovorila. Glcdala je skozi okno v Nuseljsko dolino, nad katero so se valile jesenske megle, po- mešane s ternnosivim dim,oiin pivof- vara, bobnala je s prsti desne roke po mramornati deski umivalnika, ustnice so se ji tresle in njeno lice se je komaj vidno mračilo. Slednjič so se ustna odprla: »Jaz sem mislila . . .« Ni dokončala. Gospa Kondelikova ie želino eakala daljših hcerinih besed. Že od jutra jo želela. da bi ji stavila hci kako vpra- sanje, že od jutra je gledala na Pepi- co naravnost magnetic-no, da^ bi jo prisilila h kakemu vprašaniu. In ko je sedaj Pepica začela, je željno čaka- la nadaljnega vprašanai. Tu, na tem niestu ji pove vse. Doma je bilo malo nerodno, tain je vedno gledala na Pe- pico, kakor na otroka; v okolici, kjer je sanra kraljevala in kjer je bila sa- ma najvišja instanca, se ni mogla odr- ločiti za posled'nje nauke. Tu je bilo drugače. To ni njen dom, to je dom lJepičin in tu ni več Pepica samo njen otrok. Tu se ji zdi boll samostoj- na, tu se poslavlja od svojega detin- stva in se približuje njei — materi — kakor žena ženi. Tu je že skoro na njeni stopinji. Gledala je Pepjco in kaikoi* prej donia, tako je tudi sedaj upirala po- gled v njo, da bi jo prisilila h kakemu vprasanju, da bi mogla razrešiti hcer- kine dvome, toda — Pepica je mol- čala. Gospa Kondelikova je pristopila h heeri in jo je pogladila po licu. »No, povej, kaj si mislila. heerka?« Pepica ni odgovorila in se je z laW- kim sunkom glave umaknila božajo- či dlani materini. »Veš, heerka, nekatere stvari so sploh cudne — sreca te marsikaj no- vega — toda drugace ne more biti. Kakor sedaj na primer ti in Vejva- ra. Veš, moraš pomisliti, da botleta od jutrišnjega dneva vedino skupaj, da bodeta stanovala skupaj kakor v gnezdecu, da ne bo pri tebi niti oce niti mamica — midva ne bodeva imela več pravice do tebe. Vejvara bo tvoj mož in gospod . . .« A'em, marnica . . .« je odgovorila Pepica, toda tako, kakor da bi izustila te besede proti svoji volji. »No, vidiž, heerka. Ti mu boš ku- hala, kurila, sploh bodeš skrbela, da bo hnel vse, kar potrebuje, on ti bo zopet dajal denar za lirano in za i vse . . .« »Vem, mamica . . .« je odgovorila i Pepica na tak nacin kot prvič. »In pri tem se bodeta imela rada, I heerka, veš in drug drugemu napra- j vita vse po volji. V vsem ga moras poslušati. Pepica, v vsem . . .« »Vem, mamica . . .« je odgovorila 'Pepica in je še vedno gledala skozi okno ter se je bala, da bi se srečala z materinkn pogledom. »No, ves in ne veš, kakor vsako dekle v tvojem položaju«, je nadalje- vala gospa Kondelikova, kateri je bilo tudi sami tesno. »Na to se spomni, Pepica, kadar se ti bo zdelo kaj zelo cudno, da je to usoda vseh nas žen in da smo to vse prestale. To je lep stan, heerka, ako Bog vse da, kar je potreba t življenju, in ako je harmo- nija, kakor pravi-mo. Toda vendar si ne zna vsaka predstaviti, kaka nalo- ga je to — saanio v zaöetku seveda. PotrpezJijivost, höerka, in vse gre po- tem kar samo od sebe. In ne pozabi tudi, da moli mamica doma zate ... Veš, dete ljubo, so stvari, o katerib se prej ne govori — in o katerih se ne more govoriti — toda ki spadajo k temu . . .« Pepica je bila vesela, da se je hitro zmracilo, da se ji ne more videti v obraz, kamor je že silila vsa kri. »Vejvaro imaš rada, kaj ne, Pepi- ca?« je rekla gospa Kondelikova ne- küliko tisje in se je naglo približala hčeri. »Saj veš, mamica . . .« »Zelo rada ga imaš, kaj ne, Pepi- ca?* »Saj ves, mamica . . .« »In če bi hotel od tebe karkoli, ni- česar mu ne odrečeš, kaj ne Pepica?« »In kaj bi mogel . . . ?« Pepica si je pogladila celo. Zdelo se ji je, kakor da je padel nanj las in jo scegetal. Toda na čelu ni bilo ničesar. »To je ravno, Pepica. Mož inia vgU- ko pravico. To je že v svetem pismu in pred oltarjem ti duhovnik zopet po- ve: Žena bodi pokorna možu. — V veselju, v trpljenju, v vsem in po- vsod . . .« Gospa Kondetökova ie umolknila. Stran 2. »NOVA DOB Ar S;-v 54 vožnjo na vseh vlakih v Sloveniji se je prosilo. S postavitvijo nagrobnega spome- nika in dvdh brohastih sponiiinskMi plcžč ter z raznimi drueimi pripra- vami smo imeli ogromne izdatke, ka- terih na&e skromne moei ne zmorejo. Vslecl tega proshno vse one. ki smo jim pcslali polcžnicc s prc'snjo za pri- spevek, da nam pošljejo iste s eekov- no položnico na račun st. 15.294 in nasloiv. Sreski cd bor Narodne odbra- ne Marenberg. Pripraiijalni odbor. Domače vesti. d Mestna deska in dekliška osnov- na sola v Celju ste sklenili šol. le^o 1928/29 že 25. junija in to vsled od- redbe šolske oblasti povodom razsir- jenja škrlatice. Zdravstveno stanje učencev in uoenk v preteklem šol. lotu ni bilo zelo dobro. V mesecih januar- ju in fobruarju je do tri ¦četrtine vseh obiskujočih močno bölehalo na ospi- cah, gripi in kašlju, vsled česar je bil pouk mod tern časom zelo moten in med 13. ter 21. februarjem pa sploh prekinjen. — Mestna deška osnovna sola je imela letos v 5 temeljnih raz- redih (V. in VI. razred sta bila zdru- žena) in 4 vzporednicah skupno 276 obiskujočih dečkov. Od teh iih je izde- lalo 256, t. j. 92%. 'Po narodnosti je bilo 250 Slovencev, 4 Hrvati, 4 Srbi in 18 Nemcev. Po veri pa je bilo 263 rim. katolikov, 1 starokatolik, 4 pra- j vo^slavni, 8 evangeljskih in 3 hebrej- ci, — Mestna dekliška osnovna sola je imela v 6 razporednih razred ih in 3 paralelkah 290 učenk, od katerih je bilo za prestop v višji razred sposob- nih 256 deklic, t. j. 88% izmed nespo- sobnih pa neredovanih 6 vsled bolez- ni. Po narodnosti je bilo 271 Slovenk, 6 Hrvatic, 6 Srbkini in 7 Nemk. Po ] veroizpovedi pa je bilo 277 rim. katol., 6 pravaslavnih ter 7 evanceljskih. — • Mladina obeb sol se je priuravila za j letošnjo Vidovdansko proslavo s kaj lepim programoni, a vse ie žat odpa- dlo zavoljo — škrlatice. — Upravi ob eh šol. d Tombola Udriiženja voinih inva- Udov v Celju, ki se je vršila dae 30. junija t. 1. je ponovno pokazu^a ob ¦obilni udeležbi prebivalstva mesta Gelje in okolice veliko zanimanje in upoštevanje bednoga položaia nesreč- nih žrtev svetovne vojne, izinod ka- terih najbednejšim je namenjen oisti dobiček, da se jim tako vsai trenutno ?. podporami oiinili njih živL.u-jiski po- ložaj. Fortuna je bila tudi to pot na- klonjena revnejšim slojem ter so glavne dobitke zadeli sledeci: 1. Sival- ni stroj Ivo Fröhlich, uradnik tvrdke R. Sterraecki v Celju. 2. Moško kolo Štefka Dremel. kmetska hei iz Voj- n^ika. 3. Kuhinjsko opiuvo Leopold Šinkovic, čevlj. pomoenik v Celju. 4. Otonian Štefan Strašek, čevliar v Ce- lju. 5. Unuvumi serviš Danijel Jaz- binsek, pekovski vajenec v Celju. Tu- di vsi ostali glavni dobitki so bili za- deti od revnejsih prebivalcev. Upamo, da so z njimi zadovoljni kakor tudi ostali. Odbor se tein potoan najiskre- nejše zalivaljuje vsem i>. n. denarnim zavodom, tvrdkam, trgoveem in osta- lim posameznikom v Celiu in izven njega za poldionjeno podporo v golovi- ni ali dobitkih, s katero So m'ipomcgli do dobrega gmotnega uspeha te i>i• I- reditve. d Seja celjskeqa ohčinskega sveta se vrši v petek, 12. julija, ob 6. uri zvec-er. Na dnevnein redu poročila od- sekov. d Tujstti prompt c Celju je pricel minuli teden v obieajneiu znatnem ob- segu. Po hotelih in tudi zasebnih sta- novanjih je že precejšnje število leto- viščarjev, ponajveč S-rbohrvatov, naj- dejo pa se tudi Nemei in Madžari. Ob tej priliiki bi izrekli dve želji: potreb- na bi bila godba v mestnem vrtu vsaj dvakrat na teden in potrebna bi bila evidenca tujcev, da bi se ne zgodilo kot lani, ko je bilo v oficiielnih sta- tistikah o tujskem prometu navede- nih v kakih gorenjskih vaseh več tuj- cev ko v Gelju, ki je vendar eno naijV veejih letovišč in tuj.sko - prometnih križišč v celi državi. d Od! Sv. Jurja ob Juss. zel. Sokol,- sko društvo v Sv. Juriju ob Jiiž. žel. bo proslavilo 14. julija t. 1. z razvit- jem prapora in z javno telovadbo dvajseto obletnico ustanovitve. Pra- por bo razvit dopoldne r^o sprejemu gostov pri vlaku, ki prihaja iz Gelja ob 10. uri 10 min. in sloderem spre- vodu po trgu na društvenem letnem telovadišeu. kjer bo po pol 16. uri na- stopilo vojaštvo in vsi oddelki z ob- vezniini in tudi posebnimi vajami; po nastopu bo med šotori, ki bodo nu- j dili vse potrebno, ljudska veselica. Po | 22. uri bo gostom na uporabo avto. Društvo vabi svoje ustanovitelje, biv- še elanstvo, clanstvo bratskih dru- štev in naklonjeno obeinstvo, naj se proslave v velikem štuvilu udeleži. Posebej opozarjamo Celjane, naj ne zamudijo ugodne prilike. MMM. äsnsu; oKno ako si pred nnkupom za moSUc ali 2enskc oblckc ne ogledate izlo2b in veliko zalogo velelrgovine R- Stermecki, Celje in se prepriCetc, da je Izbira vellkanska, kva- liteta najboljSa iu cciie nniogo ni2je kakor povsod drugod. Sukno, kamgarn in ševjot za moSkc obieke, modenrl kasha, koverkot in volncno zu damske plašče, svlla, etamlti, delen, po- pelin in ccftr za damske obieke, platno, šifon in rnzna drurja manufaktura. Nnkup neprlsiljen. d Celjski start arad. Na visoki str- nii skali nad Savinjo so mestu Celju gospodovali nekdaj Celjski grofje. Minula je njih slava, minuli so tudi oni. Od nekdanjö niogocne trdnjave so ostale le razvaline, od grofov pa | lobanje v Marijini cerkvi. Razvaline i so pričele razpadati, izpirala sta zi- | dovje dež in vetor. Razvaline so pa siln-o privlačna točka za zlete šol, tuj- cev in Celjanov samih, Z razvalin je lep razgled na vse strani, če si pa po treben krepčila, postreže eostiln.ioar Jicha z jedačo in pijaco. Lo ena na- paka je, ki se do danes ni mogla od- praviti. Kadar je treba šteti denarce za popravila l^otov in ceste. ni nikdo kompetenten za to in ni niogoče dose- či, da bi se popravila pot od Skalne kleti do Faningerja. Zadnji naliv je odtrgal del ceste na ovinku pri zad- njem vinogradu. Nekaj se mora na vsak način ukreniti, da ne bo nesreče. Tudi pot se mora popraviti, drevesne korenine posekati in izkonati vodne jarke. To je v interesu tujskega pro- meta, da bodo obiskovalci razvalin | odnesli nailepše spomine in utise z zleta. Prihodnjič pa še nekaj o raz- valin i, komisijah in poeziji. d Za zopetno upeljavo nočnih oseb- nih vlah'ov med Mariborom in Ljub- ljano so pričeli v Trbovlijali vecjo ak- cijo in so se v tej zadevi tudi obrnili na železniškega ministra g. dr. Ko- rošca. Tudi v Celju cutimo prav ne- prijetno ukinitev teh vlakov in bi ka- zalo tudi tu začeti primerno akeijo. d Umtrlü sta v celjski bolnici 8. t. ni. Mari.ja KoTOSeci, h(či kočarja iz Rifnika pri St. Jurj.u in 68-letni hlav- peo Gašper Jezernik. brez staln. biva- lišca. d Proslava celjskih Icgijonarjev na Ljulmem. Na Ljubnem se je zbralo 29. junija 52 legijonarjev (od skupno 88) iz raznih krajev Sloveniie, da pro- slavijo 10-letnico ud.eležbe i)ri koroš- kih osvobojevalnih boiih. Pri vhodii v trg Ljnbno so postavili domačini v pozdrav legijonarjem velik slavolok. Tarn je v navzofnosti o>l>cinskega od- bora in ninogoštevilnega občinstva iz Zgornje Savinjske doline zastopnik občine g. podžupan Josijp Tesovnik došle legijonarje praiv prisrčno in na- vdušeno nagovoril in iim je izrekel iskreno dobrodošlico, za katero sta ee imenom legijonarjev zahvalila bivsi komandant legije Makso Detiček in leg. Leopold Šparlmkl. Leg. M&rtaln Sem je po končanih pozdravnih go- vorih povabil tovariše in došle goste na okusno pripravljeni slavnostni prostor pred svojo gostilno. kjer se je vršilo pod staro lipo spominsko zbo- rovanje legijonarjev. Vodil je zboro- vanjo leg. dr. F.rvin Mejak. ki se je ob otvoritvi. zborovanja spominjal utnrlega tovariša Jakoba Budna in pad lib koroških borcev ter preeital pozdravna pismia in brzojavke veeje- ga stovila odsotnih tovarisev. Zbor je sklenil odposlati udaraostni brzojavki Njegovemu Velicanstvu kralju in kra- Ijevüinu domu ter g. ministru vojne in mornarice, nadalj<3 brzojavne po- zdrave g. velikemu županu gen. Nau- moviču kot bivsemu komandantu na Koroskem in g. polk. Kostiču kot ko- mandantu 39. pešpolka, ob katerega strani se je celjska legija udeležila 28. nmja 1919 bojev za Crno. Nato je vodja zborovanja v daljsem sponiin- skem govoru orisal življenie in trp- ljenje Slovencevi, Hirvatov in Srbov skozi vsa stoletja do ujedinjenja vseh treli piemen, potek koroških osvoje- valnih bojev in posebej zgodovino celjske legije dobrovoljeev. Po kon- čanem spominskem govoru se je raz- pravljalo o event, ustanovitvi Zveze jugoslov. koroških bojevnikov, ki bi imela namen zastopati niaterijelne in- terese bojevnikov (dobrovoljstvo, vprašanje javnih in privatnih služb), skrbeti za medsebojne ožje stike istih, za\zeinati v javnosti svoje stališče v vseh vpraišanjih tičočih se necdreše- ne ivoroške in gojiti družabnost med bojevniki. Po daljši debati se je na pred log tov. Š])arhaklna pooblastilo Celjane, da stopijo v stik z drugimi merodajnimi faktorji, da se ugotovi njih imnenje glede ustamovHtve take organizaeije. Dveurno zborovanje, ki se je vršilo v navdtisGnemi raz])olože- ly'u, ki ga je se dvignila med zboro- vanjem došla vest, da se je nasemn vladarju redil tretji sin, je pateklo stvarno in v zadovol.istvo vseli. •.Po zborovanju so legijonarji skupno obe- dovali, po oJjedu j)a se slikali. Mnogo- brojno obe-instvo je medtem napolnilo veselični prostor, kjer so legijonarji ol)Lijali v prijetni družbi domačinov spomdne na prelepe case leta 1919, ko smo, prisegajoči zvestobo narodu, v svetem navdušenju za komaj rojeno Jugoslavijo hiteli prostovoljno na branik naše ožje d'oanovine. priprav- ljeni zlrtvovati svoje najdražjc, naš život. mladi s-vobodni domovini. d Iz celjske policijske kronike. P e s volčjak se je zatekel k Mirku Gvi- klu v Žrilcu št/ 77. Po stevilki sodee mora biti iz Celja ali Celjske okolice. ¦— Konkurenca med š o f e r - j i. Ovadena sta dva dobrnska šoiferja, ceš da sta v Celju na kolodvoru nabi- rala potnike za Dobrno z izgovorom, da sta brznjavno narocenn. kar se je pa po predloženi brzojavki izkazalo za neresnieno. — Aretirana sta liila v soboto dva delavca. eden pri. >'belem volu«. drugi na Dečkovem tr- gu. ker sta bila nekoliko preglasna. — R a. d i poskusane s 1 e p ai r i - je pri t o m b o 1 i so včeraj prijeli kar dva obrtniška vajenca. Poskušala sta na toinboli Gasilnega društva v Gaberju dobiti glavne dobitke s tem, dla, sta iz drugih tonibolskih kart irZr- rezala številke in jih poteni preleplja- Pripravljala se je na ta trenotek dol- go časa — in kako je to nerodno! Pri- bližala se je in je hotela Pepico pri- j'eti za roko, toda desnica se ji je po- vesila. Kakor hitro bi se je bila do- taknila in bi čutila, kako se hei trese, takoj bi izgubila pogum. Zopet bi vi- dela v Pepici samo otroka. Ustavila se je korak od nje in je nadaljevala s tihim, tresočim se gla- som: »Jutri, Pepica, ne boš več dekle. Boš po postavi božji in človeški so- proga moža, ki si si ga sama izbrala. In s pravico soproga se ti približa Vejvara.« »Mamica!« se je izvilo Pepici iz ust, iz stisnjenih grudi, kakor da bi prosila usmiljenja. Prijela je mater za roke, sklonila se je k njenemu na- roeju in ibte skrila glavo v njenih dlaneli. Gospej Kondeldkovi se je stisnilo sree, Cutila je na dlaneli gorke heer- kine solze in v tem trenutku so se tu- di njej oči zalüe. Podpirala je z roka- ma Pepici glavo in je šepetala jokaje- »Potolaži se, hčerka, ne more biti drugace. Ustvarjene simo za to . . .« In k tej bridkosti, ki jo je prema- gala, se je vmešala radost, da je re- šila tudi to težko nalogo, da je pove- dala heeri, kar ji je hotela povedati. Bol'jinbolj se je temnilo. Nekje pod njima ali nad njima je bila ura z glo- bokim, zainolklim glasom. Gospa Kon- delikova se je naglo spametovula, dvignila je Pepici glavo in je zaklica- la: »Ampak Bog pomagaj, dete, saj sem vendar hotela naložiti polena v peč, da bi se jutri samo podkurilo, ko pride sem Katinka zakurit. Pojdi, prinesi nekaj tresek in kaka dva po- lena iz kuhinje . . .« Pepica je šla rada ven: obrisala si je v kuhinji oči in se je cez nekaj-ea- sa vrnila v naroeju polena in v drugi roki tudi svečo, da bi jo mamica vi- dela pri delu. »Vidiš, vidiš, hčerka«, je rekla go- spa Kondelikova, ki se je pnpcigibala k peči in nakladala vanjo polena, »tii imata kakor v pravljici! Samo zlezita sem — niti dolgčas ti ne bo za naju!« Gospa Kondelikova je naložila, zravnala se je in se je z ljubečim po- gledom ozrla na Pepico, katero je ob- dajal rumieni svit sveče. Ob tem svitu so se §e vseeno lesketale solze v Pepi- činih očeh. Sedaj je hitro pristopila k materi, obtesila se ji je okoli vratu. poljubila jo je strastno in rekla ihte: »Tako sem se veselila. in sedaj mi je tako tesno, mamica!i« »Le molči, otrok,« je odgovorila go- spa KondeLikova, »to je le zato, ker sva tako sami. Pojdi, greva na spre- hod in ku]>iva kaj dobrega za večor- jo.« Oblekla je pelerino, pomagala Pe- pici v plašček, lirijela za svetilnik in je posvetila v predsobo. Tu je posta- vila sveeo na malo omarico. ugasnila jo, stisnila s prsti goreči stenj in je skrbno zaprla stanovanje. Hladen, neprijeten vetor na ulici je odpiliail to tesnobna nalado. ki se je polastila obeh gori v tih»em, mrtvem stanovanju in ostanek je zginil v šu- mu Šafarikove in Havličkove ulice*, v tru'ini nestevilnili ljudi, ki so hiteli vsak v svojo saner, v ropotu in zvone- nju električnih voz, v migljajočein plapolanju plinovih svetiVjk, katerih steklo se je vsled velikega vetra vse treslo. G-ospa* Kondeilikova je prijela i)o par korakih hičerko za levo ramo, za- vesila se ji je pod pazduho in jo tesno stisnila ,k fiebi. In čutila je, kako se Pepica stiska k nji. Ko sta stopali ta- ko tesno druga ob drugi, razlivala se jima je pri raunenih stikih toplota, si- rila se jima je po celem telesu in če- prav nista govorili niti besedice, razumeli sta se tako, kakor se razume- ta dve duši, ki imata druga v drugi oporo in ki ne potrebujeta niti ene besede. * Dve izaned najobljudenojših ulic na Vinogradih. Skoro na meji Präge* sta stopili v delikatesno trgovino. Ko si je gospa ogledahii, je naročila košcek ern.enta'1- skega sira, škatljico sardin in tri sla- nike »brez kosti«, take stisnjene. »To ima oce rad, veš. in Vejvara tudi.« Ko sta stopili ven, je poučevala Pe- pico: »Ako bo.s kedaj kupovala za Vejva- ro sir, vzemi vodno emcntalskega, one- ga ruimenega z velikimi luknjicaini. In če boš lahikö izbirala, tak takega, ki je povrhu vlažen — je najboljsi. In sardino in« kupuj samo francoske — ves, dallmatinske so slabše. ne stopijo se tako v ustih kakor one. Sicer pa ne bosta tega taikoantako dosti pojedla — !e ako käkega povabita, Ako pride- va midva k vama, prineseva jih s se- boj.« Korakali sta že po Žitni ulici. »To se teta Katinka posladka s sar- dinami!« K večerji je bila povabljena nam- rec teta Urbanova in gospod Slavi- ček, drug Vejvarov. Da bi bilo veselo. To je tudi stara navada, je rekla dOr- spa Kondelikova, da se ne bi nainreč razširila slaba volja. Ako bi bilii sa- mi, bi bilo vse kot pred pogrebom, je rekla gospa 'Kondelikova. Momla bi ulic. Pra go loči od Vinogradov le nekaj 5* « N 0 V a IK) t)A< Stran 3. la na svoje. Drustvom. ki prirejajo tombole, bode troba natančno paziti na oddane karte. d Petindvajsetletnica »Sokolskegu dru.\tva « v Zulcu. V poročilu. ki sino ga danes teden priobčili o pctindvaj- setletnici »Sokolskega društva« v Žal- cu, sino omienili tudi nastop Šentpe- terskega povskega društva. ki da ni-u daje g. Ivan Srebotnjak v Št. Petru gmotno in moralno pobudo. Kakor nam pa poroča g. Srebotniak, gre tu le za splošno naklonjenost. ne pa do- bcsedno za »gmotno in moralno po- budo«, vsled cesar mora pobvalo g. dcpisnika odkloniti. d Gozdna restavracija. Vsako so- boto, nedeljo in praznik zveeer kon- cert. Bobra hialoska in liutomersjka vina, mrzla jedila, kakor tudi vsak dan sveže pivo v sodckih. 458 d Slike iz zgodovine juaoslov. slov- stva. Zvezna tiskarna v Gel.iu name- rava izdati knjigo Slike iz zgodovine jugoslovanskega slovstva. ki .io sestav- ljttL prof. J. Orožen. V knjigi bo v obli- ki zgodovinskih slik opisanih okrog 50 naših najodličnejših msateljev in znanstvenikov. Slike bodo sestavljene tako, da bo v glavnih potezah razvi- den tudi razvoj na«sega slovstvenega življenja. Knjiga je brez dvoma pre- potrebna, saj doslej so nimamo ce-lot- nega pregleda o delovaniu najodlič- nejših naših jugaslovanskih znanstve- nikov. Služila bo učiteljtem pri pouku in predavanjih, mlajši se bodo lahko po njej pripravljali za izpite, prav pa bo privsla tudi vsem, ki se bodo hoteli seznaniti z zgodovino našega slovstva. Delo bo pisano poljudno. obsegalo bo okrog 150 do 200 strani srednjega formata ter bo po raoznosti opremlje- no s slikami vseh opisanih pisateljev; ce-na izvodu bo znašala broš. do 40 di- nar jev. Ker pa so v sedan ji dobi knjigo- tržko razmere zelo težke, zato je Zvez- na tiskarna primiorana, zagotoviti si pri memo število narocnikov, predon izroči delo v tisk. Prosi torej intere- sente, naj ji blagovolijo na priloženi dopisnici v 14 dneli iaviti, da-li delo naroeajo in koliko izvodov si žele. Ako se oglasi dovoljno število narocnikov, se bo delo dotiskalo v drugi polovici tekočega leta. Šolska vodstva proskno, da nam javijo skupno število onih čla- nov luuteljskega zbora, ki bodo naro- f-ili knjigo. — Zvezna tiskarna v Ce- Iju. d Srečen čebelar. Žolezničar in posestnik v Dravogradu gospod Franc Lužnik je dobil te dni iz ene- ga in istega panja že peti roj. d Vitanjskc novice. Naš trg je dobil novo autoomnibusno zvezo z Dravo- gradom. Graščak in lesni posestnik g. Kušer je kupil autoomnibus, ki vozi vsak dan ob 7. iz Vitanja preko Slo- venjgradca v Dravog-rad, kam or do- priti tudi Miskova Malka. družica, toda opravicila se je, čepraiv bi rada prišla. Imela \je še dfela s svojo novo obleko za jutrajšnji dan. Pepici se je seveda zdelo, da Malka ne pride sauiio zaradi Havrde, ki je bi! ljubosumen, da pojde njegova oboževanka druge- mu za družico. Nič ni pomagalo. Sla- vieka je Vejvara že davno povabil. Na Havrdo se ni moglo niti misliti od onega večera pri »Nagijili«. Gospa Kondelikova se ni več jezila. »Anipak lahko bi zopet kako napravil«, je re- kla. Domov sta prišli po žestih. Katin- ka se je vrtolia okoli osnjisča in je skrbela za teliečjo kito. Krompir je bil narezan že opoldne, ko je bil še gorak, da bi se napil jesiha in olja. Tak krompir je najboljši, je pouoe- vala mati Pcpico. Ne sine rezati mrz- lega, potem je tak kakor narezano milo, ki se nič ne napije. iz vseh rudnikov prvovrsten dobavlja in do- sa stavlja trgovina Prenog Franjo Jost, Ceije, Aloksandrova ul. 4 Cari plaain Pridejo do polne umetniške veljave samit s prvovrstnim zancsljivim fotomaterijalom, katerega imate v zalogi edino-le v »special- turist-foto« drogeriji CENTRAL -- Vrtovec, <-elje, Kralja Petra c. St. 19. 12-20 spe ob 1U. uri. Podnevi vozi se en- krat iz Spcdnjega Doiica v Slovenj- gradec in Dravograd (ob 13.30); po- poldne pa vozi ob 16. iz Dravograda naziij v Vitanje, kamor dospe ob 19. uri. — Trska oibčina bo zgradila v gornjem delu trga cisterno za pitno vodo. cl Londonsko arheoloiko druhtvo je priredilo izlet v Jugoslavijo. 22 čla- nov tega drustva })od vodstvom prcf. 0. T. Flowerja je dos pel o včeraj v Ljubljano in si je owlodalo v Ljubljani Narodno galerijo, })opoldne pa Bled. Danes si bodo ogledali ljubljanski grad, Narodni muzej in rimski zid na Mirju. Na to se podajo v Zagreb. Bc.sno in Dalmacijo. d Dvoje železniskih nesreč. Pri Ze- nici v Bosni je zavozil osebni avto, s katerim se je vraealo nekaj ueboslo- vaških častnikcv iz Dalmaciie, v pot- niski vlak in se razbil. Pri tern sta si zlomila major Virt in žena nogo, ter je bil tudi stotnik Šibki težko ranjen. Šofer in ostali potniki so dobili le laž- je poškcdbe. — Pri Belišču blizu Os- jeka je trčil osebni vlak v tovornega. Trije potniki so ubiti, vec pa težko ra- njenih. d Motociklistična nezaoda na Bre- gu pri Celju. Na ovinku ceste z Brega proti »grenadirju« sta treila skupaj g. H. Hofbauer iz Frankolovoga, s ka- terini so je na motociklu vozila gdc. Ivanka Pililiova iz Gaberja — in pa tovorni auto, ki ga je vozii g. Jožef Reberšek iz Slovenjgradca. Pri tem je gdč. Pilihova precej hudo priletela na cesto in se precej poskodovala. Sj)ra- vili so jo v celjsko bolnišnico. d Kupcijd s sellout in slanio v Na- riboru je zopet živahneiša. V soboto je došlo na trg 24 voz sena in 7 voz slame. Seno se je prodajalo po 40—7C> Din, slama po u'O—70 Din. d Peronospora in oidium sta se vsled zadnjcga deževja niocno razsi- rila po ljutcmerskih goricaii. d Na[ Planini pri Sevnici so obha- jali na praznik sv. Petra in Pavla stoletnico obstoja sole. d Smrtna nesreča na zeleznici. — Zadnjo soboto ponoči so nasli želez- niški uslužbenci na kolodvoru v Što- rah med tiri mrtvo truplo viničarja Vincenca Podbrežnika iz Zagrada pri Geljiu. Ali se je vrgel sam pod vlak ali je pa po neprevidnosti zašel pod stroj, ni znano. d Tezka nesreča v celjski cinkarni. V pondeljek popoldne se ie v celjski cinkarni pripetila težka nesreča. Pri eni izmed peči je bil zaposlen med drugimi dfelavci tudi 22-letni Ivan Strmecki. V trenutku, ko je bila pec odprta,, je nekemu delavcu zdrknila cinkova plošča iz klesč in padla v pec. V prihodnjem trenutku je bruhnil iz peči liLočan curek razbeliene kovine in oblil nesrečnega Strmeckega po obrazu, prsih in obeli rokalj. Fant se jc v strašnih bolečinah zgrudil na tla. Takoj je bil prepeljan v coletja. A,nglija svari Buluarijo. V soboto je obiskal angleski paslanik v Sofiji bulgarskega ministrsk. predsednika Ljapčeva. Angleški paslanik .ie po na- loigu svoje vlade v prijateliskoin tonu opozoril g. Ljapčeva na vznemirjajo- če incidente na jugoslovenski meji in na neprestane vpade bolsarskih tolp na jugoslcvensko O'Zemilje. pri comur je g. Ljapčevu sporočil, da angleška vlada ne bi mogla podpirati Bolga- rije, če ne bo prišlo do mirne in pri- jateljske ureditve odnošajev med Bol- garijo in Jugoslavijo. Opoaoril ga je nato, da angleska delavska z vsemi srodstvi stremi za utrditviio miru in da zato želi, da tudi Bolgarija temu primerno usmeri svojo politiko, ako racuna še na nadaljno podüoro An- glije. K temu poroča beograjska »Po- litika«, da je pri tej ])riliki Ljapčev skušai zvrniti krivdo zii obmejne in- feidente na — Jugoslavijo! , Zopet atentat ,v Bulgaria. Blizu •VJiovJiva so streljali neznani atenta- torji na avtomobil, v katerom so se \racale razne uradne osebnosti iz okolice v mesto. Bili so v vasi Kriči- nu, kjer so spremljali na vlak mini- strskega predsednika Ljapceva. Aten- tatorji so odd ali na avto kakih 20 strelov; ena kroglja je zadela in ubila policijsk. tajnika Vasiljeva. Kak na- men je vodil atentatorje, ni prav jas- lio. Nekateri bulgarski listi trde, da so hotel! ubiti Ljapceva. ker so mislili, da es nahiaja v avtomobilu. Velika korupcijska as era v beo- grajski občini. V soboto je prišel beo- grajski inž. Veljkovič k blagajniku -beograjske mestne obcine Kosiču in ga je prosil, naj mu izplača zapadli račun po 108.000 Din. Kosic je zahte- val izplačilno provizifo, katero mu je Veljkovic sicer izplacal. na to pa ga je naznanil. 'Kosiča so aretirali in našli celo pri njem denar, a se in izgovoril, da je vzel provizijo samo za to, da bi mogel Veljkoviča ovaditi. Na to so ga izpustili, zvecer pa se je v svojem sta- novanju zastruj)il. Veeraj je bilia iz- vedena policijska preiskava v njegovi pisarni. Pri tem so našli v pisalni mizi razne vrednostne papirjo. delni- ce in menice v skupni vrednosti nad 200.000 Din^ razen tega pa je vec Sivilje izurjene v izdelovanju pletenin sprej- mom tajkoj. Tudi dve pletilji za noga- vice. Hrana in. stanovanje v liisi; pla- ca po dogovoru. Ponudbe na B. Puš- nik, VojniU pri Celiu. I zdbela ] ^^vsaKoKuhinjo^ Razpecava v kraljevini 5HS Fran Ks. Lošnik, Maribor, Cankerjcva ut. 26. vložnih knjižic, glasečih se na Kosi- cevo ime. Na knjižice ie imel Kosic vložene večje zneske pri raznili ban- kali v inozemstvu. Med vrednostnimi papirji je tudi vecje število delnic raz- nih domačih in inozemskih denarnih zavodov. Pri zaslišanju so Kosiču pcdrcjeni uradniki izpovedali, da je bilo splošno znano, da zahteva Kosic skoraj za vsak svoj posel podknpnino. Zahteval je celo od podrejenih urad- nikov primerne nagrade, da jih je obdržal v službi. «KINO. Mestni kino Celje. V pondeljek 8. julija se predvaja zadnjikrat pusto- lovski velefilm v 10 dejanjih »Poinor- ni t.ofer«. V glavni ulogi Harris Pieh — Torek 9., sreda 10. in četrtek 11. julija: »Narava in Ijubezen«. Znan- stveno-kulturni film v 0 dejanjih. Ta monunientalni film prikazuje v izred- no lepih slikah vse, kar je do danes ugotovila znaost o začetku življeuja na zenilji ter o nastanku in razvoju cloveka. Ufa-film. — Od petka 12. ju- lija dalje se predvaja najnovejsi »Tar- zan«. Senzacija prvega reda! Hmeljarji, uredite sušil- nice. Kcnkurenca v produkciji Jnnelju je vedno vecja in brez dvoma se bo pro- da 1 v bodoce le prvovrsten himelj po primerni ceni. Prav mnogo našega, sicer prvovrstnega hmelja, pa se po- kvari pri susenju; temu so najveckrat krive siusilnicC;, ki slabo vlecejo ter hmelj preje sparijo in sežgo kakor pa postf|šq.\ Le v res dobro in pravilno urejeni sušilnici je nijogoče lmieAj do- bro posušiti. Imamo sicer precej su- šilnic, toda le malo res dobrih. Napa- ke so večkrat prav malenkostne ter je mogoi-e navadno brez večjili stroikov tako sušilnico preurediti, da suši hi- tro, enakomerno in pri nizki toploti. Marsikateri hmeljar je sicer neza- dovoljen s svojo sušilnico, vendar si na zna prav pomagati. Za vsa po- trebna tozadevna navodila in pojas- nila se je obrniti na Okrozni kmetij- ski urad (Ublastno limeljarsko nad- zorništvo) v Gediju, s posebno proš- njo (kolek 5 Din.) za brezplačen pre- gled suišilnice. Najbolje je. ako vsak interesent prijavi svojo sušilnico za pregled na obcini, obcina te prijave zbere in vloži skupno prosnjo na omenjeni urad (prošnja koleka pro- sta). Na dolot-en dan bo prišel obj- lastni h'meljarski strokovnjak ter vsa- kemu na lieu mesta dal brezplačno vsa potrebna navodila za preuredi- tev susilnice. Tudi kdor hoče posta- viti novo sušilnico. lahko dobi ob tej l)riliki vsa j)otrebna navodila in po- jasnila. Vse tozadevne prošnje je vlo- zili najkasneje do 20. t. m... na ka$- neje j)rispele se ne bo moglo voč ozi- rati. Damska konfekclja Perilo 50-2 OlroČja konfekcija Kombineže Kopalne obleke Kopalne čevlje Nogavlce svetovnlh znamk nafceneje in v vellki Izblrl pri Drago Cei>lini9 Celje, Glavni trg St. 14 Solldna poitrežba. Zmerne cene. Strap 4. TNOVa DQBA« Štev. 54. Celjska posojilnica d. dL Y Celju Stanie hranilnih vlog nad Din 75,000.000—. Sianje glavnice in rezerv nad Din 9,000.000*—. Sprejema hranilne vlcge. Izvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. II lastni palaci Narodni dom Podružnici s Manbor^ Šoštanj Češko su Is:3eilO v veliki izbiri kupite najceneje pri „SOLÜCU" 502 A. Drofenik, Ceije, Glavni frg 9. Hmeljarji, posvetitc sušenju hinclja največjo pažnjo, da si ne pokvarite pridelka, tem.več oliranite dobro ka- kcvost in dosežete boliiše cene! Slovenske knjižne družbe. Deaet sloveiiskili knjiznik drukh izdu vsalw leto 150.000 Hanom 044.000 knjiii. Malokateri kulturni narod, gotovo pa nobeden po številu tako majlien kot je slovenski, se lie more poiuišati s procentualno tako visokim šleviluin vsakoletnega konzuma kniig, kakor naš. Mod tein, ko so delovale pred osvobojenjein na našem ozemlju sanio štiri knjižne družbe, ki so za malo čla- nai'ino izdajale vsako loto večje ali manjše stevilo knjig, t. j. Mohorjeva družba v Celovcu, Slovenska Matica v Ljubljani, Šolska Matica v Ljublja- ni in Socijalna Matica v Uorici, jih imamo danes v Sloveniii in na IJri- morskem kar deset! V LiubLjani so: Vodnikova družba, Kmetiška Matica, Slovenska Matica, Cankarieva dm- žba, Šolska Matica, Eelo-modra knjiž- nica in Mladinska Matica; v Celju je Moborjeva družba, v Gorici pa sta Goriška Matica in Goriska Mohorje- va družba. Prišteli ap bi k tern dese- tim končno lahko tudi založbo »Luč« v Trstu, ki izdaja po dvakrat ali tri- krat na leto zbornik in dve leposlovni knjigi. Za popularizacijo slovenske knjige fikrbi pri nas torej 10 ali 11 družb, ki iinajo letno povprečno 150.CKX) članov, katerim izdajo za skupno vsoto 260 dinarjev 49 ra^Hcnin knjig. Skupna naklada. vseh tell ])iiblikacii znaša to- rej približno 624.000 izvodov, ali na vsakega tretjega Slovenca v Evropi po eno knjigo! To stevilo je tako ogroiu- no, da se smemo ž njim upravičeno ponašati pred vsem kulturni in sve- tora. Po številu olianstva so te družbe ze- lo različno in so nekatere tudi terito- rijalno omejene. Na prvem mestu je se vedno celjska Mohorjeva družba, ki ima okrog 50.000 članov in je raz- sirjena po vsem slovenxkom ozemlju in tudi med izseljenci. Za njo stoje v j približno enaki visini po 20.000 cla- nov: Vodnikova družba v Ljubljani, ki je tudi povsod razširjena; Goriška Mohorjeva družba v Gorici. razsirje- na po ogromni večini le v Italiji. ter Mladinska Matica v LjubLjani, ki je letos dosegla tudi 20.000 in je omeje- na le na ozeimlje svobodne Slovenije. To številu dalec za navedenimi so ostale družbe, ki imajo le od 2000 do 5000 elanov. Članarina znaša pri ve- čini 20 Din; največ pri Slovenski Ma- tici, 50 Din, najmanj pri Mladinski Matici, 10 Din. Vse te družbe izda- . jajo svojim članom po 3 do 5 knjig na leto, skupno torej 49 kn.ÜK. Öestorica družb izdaja koledarje in poučne ter leposlovne knjige, druge izda jajo po- uc-ne ali znanstvene zbornike ter ber letrijo. Strogo znanstvena in samo slrokcvna je le Šolska Matica, ki iz- daja za ueitel'jstvo pedagoško in šol- sko-strokovno literaturo. Delovanje teh družb je torej narav- ncst cgroinno; kakšnega pomena pa je za prcsvetno in kulturno delo med narod cm, pove najbolj jasno stevilo njihovih izvodov knjiff, 644.000 na le- to ali 6,440.000 v 10 letih! To je kul- turno delo, s katerim es ne more po- nasati noboden drugi narod v Evropi. Proda se dresirani voioji pes dober čuvaj, star 11/2 leta. Naslov v upravi. Kupim več starih, rabljenih , omap in postelj ter sploh razno pohištvo in klavir. Naslov v upravi. 2 2 POZOR ! POZORI Kc»palne obleke po men iz garantirane, pralne voine »Fautzen« izdeluje pletilnica Pongrait^č, Ceije, Gosposka u). 4 Učenca s p r e j m e üevljarna D. U R Š I Č, Celje—Breg. Stanovanje 2—3 sobno 7a takoj išče Franc Čuk, trgovec, Celje. \ 2 Stanovaeije obstoječe iz 2 ali več sob s kuhinjo in pritiklinami, se išČe za takoj ali za 1. avgust. Poručnik Dušan J. Mivtič, Celje, Glavni trg 2 II. 2 2 Sodorske polite sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu v hiši, Fr. Repič, sodarski mojster, Ljubljana, Trnovo. 2-2 Vajencc ki je že vešč nekaj tega dela, se sprejme istotam. Očenec zdrav, ki ima veselie do mizarske obrti, se sprejme takoj. lirana in sta- novanje v hiši. Vprašati pri Ignac Grilec, Gelje, Gaberje 140. 2 2 Profesor rabi zdrouo sobo z eno posteljo za en mesec. Ponudbe takoj na upravo lista. Corinsdo posredo^nje, špedicijo in vse v stroko spadajoče posle oskrbuje pri vseh carinarnicah točno in najceneje ter se priporoča protokolirana tvrdka' Viranjo Jolt, Celje Aleksandtova ulica 4. jzučene, mlajše in neporočene, dobe- stalno mesto. Vajt, Celje. Maks Zabukošek modna krojaČnica Celje. Cankarjeva ulica St. 2 Velika zaloga angleškega in ČeSkega blaga. 50-2 Kupi se lep, suh hrastov les rezan najmani 5 let z demenzijo 2—5 mm. Ignac Grilec, mizarstvo, Celje, Gaberje 140. Učenec s primerno Solsko izobrazbo, se tako} sprejme v manufakturni in modrii tr- govini M. PŠeničnik, Celje. 2-2 Nc I 222/29/1 V sredo 10. julija 1929 ob 15*30 se bo vrSila pri Javnem skladišču in prevozni družbi v Celju (Savinjsko nabrežje) javna dražba 206 kg voljne proti takojŠDJemu plačilu. — Interesenti se vabijo, CELJE, dne 3, julija 1929. Avgust Drukar, notar, kot sodni komisar LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delnička gla^nica Din 50,000.006- — Rezcrwni zaklad okoli Din 10,000.000-— Centrala: Ljubijana, Dunajska c. Breiice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Mari- bor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Prewalje, Ptuj, -----Rakek» Sarajevo, Slowenjflrailec, Split, Trst.------ Brzojavni nailow i Banka Ljubljana Telefon st. 261, 4<3,51*2,503 in 504 se priporoca za vse v bančno sfroko spadajoče posle. Tiska in iadaja Zvezna tiskartui — Odsovoreu aa ixdAJatelja, tiskarno in redakcijo Milan C*iiua » Cd}%.