novoles
LETO XIX
Številka 8
novoles
12. junij 1981
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA
Usmerjeno izobraževanje na startni črti
Ko bo jeseni zopet zazvonil šolski zvonec, bo zazvonil tudi pričetku pomembne šolske reforme: usmeijenemuu izobraževanju. O pomenu in vsebini usmerjenega izobraževanja smo govorili že več let, bolj pospešeno pa zlasti zadnje leto, ko smo ugotovili, da ta nujni korak v našem izobraževanju zahteva tudi veliko praktičnih priprav in ne samo teoretičnih razglabljanj. Samo usklajenost teoretičnih in praktičnih priprav nam zagotavlja uspešen start usmerjenega izobraževanja in s tem preprečuje, da bi cele generacije naših osmošolcev zakorakale v negotovost.
Usmerjeno izobraževanje je še en korak k podružbljanju našega šolstva. Srednja šola bo tako postala del okolja, v katerem deluje, in se ravnala po njegovih potrebah. Učenci se bodo vpisovali na smeri, katere bodo delovne organizacije v bližnji okolici potrebovale. Zato bodo delovne organizacije bolj živo udeležene pri pouku in se tudi bolj zanimale za boljšo kvaliteto pouka. Pri dobro razvitem usmerjenem izobraževanju naj bi torej šlo za kvalitetno sožitje med šolo in združenim delom v kraju, občini in v pokrajini.
Priprave za pričetek usmerjenega izobraževanja so zahtevale veliko sredstev, saj je bilo treba zgraditi več novih šolskih poslopij in domov ter opremiti in obnoviti že obstoječe, zato si moramo vsi zares prizadevati, da bo ta reforma uspela. Odpovedati se moramo tudi sebičnim interesom posameznih šol, organizacij ali ozkim, lokalističnim gledanjem, ampak moramo dobre in nadarjene učence res
V soboto, 6. 6. 1981, je novi DS prevzel dolžnosti starega DS DO Novoles. Za novega predsednika je bil izvoljen Brane Faleskini iz TOZD BLP in za namestnico Iva Jakše iz DSSS. V začetku seje je predsednik kolegijskega poslovodnega organa, tov. Jože Knez, izrekel zahvalo staremu DS DO za uspešno delo, ki ga je opravil v času mandata, članom novega DS DO pa je zaželel obilo delovnih uspehov v bodoče. - Vse prisotne je prijetno presenetil tudi nastop Dolenjskega okteta, ki je ob tej priložnosti zapel nekaj pesmi.
usmerjati v poklice, v katerih bodo lahko največ koristili naši družbi. Zato se mora usmerjanje pravzaprav pričeti že v osnovni šoli, kjer naj učenci pravočasno dobijo vpogled v poklicno življenje in delo vseh poklicev. Že tu jim moramo pomagati, da bodo spoznali možnosti, ki jim jih nudi usmerjeno izobraževanje.
Izkušnje letošnjega vpisa so pokazale na nekatere pomanjkljivosti, katerim se bo treba v bodoče izogniti. Zgodilo se je, da se je na nekatere smeri vpisalo veliko preveč učencev, na druge pa veliko premalo. To je povzročilo, da se morajo ponekod ubadati z izbiranjem in izločanjem kandidatov in s preusmerjanjem viška na druge smeri. Drugod spet grozi, da celotne smeri ali nekateri oddelki ne bodo mogli pričeti delati zaradi premajhnega števila vpi-
sanih učencev. Zgodilo se je celo, da se je vpisalo premalo učencev v smeri, ki bi jih dejavnost na določenem področju ali regiji izredno nujno potrebovala. Za novomeško področje velja to za gradbeno in kemijsko usmeritev.
Seveda bi se nekaterim izmed teh nevšečnosti lahko izognili, če bi se bolj in pravočasno posvetili individualnemu usmerjanju. Zdaj je napake težko popravljati in prenekateri učenec se bo moral v zadnjem trenutku usmeriti v dejavnost, ki še ima prosta mesta, v skrajnem slučaju pa se lahko zgodi, da jih bo nekaj ostalo celo brez vpisa v srednjo šolo.
Del krivde za tako stanje nosijo tudi organizacije združenega dela, ki se niso pravočasno vključile v dogovaijanje za pripravo usmerjenega izobraževanja in niso dovolj spodbujale
vpisa na tiste smeri, iz katerih bodo potrebovale kadre za svoje potrebe. V bodoče se bodo morale še bolj zavzemati, in to dati vedeti učencem in vzgojiteljem že na osnovni šoli, za kadre iz domačih krajev in področja.
Delavski svet v novi sestavi
29.	5. 1981 je bila prva seja delavskega sveta TOZD BOR Krško v novi sestavi. Na seji so sestavili delavski svet in izvolili predsednika in namestnika predsednika DS TOZD BOR. Člani DS so za predsednika izvolili Franca Petana, roj. 5. 4. 1953, tehnologa materialov v
(Nadaljevanje na 2. strani)
C	^
obvestilo
Naslednja številka glasila izide 26. junija.
Zadnji rok za oddajo prispevkov je 17. junij do 9. ure.
UREDNIŠTVO
\____________________/
DELAVSKI SVET V NO VI SESTAVI
(Nadaljevanje s 1. strani)
TOZD BOR, za namestnika predsednika DS pa Ivana Bajca, roj. 25. 1. 1935, skupinovodjo v strojnem oddelku. Na seji so med drugim imenovali tudi člane komisije za medsebojna razmerja in komisije za osebne dohodke.
Po zaključnih delovnih' točkah dnevnega reda se je začel slavnostni del seje, na katerem je predsednik delavskega sveta v prejšnjem mandatnem obdobju Stanko Levičar podelil priznanja za dolgoletno delo v naši TOZD oziroma prej v Splošnem mizarstvu Krško -Alojzu Božiču in Jožetu Arhu, ki sta se invalidsko upokojila.
Alojz Božič je bil neprekinjeno zaposlen v TOZD BOR in prej v Splošnem mizarstvu Krško od leta 1961. V glavnem je opravljal dela in naloge v strojnem oddelku. Vseskozi je bil dober in marljiv delavec, ki je ne glede na vse težave, ki jih je delovna organizacija imela, vseskozi vztrajal v Splošnem mizarstvu in kasneje tudi v TOZD BOR. Zadnja leta ga je vedno bolj zapuščalo zdravje in zato se je moral invalidsko upokojiti.
Jože Arh, roj. 27. 12. 1927 je bil eden izmed tistih, ki so ustanovili oziroma postavili kasnejše Splošno mizarstvo Krško, sedanji TOZD BOR. Že leta 1953 je začel delati v tedanjem Mizarstvu Krško. Vedno se je boril za pravice delavcev; zato so ga imeli sodelavci radi in vedno so ga volili v razne organe samoupravljanja in organe sindikata. Tudi sicer je bil vsestransko angažirana osebnost, saj je bil vedno zelo aktiven v krajevni skupnosti Leskovec, v občinski gasilski zvezi, Zvezi prijateljev mladine, kot krvodajalec itd. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj, me; drugim tudi srebrni znak zveze sindikatov in Priznanje Osvobodilne fronte.
Ing. STANEDVORŠEK
Iz naše kuhinje
Zavod za socialno medicino in higieno dela iz Novega mesta po dogovoru z Novolesom že
več let opravlja analizo obrokov hrane in bakteriološke izvide vzorcev snažnosti kuhinje. Vsak mesec odvzamejo štiri obroke hrane (dopoldansko, popoldansko, nočno malico in kosilo) in
10 vzorcev, s katerimi ugotavljajo snažnost na mestih, ki morajo biti neoporečno snažna.
Primer izvida vzorcev snažnosti, odvzetih v prostorih kuhinje 3. 3. 1981:
Mesto odvzema brisa Lab. št.	(KALIFORMNE)	Izvid	ocena
bakterije	preiskave
Celokupno štev. bakterij na 1 cm2
6.	Žlica	1572		1
7. Vilica	1573			0
8. Skodelica za enolon.	1574			0
9. Pladenj	1575	—	2
10. Ovalni krožnik	1576	_	1	O
11. Hladnilnik za salamo	1577			17	Z
12. Žaga za meso	1578	—	1	.Sl
13. Stroj za rezanje kruha	1579	—	1 <
14. Deska za sveže meso	1580	—	o	Z
15. Veliki kuhinjski nož	1581	-	1 <*)
Primer izvida analize obroka abonenta.			I. Organoleptična ocena:
hrane, odvzetega v marcu 1981.	Sestava: ' PasuL		z mesom,	pasulj je značilnega videza,
Malica popoldanska je	bila kruh.		prijetnega vonja, dobrega okusa
odvzeta 17. 3. 1981 izpred	Rezultat analize			in pravilne konsistence.
II. Kemična analiza obroka:			
L Energijsko razmerje:	beljakovine	maščobe:	oglj. hidr. v obroku
— brez kruha:	:(21,5	:35,6	:42,9) % KJ
— s kruhom:	:(20,2	:29,4	:50,4) % KJ
- priporočeno	:(12— 17	:25—35	:50-60) % KJ
2. Energijska gostota obroka:			
— brez kruha:	4,48 KJ/g	oziroma	1,07 kkav/g
— s kruhom:	5,02 KJ/g	oziroma	1,20 kkav/g
priporočena:	5,57 KJ/g	oziroma	1,33 kkav/g
III. Mnenja in ocena
1.	Malica vsebuje glede na potrebe srednje težkega delavca ustrezni količini maščob in ogljikovih hidratov ter dokaj visoko količino beljakovin.
2.	Po energijski vrednosti je primerna za ta profil delavca.
3.	Delež kruha v obroku ni previsok.
4.	Energijsko razmerje med hranilnimi snovmi je dokaj dobro, energijska gostota pa povsem ustreza:
ZAKLJUČEK: malica ustreza prehranbenim normativom.
To sta samo dva primera izvidov; če bi pregledali še vse ostale, bi lahko dali tudi sami takole ugotovitev: v vseh primerih, razen v enem, je bila kuhinja ocenjena za snažno.
Rezultati kvalitete in ocene obrokov pa so bili v glavnem v merah priporočil. Bila so le manjša odstopanja.
Iz teh dveh primerov se vidi kvaliteta obroka in zmožnost našega obrata. Da pa vse to dosežemo moramo delavci ODP
vložiti mnogo truda. Zavedati se moramo, da je kuhinja preobremenjena ne samo z izdajanjem rednih toplih obrokov pač pa tudi z reprezentančnimi kosili in malicami. Pristojnost naših delavcev v oddelku ni nikoli 100% delo pa mora biti kljub temu opravljeno časovno, kvalitetno in kvanti-tetno. Oddelek družbene prehrane se ne more meriti s proizvod-
njo, ker se izostanek delavcev lahko nadomešča z nadurnim delom da se doseže plan. V našem oddelku pa mora biti obrok točno ob določeni uri, ne glede ali je odsotnost 50% ali pa je polna zasedba. Kljub veliki odsotnosti delavcev pa imamo dobre rezultate, kar je samo pohvala delavcem.
TOZD TES
Številka 8 — 12. junij 1981
Natečaj delavske fotografije „NAS DELAVNIK”
Fotografija je izrazno sredstvo, ki je postalo z razvojem tehnike človeku bližje kot katerakoli izpovedna zvrst. Čeravno je večina fotografij, ki jih v vsakdanjiku posname človek, predvsem dokumentarne, regi-stratorske, često „družinske” narave, jih veliko presega okvir zanimanja primarnega človekovega kroga.
Veliko jih je, ki imajo več kot le tako vrednost, ki so ne le ogledalo ali zapis časa in dogajanja, temveč želijo sporočiti tudi drugim podoživljen, često tudi umetniško obdelan del okolja, v katerem živimo. Veliko takih utripov časa je zabeležnih brez takih hotenj — pa vendar, včasih tudi z leti — lahko veliko pomenijo tudi drugim, ne le avtoiju in njegovim. In čeprav je tudi veliko fotografskih del nastalo slučajno, lahko z družbeno akcijo spodbujamo njihov nastanek ali vsaj družbeno dostopnost.
Natečaj naj bo spodbuda
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je sprejelo pobudo odbora za obveščanje in politično propagando, da uredništvo Delavske enotnosti pod pokroviteljstvom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in v strokovnem sodelovanju s Foto— kino zvezo Slovenije razpiše natečaj delavske fotografije pod naslovom ,,Naš delavnik”. Tako bi spodbudili fotografsko ustvaijalnost širokega kroga delovnih ljudi in usmerili njihovo pozornost k upodabljanju in podoživljanju našega vsakdanjika, k delovnemu človeku,delu.
Opredelitev pogojev natečaja
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Delavska enotnost in Foto—kino zveza Slovenije razpisujejo javni natečaj amaterske delavske fotografije pod naslovom „Naš delavnik”.
Na natečaju lahko sodelujejo vsi člani Zveze sindikatov Slovenije, ki se s fotografijo ne ukvaijajo poklicno, z največ štirimi črno—belimi fotografijami z motiviko našega vsakdanje-
ga dela, ustvaijalnosti in prizadevanj v vseh okoljih, pri čemer gre posebno pozornost človeku. Fotografije ne smejo biti starejše kot dve leti, formata od 18 x 24 do 30 x 40 centimetrov. Natečaj bo trajal do 1. septembra letos, ko bo žirija izbrala najboljše fotografije za:
-	razstavo ob III. konferenci Zveze sindikatov Slovenije oziroma ob 10. kongresu ZSS,
-	stenski koledar,
-	objavljanje v Delavski enotnosti in njenih publikacijah.
V žiriji bodo:
-	predstavnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije,
-	predstavnik Delavske enotnosti, '
-	dva mojstra fotografije iz Foto kino zveze Slovenije (Kerbler, Smerke),
-	predstavnik Društva novi-naijev Slovenije, član sekcije fotoreporteijev.
Vsi udeleženci natečaja oziroma razstave bodo dobili priznanje, razstava bo rangirana v skladu s kriteriji Foto-kino zveze Slovenije, najboljše fotografije bodo nagrajene.
Resa je pripravljena
V	letu 1979 so delavci Novolesa in GG Novo mesto dali pobudo, da bi skupno obnovili staro logarnico na Resi v Kočevskem Rogu. Dela smo letos zaključili in Resa je pripravljena, da sprejme prve goste.
V	počitniškem domu na Resi je več bivalnih prostorov, v katerih lahko naenkrat prebiva od 20 - 30 ljudi. Največji prostor je skupna soba, v kateri je 28 stolov. Ta služi za sestajanje obiskovalcev za družabne igre ipd. Tu so tudi skupna ležišča, v katerih je 10 postelj za prenočevanje večjih skupin. Tu so še 4 spalnice in v vsaki je dvojna postelja. V kuhinji je štedilnik na drva in vse, kar potrebujemo za kuhanje. V vsakem nadstropju so tudi sanitarije. V spodnjih prostorih je hidrofor za pretok vode po hiši. V sosednji zgradbi je agregat, ki daje domu električno energijo. Iz skupne sobe je tudi izhod na balkon, s katerega

Klubski prostor
se nam odpre pogled na jaso poleg doma in na bližnje gozdove.
Logarnico na Resi so obnovili delavci Novolesa in GG Novo mesto. V Novolesu so pri obnovitvi pomagali delavci iz vseh TOZD, nekateri s svojim lastnim delom, nekateri pa so prispevali svoje izdelke. S prostovoljnim delom je veliko prispevala tudi OO ZSMS Novo-les.
Delavci GG Novo mesto so odstopili objekt in nato sodelovali pri ureditvi okolice in pospravljanju hiše. Prispevali so material za prekritje hiš in
ostalih objektov okrog hiše, in les, ki smo ga rabili pri adaptaciji hiše.
Na Reso se pride preko Črmošnjic, Komarne vasi in Ribnika. Cesta je do Črmošnjic asfaltirana, pa tudi naprej je dobro utrjena makadamska cesta. Cesta bo na križiščih označena s smerokazi.
Ključe boste dvignili v TOZD Gozdarstvo v Črmošnjicah pri tov. Bokan Marici. Delavci iz Novolesa boste morali prej še dvigniti napotnico v kadrovsko —socialni službi pri Ljubotu Rajerju.
L. R.
Dvoposteljna soba
Skupna ležišča
Krediti
razdeljeni
Letos so delavski sveti s sedežem v občini Novo mesto razpisali za individualne kredite 5.000.000 din. V razpisnem roku se je javilo 96 prosilcev, 6 prosilcev pa je vložilo vloge že po zaključenem razpisnem roku. Komisija za ogled stanovanjskih razmer si je ogledala vloge in dejansko stanje vseh prosilcev in pripravila predlog prioritetne lestvice. Pri oblikovanju predloga smo se držali kriterijev samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko gradnjo: stanovanjske razmere, delovna doba, število zaposlenih v delovni organizaciji, osebni dohodek na družinskega člana, faza novogradnje ter višina že prejetih posojil s strani delovne organizacije. Ob pregledu vlog je komisija izločila vse prosilce, ki so oddali prošnje že po končanem razpisnem roku. Kot že rečeno je bilo teh prosilcev
šest in sicer:
Branka Kum DSSS,
Stanka Zupančič, DSSS, Janez Vovk, TOZD TDP, Albin Murn, TOZD TDP, Slavko Flander, TOZD TSP, Zdene Dular, TOZD BLP.
Ob pregledu vseh prosilcev je komisija izločila tudi prosilce, ki nimajo izpolnjenih pogojev: nimajo dokumentacije, prve plošče ali namenskega varčevanja v višini 20 % od predračunske vrednosti hiše oziroma adaptacijskih del. Tako sta bili izločeni:
Ivanka Iskra, DSSS ter Jožica Zupančič, TOZD TPP.
Za ostale prosilce je bila izdelana prioritetna lestvica. Nekaj prosilcev, ki imajo v objektu, v katerem živijo in za katerega prosijo posojilo urejene stanovanjske razmere, je bilo izločenih:
Marjana Fink, TOZD TES, Cvetka Glavič, TOZD TGD, Draga Eršte, TOZD BLP, Slavka Hočevar, TOZD TSP, Franc Avguštin, TOZD TES, Marica Jakše, TOZD TSP. Minimalni odobreni znesek posojila je v letošnjem letu 30.000, maksimalni pa 110.000 din.
Predlog lestvice je sledeč:
L Darja Piškur, TOZD BLP — 60.000 din
2.	Slavko Schwenner, TOZD ŽAGA - 50 000 din
3.	Alojz Zamida, TOZD ŽAGA 40.000 din
4.	Ivan Bradač, TOZD ŽAGA — 40.000 din
5.	Stane Pečjak, TOZD ŽAGA — 60.000 din
6.	Stane Peterlin, TOZD TSP - 50.000 din
7.	Franc Kalčič, TOZD TPP - 60.000 din
8.	Marija Juršič, TOZD TPP — 80.000 din
9.	Cvetka Vidmar, TOZD TGD — 60.000 din
10.	Stane Šobar, TOZD BLP — 80.000 din
11.	Jože Primc, TOZD TP1 - 65.000 din
12.	Ivan Šporar, TOZD TPI — 70.000 din
13.	Zdravko Bradač, TOZD TPI — 70.000 din
14.	Martina Pavlin, TOZD TPI - 100.000 din
15.	Franc Bradač, TOZD TPI — 70.000 din
16.	Jože Bartolj, TOZD BLP - 70.000 din
17.	Franc Pucelj, DSSS — 65.000 din
18.	Franc Pureber, TOZD BLP — 40.000 din
19.	Jože Kastelic, DSSS — 50.000 din
20.	Marija Papež, DSSS — 70.000 din
21.	Dragica Bradač, DSSS — 55.000 din
22.	Rafko Strmole, TOZD BLP — 85.000 din
23.	Cveta Zupančič, TOZD TDP — 60.000 din
24.	Mirko Zupančič, TOZD TDP — 110.000 din
25.	Jožica Koncilja, TOZD TGD - 65.000 din
26.	Slavka Stupar, TOZD TGD — 50.000 din
27.	Kristina Derčar, TOZD TDP - 30.000 din
28.	Sonja Jovič, TOZD TES — 60.000 din
29.	Jože Medic, TOZD TSP - 60.000 din
30.	Silvo Palčič, TOZD TSP - 70.000 din
31.	Vlado Juršič, TOZD TSP - 60.000 din
32.	Lidija Zupančič, TOZD TSP — 50.000 din
33.	Anica Novak, TOZD TSP — 55.000 din
34.	Janez Potočar, TOZD TGD — 50.000 din
35.	Renata Pavlin, TOZD TES - 110.000 din
36.	Milan Mežnaršič, TOZD TES - 40 000 din
37.	Brane Pavček, TOZD TES - 60.000 din
38.	Valentin Zupančič, TOZD TES — 30.000 din
39.	Ivan Špelič, TOZD TES — 50.000 din
40.	Majda Žagar, TOZD TES — 40.000 din
41.	Stane Bobnar, TOZD TES — 40.000 din
42.	Marjan Ožbalt, TOZD TES — 65.000 din
43.	Tone Legan, TOZD TSP — 70.000 din
44.	Franc Petan, TOZD TVP — 80.000 din
45.	Cveto Košir, TOZD TVP - 50.000 din
46.	Marija Potočar, TOZD TVP — 45.000 din
47.	Marjeta Franko, TOZD TVP — 50.000 din
48.	Slavka Krese, TOZD TVP — 30.000 din
49.	Jože Avguštin, TOZD TVP — 100.000 din
50.	Franc Darovec, TOZD TVP — 50.000 din
51.	Marija Fink, TOZD TVP - 45.000 din
52.	Stane Špec, TOZD TVP — 60.000 din
53.	Karel Zupančič, TOZD TVP — 60.000 din
54.	Marjan Zupančič, TOZD TVP — 50.000 din
55.	Vika Levstik, TOZD TVP — 50.000 din
56.	Anica Štajdohar, TOZD TVP — 70.000 din
57.	Milka Dular, TOZD TVP - 35.000 din
58.	Anica Krajnc, TOZD TVP — 35.000 din
59.	Hedvika Pestotnik, TOZD TVP — 90.000 din
60.	Vera Fifolt, TOZD TVP - 45.000 din
61.	Jože Kramaršič, TOZD TVP — 55.000 din
62.	Anica Fifolt, TOZD TVP - 45.000 din
63.	Franc Kobe, TOZD TPP - 45.000 din
64.	Marija Brkopec (1941), TOZD TPP — 40.000 din
65.	Marija Brkopec (1940), TOZD TPP — 60.000
66.	Janez Miklavčič, TOZD TPP — 50.000 din
67.	Ivanka Gazvoda, TOZD TPP — 60.000 din
68.	Janez Kobe, TOZD TVP — 45.000 din
69.	Ika Stojakovič, TOZD TDP — 40.000 din
70.	Ivanka Jerman, TOZD TVP — 45.000 din
71.	Milena Vrtar, TOZD TVP - 60.000 din
72.	Ivan Vidmar, TOZD TSP - 65.000 din
73.	Marica Gorenc, TOZD BLP — 80.000 din
74.	Anica Hrastar, DSSS — 60.000 din
75.	Božidar Lukan, TOZD TDP — 70.000 din
76.	Florjan Kastelic, TOZD TDP - 45.000 din
77.	Franc Avbar, DSSS — 50.000 din
78.	Marija Medic, TOZD TSP - 60.000 din
79.	Franc Avbar, TOZD ŽAGA — 60.000 din
80.	Danica Fink, TOZD TVP — 30.000 din
81.	Silvo Mišjak, TOZD TDP - 35.000 din
82.	Franc Koncilja. TOZD TES 90.000 din
83.	Draga Miklavčič, TOZD TSP — 65.000 din
84.	Alojz Avguštin, TOZD ŽAGA — 35.000 din
85.	Jožica Konda, TOZD TSP - 50.000 din
86.	Marica Irt, TOZD TSP — 50.000 din
87.	Igor Majerle, TOZD TSP — 50.000 din
Izdelana prioritetna lestvica je šla v potrditev na odbor za stanovanjske zadeve, kije lestvico potrdil 29. 5. 1981.
Vsi prosilci bojo na osnovi sklepov o odobreni vsoti posojila sklenili pogodbo z Ljubljansko banko Novo mesto, ter črpali le odobreni znesek posojila, ker razpisana sredstva niso bila namensko vezana pri banki.
DARJA HORVAT
★•K******************** ★ ★
★	ČESTITKA	$
★	★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ J Pred kratkim je praznoval J
*	petdesetletnico vodja skla- ★
*	dišča Kregar Slavko. Ob ju- *
*	bileju mu vsi iskreno čestita- J
*	mo	★
*	★ ★ ★
J	SodelavciJ
* ★ ■**-******-*<-♦(■*-**•*(*•*•*
0 delu
DS TOZD BLP
1. 6. 1981 je imel DS TOZD Blagovni promet zadnjo, in sicer 56. sejo, na kateri je pregledal svojo aktivnost in delo v preteklem mandatnem obdobju.
Ob tej priložnosti je predsednik Metod Pirc podal poročilo o delu DS. Poudaril je, da je DS opravil v tem obdobju obsežno delo, ki je bilo povezano z ustanovitvijo TOZD BLP.
S tem v zvezi je DS sprejel vrsto samoupravnih aktov, tako znotraj TOZD in DO Novoles kot s področja širše družbene skupnosti.
Obravnaval in redno je spremljal problematiko nabave, prodaje, uvoza in izvoza in sprejemal vrsto ukrepov za izpolnitev nalog, za katere je pooblaščen s samoupravnimi akti Novolesa. DS je redno spremljal problematiko dohodkovnih odnosov ter obravnaval vsa druga vprašanja v zvezi z ustvarjanjem in delitvijo dohodka.
Na seji smo ocenili, da vse možnosti delovanja delegatskega sistema nismo v celoti izkoristili. Temu bo moral novi DS posvetiti več pozornosti.
V nadaljevanju smo konstituirali novi DS TOZD BLP, ki je izvolil predsednika in namestnika ter izvršilne organe.
Problemi, ki se trenutno pojavljajo v tržnem gospodarjenju so narekovali, daje novi DS sprejel vrsto sklepov za razrešitev teh problemov. Ti sklepi veljajo za vse delavce TOZD BLP in terjajo od njih kar največjo zavzetost na vseh področjih dela.
Sodeč po prvi seji DS lahko pričakujemo, da bo uspešno opravljal svoje delo, ki v tem obdobju ne bo lahko in ne enostavno.
METOD PIRC
NOVOLES
STRAŽA
IN JAVOR PIVKA V KAMERUNU
(Nadaljevanje in konec)
Posebni predpisi urejajo zaposlovanje domačih delavcev. Delodajalci predložijo potrebo po delavcih območnem uradu za zaposlovanje in hkrati objavijo oglas v dnevnem časopisu. Šele potem smejo zaposliti delavce, s katerimi se pogodijo za delo. Za to pa je potrebna še uradova napotnica. Na sedežih okrožij (departementov) so tudi uradi za zaposlovanje tujcev. Ti morajo biti predvsem strokovnjaki v deficitarnih poklicih. Brez pristanka urada tujec ne dobi pravice za bivanje v Kamerunu za dobo, daljšo od treh mesecev. Konzulati in poslaništva tujih držav vodijo med drugim tudi skrb o zaposlovanju in bivanju lastnih državljanov.
Tudi naše država ima normalne diplomatske zveze s Kamerunom. Naše veleposlaništvo je v glavnem mestu Jaundeju od leta 1979. Na žalost pa Kamerun še ni odprl svoje ambasade v Jugoslaviji, kar precej otežuje pridobivanje vstopnih viz. Za reševanje kamerunskih zadev v Jugoslaviji ni pooblastil nobene druge države. Naš državljan, ki potuje v Kamerun, si mora pridobiti vstopno vizo pri konzulatih, ki poslujejo v drugih deželah.
Upam, da sem z orisom in opisom dežele ter razmer zadovoljil vse, ki z zanimanjem sledijo namenom NOVOLESA in JAVORJA, da se tudi na tem področju trde mednarodne konkurence uveljavita in si pridobita solidno in trajnejšo surovinsko bazo.
V dosedanjih in predvsem zadnjih razgovorih s francoskimi partnerji sredi maja pa je prišlo do odločilnega preobrata. Ugotovili smo, da kamerunska vlada odlaša s podaljšanjem koncesij za izkoriščanje gozdov firmi SEBC. Ti in drugi vzroki so nas privedli do odločitve, da te firme ne kupimo. S tem se načrtom, priti do lastnih kamerunskih koncesij, nismo odpovedali. Naše lastno podjetje EXIBOIS je tamkaj že ustanovljeno. Zaprosilo bo za dodelitev drugih koncesij. To pomeni nove načrte in drugačen način vlaganja našega kapitala.
O tem pa kdaj drugič.
EDO TRELC
Skrb za urejeno okolje
Živimo v času, ko človek drvi v svet tehnike, hlasta po materialnih dobrinah, pri tem pa izgublja sleherni občutek za naravo in urejeno okolje.
Če se zapelješ v katerikoli predel naše domovine, povsod dobivaš občutek, da se je človek z vsemi svojimi lastnostmi izgubil v silovitem tempu življenja. Odpadkom, katerim smo priča na vsakem koraku, pa naj bo to ob cestah, vodah ali kakšnem javnem zbirališču, nismo več kos.
Ne samo urejeno delovno mesto, temveč tudi urejeno okolje prispeva k boljšemu počutju delavca ter neposredno na višjo produktivnost dela. Lahko ugotovimo, da v nekaterih TOZD Novolesa, kljub določilom Ustave SFRJ, ki pravi, da imajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter preprečevati in odpravljati škodljive posledice, ki z onesnaževanjem zraka, tal, voda, vodotokov in moija, s hrupom ali kako drugače ogrožajo te vrednote ali spravljajo v nevarnost življenje in zdravje
ljudi, ne izpolnjujejo določil Ustave. Za ureditev okolja poskrbe samo ob morebitnem visokem obisku v delovni organizaciji.
Mislimo pa, da iz navedenega izstopa TOZD TPI in žaga Soteska, ki se nenehno bori za boljše počutje zaposlenih tudi s tem, da bdi nad urejenim okoljem in opozarja na tiste, ki ga hočejo na kakršen koli način spremeniti v odlagališče odpadkov.
Ker smo že tako navdahnjeni za razna tekmovanja, dajem pobudo, da začnemo med TOZD Novoles tekmovati za urejeno okolje. Po predhodno usklajenih kriterijih naj čistočo ocenjuje posebna komisija.
J. F.
Akcija mladih v TOZD TG DVOR
Na sestanku 8. maja smo se dogovorili, da bomo imeli 14. delovno akcijo, katero pa smo morali zaradi premajhne udeležbe (prišla bi lahko le dva) preložili za en teden. Tako se nas je 21. maja zbralo 5 mladincev. Pospravili naj bi lopo, v kateri so kartoni za pakiranje. Z delom smo začeli ob 14.30, končali pa ob 18. uri, to se pravi do takrat, ko so bili vsi kartoni zloženi.
Čeprav smo isto delo opravili že oktobra, je bil pogled v lopo prav grozljiv. Vse je bilo nametano eno čez drugo. Po tleh so ležali ostanki papirja in raztrganih kartonov. Deset minut smo samo stali na vratih, gledali in ugibali, kje naj sploh začnemo. Končno smo se dogovorili, da bomo kartone od ostalih delov zložili na eno stran, kartone od sedežev pa na drugo stran. Začeli smo ,z delom, a kmalu začeli omahovati, ker je bilo zunaj zelo vroče, v šupi pa zato zatohlo. To bi še nekako šlo, če ne bi bilo prahu, ki se je veselo dvigoval s kartonov in tal. Samo dvignil in premaknil si en karton, že si se znašel v oblaku prahu. Kmalu je bilo toliko pospravljeno, da nam ni bilo potrebno kazati alpinističnih sposobnosti in smo zagledali tla šupe.
Končno so bila tudi tla vzorno pometena, saj jih je pometal sam predsednik mladinske organizacije. Na koncu smo dali vse smeti v železno stojko, ki je že bila napolnjena do vrha, in jih odpeljali z viličarjem.
V juniju imamo planirano še eno akcijo in sicer pospravljanje podstrehe. Upamo, da bo udeležba takrat bolj številčna.
Pristanišče v Duali
Razglednica z izleta na Nanos, ki so jo udeleženci poslali uredništvu, je bila prijetno presenečenje. Vsem ki ste se podpisali se najlepše zahvaljujemo.
Uredništvo
Prvi letošnji
planinski
izlet
Razvoj in pomen M DA
v_________________J
bilo sicer naporno vendar nepogrešljivo.
Med NOB so bili le zametki delovnih akcij, višek pa so MDA doživele v času obnove porušene domovine. Če danes gledamo dosežke, ki sojih ustvarile v tistem času, se lahko samo čudimo. Kakšna požrtvovalnost in vstrajnost je bila potrebna, da so mladinci brez strojev, lahko rečemo z golimi rokami, gradili proge, ceste, mostove, tunele. Po vojni je bilo treba zgraditi tovarne in bazično industrijo, da bi čim prej postali gospodarsko in politično neodvisni od drugih dežel. Delovni zanos in zagrizenost na teh delovnih akcijah sta bila skoraj neverjetna. Preseganje norme je bilo tudi 200 % -300%. Mladincev ni ustavilo slabo vreme, ne mraz in ne dež, edina misel, ki jih je vodila, je bila izgradnja nove Jugoslavije, za lepši jutri.
Tako, kot so mladinci hitro obnavljali našo domovino, tako hitro je šel tudi njen razvoj. Postajali smo vse bolj neodvisni od drugih in gospodarsko razvitejši.
S prihodom poletnih dni se začne sezona izletov v planine. Novolesovi ljubitelji takšnih izletov smo se odločili, da se konec maja povzpnemo na Nanos. Je del planote Hrušice in je med vsemi kraškimi gorami najbolj vreden obiska, ker je z njega zelo lep razgled. Z vasi Razdrto nas je pot vodila čez travnike proti južni, najbolj strmi strani Nanosa. Ta je v spodnjem delu poraščen z bukovim gozdom, ki pa višje, zaradi vse večjega skalovja in hude strmine, ne raste. Proti vrhu postaja pot položnejša in tu se razprostirajo košenice z zanimivo floro.
Na približno 2 km dolgi poti smo morali premagati okoli 550 m višinske razlike. Veliko moči nam je vzela vročina, ki je bila najvišja v tem letu. Po poldrugi uri izletniške hoje smo prišli do koče, ki nosi ime po narodnem heroju Janku Premrlu - Vojku. Ta je vodil partizanske borbe po Hrušici.
Koča je oskrbovana vse leto. Leta 1949 jo je postavilo planinsko društvo Postojna. Zaradi bližnjega televizijskega pretvornika so naredili vozno pot, tako da je koča dostopna tudi motoriziranim izletnikom. Ker je nebo postajalo vse bolj oblačno, muhe pa so bile vse bolj „tečne”, smo se po dve-urnem odmoru odpravili po lažji poti mimo cerkvice svetega Jeromna v dolino, kjer nas je čakal avtobus.
Vsako leto v začetku junija zaživijo delovišča mladinskih delovnih brigad. Mladi iz vse Jugoslavije se zberejo na lokalnih, republiških in zveznih akcijah.
Mladinske delovne akcije so edinstven primer zbliževanja mladih vseh narodov in narodnosti v naši domovini, udeležujejo se jih tudi mladi iz drugih držav in otroci naših izseljencev. Zgodovina akcij sega že v čase NOB, najtežje trenutke naše zgodovine. Mladi so se organizirali pri zbiranju hrane, opreme, orožja, municije in ostalih stvari. Njihovo delo je
Mladinske delovne akcije so dobivale vse večji pomen pri zbliževanju mladih, krepitve bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Postale so prave šole krepitve enotnosti domovine.
Delovni pogoji na današnjih delovnih akcijah so danes bistveno drugačni, kot so bili v letih po vojni. Še/vedno je bistvo akcij doseganje delovnih uspehov, vendar pri najtežjih delih pomagajo tudi stroji.
Cilj današnjih akcij je krepitev bratstva in enotnosti, spoznavanje novih prijateljev in krepitev prijateljskih vezi.
PETER MIHIČ
DISCIPLINSKA KOMISIJA
Tovariš Janez, dobili ste javni opomin! Hvala lepa. Pa nasvidenje!
Vest Z zamudo
Na prvomajskem šahovskem turnirju je sodelovalo devet tekmovalcev. Šahovsko društvo naše delovne organizacije je prispevalo za zmagovalca turnirja lep pokal, za prvouvrščene pa tudi diplome. Šahisti so bili zelo borbeni, nihče namreč ni končal turnirja brez poraza, neodločeno pa se je končala samo ena partija.
Z enim porazom je osvojil prvo mesto Slavko Medved, drugo mesto pa je zaradi boljšega Sonneborna zavzel Mladen Majster pred Janezom Adamljetom.
Vrstni red:	1. Medved 7
točk, 2. Majster 5,5 točk, 3. Adamlje 5,5 točk, 4. Bačnik 5 točk, 5. Vidmar 4 točke, 6. Kregar 4 točke itd.
S.	M.
Ugotavljanje učinkovitosti po novem
V TOZD TPP smo v aprilu z začasnim skepom delavskega sveta sprejeli spremembe pravilnika UDU TOZD TPP. Namen teh sprememb je, da bi bila merila čim bolj spodbudna in bi usmerjala vse delavce TOZD, da bi vlagali večje napore za uresničitev sprejetih nalog.
Komisija je pri izdelavi predloga analizirala dosedanji način ugotavljanja učinkovitosti delavca. Najprej smo ugotovili, da imamo merila, kjer ni moč dobro zasledovati podatkov, oziroma so merila ocenjena z dokajšnjo mero neobjektivnosti. Ta merila so: evidenca dela, urejenost delovnega mesta, točnost odpreme.
Nadalje smo ugotovili, da bi morali biti vsi delavci TOZD, sicer različno po vplivnosti, vezani na plan proizvodnje, kar bi spodbujalo k večji zavzetosti in interesu za izvršitev plana. Pri tem smo pri razponu merila upoštevali dosedanje rezultate in sprejete naloge. Na področju kvalitete ugotavljamo, da imamo kriterije sicer v redu, vendar
S. A.
J
(Nadaljevanje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 6. strani)
bi morali ocenjevalci kritično oceniti napake po enotnem sistemu. Glede doseganja norm po odelkih se je izkazalo, da določeni oddelki različno dosegajo časovne normative, to pa pomeni, da jih tudi lažje ali težje dosegajo.
Da bi zagotovili enakopravnejši položaj delavcev, smo grupirali oddelke v tri skupine in za vsako skupino izdelali lestvico (prej je bila enotna za TOZD. Pri merilih, ki obravnavajo porabo surovin in materiala, fiksnih stroškov in prihodka smo upoštevali dosedanja gibanja in poudarili, da je potrebno hitrejše in natančnejše usklajevanje dokumentov in postopkov.
Prepričani smo, da bo tako nagrajevanje bolj spodbudno vplivalo na naš način dela.
L. M.
Sindikalni izlet TOZD LIPA
Želja delavcev v TOZD LIPA je bila, da organiziramo sindikalni izlet. Člani IO OOS St> prisluhnili želji kolektiva in se pozanimali pri avtobusnih podjetjih kakšne so možnosti za organizacijo izleta.
Iz SAP VIATOR, TOZD Brežice, smo dobili več ponudb. Odločili smo se za dvodnevni izlet v Benetke in San Marino, saj več naših delavcev še ni bilo v tujini.
Avtobus je odpeljal iz Kostanjevice ob 5. uri. Razpoloženje je bilo že pred odhodom zelo veselo, čeprav nas je pozdravil dež. Odpeljali smo se proti Ljubljani, kjer nas je počakal vodič, in nadaljevali pot proti Gorici. Tam smo imeli eno uro prosto za nakupovanje.
Iz Gorice nas je vodila pot v Benetke. Žal nas je tudi tu pričakal močan dež, tako da smo bili vsi mokri in premraže-ni. Vse to ni pokvarilo razpoloženja. Ogledali smo si cerkev Svetega Marka, znameniti ,,Most vzdihljajev” in izdelavo maranskega stekla.
Ob 16. uri pa smo nadaljevali pot mimo Ravene v Rimini, mestece ob Jadranski obali. Zaradi dolge vožnje in pomanjkanja časa si nismo mogli ogledati še znamenitosti Ravene. Tako je avtobus počasi peljal mimo mesta in smo ga lahko le od daleč opazovali. Vso pot nas je vodič opozarjal na znamenitosti teh krajev.
Proti večeru smo prispeli v Rimini, kjer smo imeli večerjo
in po večerji smo tudi malo zaplesali. Po zajtrku smo se odpeljali v miniaturno državico San Marino. Ogledali smo si znamenitosti, imeli 2. uri prosto za nakup in se ob 13. uri vrnili v Rimini na kosilo.
Po kosilu smo se napotili proti Jugoslaviji, saj nas je do doma čakalo še dobrih 600 km vožnje. Vmes smo imeli še dva postanka in obvezen postanek pri prehodu skozi mejo. Veselo razpoloženi smo se vračali in tudi carinske formalnosti so stekle brez težav. Po avtobusu sta se slišala pesem in smeh vse do vrnitve v Kostanjevico.
Želimo si še več takšnih izletov, saj se tu dobro spoznamo in razveselimo, hkrati pa si pridobimo moči za delo in naloge, ki nas čakajo v TOZD.
DARINKA ZAJC
-----------------------
Tudi ti napiši prispevek
^_________________________J
V TOZD LIPA, in verjetno tudi drugje, je težko pripraviti ljudi, da bi se odločili obveščati preko glasila „Novoles”. Mislim, da je informiranje preko glasila veliko bolj koristno oziroma uspešno, ker zajema velik krog ljudi. Zato bi morali vsaj predsedniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, kakor tudi vodilni in vodstveni delavci, več pisati v naše glasilo. To kar je objavljeno v glasilu ostane namreč zapisano in pomeni več kot vsak zapisnik, še posebno ker zapisniki pogosto ostanejo v predalih.
Tekst objavljen v glasilu pa je na tiskan v več izvodih in reči moram, da glasilo, za katerega združujemo denar vsi, vse premalo koristimo kot sredstvo za obveščanje širšega kroga ljudi.
Vsebine sestankov, ki so v TOZD, aktivnost delavcev in njihovo odločanje, prav gotovo niso znane vsakomur od delavcev, pa čeprav so delegati iz vseh delavnih področij.
Glasilo vzame skoraj vsak in ga tudi prebere, če že ne vsega pa vsaj tiste sestavke, ki govore o TOZD LIPA. Zato bi želel opozoriti vsakogar, ki bi želel karkoli sporočiti preko našega glasila, da to napiše na list papirja (ali pa vsaj predlaga temo o kateri bi naj pisali) in odda v pripravo TOZD LIPA — Silvu Miklavžu.
Za vsebino ni nikakor obvezno, da posega na področje
dela TOZD ali na področje samoupravnega odločanja oziroma vodenja TOZD. Pišete lahko — celo zaželjeno je - o težavah posameznikov ali skupin delavcev in o dogodkih v krajih, kjer delavci živimo. Prispevki so lahko tudi pesmi ali šale, skratka vsebina naj bi bila takšna, da bi po vašem mnenju zanimala širši krog ljudi v TOZD LIPA.
SILVO MIKLAVŽ TOZD LIPA
Poslovili smo se od tovariša, prijatelja in sodelavca
Po več kot leto dni trajajoči hudi bolezni, kateri tudi sodobna medicina ni bila kos, se je zgodilo, kar smo najmanj pričakovali. Umrl je Kerin Janez, mizar v TOZD LIPA, star komaj 38 let.
Njegova življenjska pot ni bila lahka, saj se je začela v najhujših časih, v drugi svetovni vojni.
Že v prvih letih otroštva je izgubil očeta, tako daje morala mati sama skrbeti za kmetijo in otroka. Osnovno šolo je obiskoval v Podbočju, poklic mizarja pa je pridobil v Celju. Učil se je
pri stricu, ki je bil privatni mojster.
Leta 1969 se je zaposlil v TOZD LIPA, tedanjem Mizarstvu Obrat Kostanjevica. Kot dober in vsestransko prizadeven delavec je bil zelo priljubljen med delavci. Vedno je bil pripravljen pomagati z delom, voljan opravljati razne funkcije v samoupravnih organih in bil tudi nekajkrat predsednik. Da je bil pripravljen večkrat prostovoljno delati pove tudi to, da je bil med pomembnejšimi v prostovoljni gasilski enoti Podbočje, za kar je prejel več priznanj.
Hitro se je prilagajal, premišljeno in z vso odgovornostjo se je lotil vsake naloge. Bil je gospodaren na delovnem mestu, zato je že vrsto let opravljal naloge zarisovalca elementov, kar je v naši proizvodnji zelo zahtevno.
Delovno mesto je ostalo prazno in praznina je v naših srcih. Še bolj boleče je, ko vidimo ženo — mater, z majhnim sinom v napol dograjeni hiši.
Na zadnjo pot smo ga spremljali v ponedeljek 19. 5. 1981 popoldne. Zadnjo čast smo izrazili skoraj vsi sodelavci in še mnogo drugih. Ob besedah govornikov in petju okteta je slehernemu zdrsnila solza po licu. Ob zamolklem ropotu prsti smo počasi in zamišljeno zapustili pokopališče — Janezov in mnogih zadnji dom.
SILVO MIKLAVŽ
/\ FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO
OBJAVLJA RAZPIS VPISA V
začetni letnik višješolskega študija elektro usmeritve ob delu v Novem mestu, ki traja 4 semestre. Višješolski študij elektrotehnike se deli v 3. semestru v smer eletronika, telekomunikacije in avtomatika ter v smer energetska in industrijska elektrotehnika.
VPISNI POGOJI: V prvi letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali: tehniško šolo za elektrotehnika, strojnega, kemijskega, metalurškega, gradbenega, geodetskega, varilskega, lesarskega, gozdarskega tehnika, gimnazijo in imajo eno leto delovnih izkušenj na področju elektrotehnike.
Kandidati s končanimi drugimi srednjimi šolami in kandidati s končanimi poklicnimi šolami ustreznih smeri se lahko vpišejo s preizkusom znanja iz matematike in fizike, ter s pisno nalogo in splošne teme.
Začetek 1. letnika višje šole bo 1. septembra, če bo prijavljenih najmanj 30 kandidatov.
Prijavne pole dobite in oddate na Izobraževalnem centru za tehniške stroke, Ulica talcev 3 in Kristanova 60 do 20. junija.
Vse informacije dobite po telefonu 21—481 in 24—388.
FAKULTETA ZA ELETROTEHNIKO LJUBLJANA IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE
NOVO MESTO
Del udeležencev svečanosti, na kateri so bila podeljena priznanja.
Priznanja
podeljena
V četrtek, 4. 6. 1981 je bila podelitev priznanj krvodajalcem, ki so darovali kri 5-krat, 10-krat, 15-krat, 20-krat in 25-krat. Krvodajalci so prejeli značke, priznanja in nekateri skromna darila. Slavje je bilo popestreno tudi s kulturnim programom; Dolenjski oktet je zapel nekaj lepih pesmi.
SEZNAM KRVODAJALCEV -JUBILANTOV V LETU 1981 V DO NOVOLES
Anžlin Leopold, ŽAGA, 10-krat daroval kri; Avguštin Jože, TVP, 20; Barbič Tihomir, TSP, 25; Bartolj Stane, ŽAGA, 10; Birsa Marija, TSP, 5; Babič Ludvik, TSP, 10; Brus Ljubica, TDP, 5; Brus Ciril, TSP, 20; Cafuta Jože, TDP, 10; Darovec
r--------------------------
•Glasilo „NOVOLES" ureja j uredniški odbor. Odgovorni j in tehnični urednik Vanja S Kastelic. Izdaja delovna : organizacija „NOVOLES",
•	lesni kombinat Novo mesto
•	- Straža Naklada 2800 iz-
•	vodov. Stavek, filmi in mon-: taža DITC, TOZD Dolenj-j ski list. Tisk: DITC, TOZD :Tiskarna Knjigotisk. Glasilo š je oproščeno temeljnega : prometnega davka na podla-: gi menja Sekretariata za : informacije pri IS SR S love-
j nije št. 421/72 z dne 31. s
•	januarja 1978.
:--------------------------1
Franc, TVP, 15; Davidovič Janja, TSP, 5; Derčar Ivanka, TSP, 10; Dragman Marija, TDP, 10; Dragman Marica, TSP, 5; Dular Anton, TVP, 20; Dular Primož, TES, 20; Fink Jožica, TDP, 5; Fabjan Jože, TDP, 25; Gašperšič Dane, TDP, 10; Go-renčič Anton, TSP, 20; Gorenc Slavko, TDP, 10; Grabnar Anton, TPP, 5; Gradišar Avgust TSP, 15; Hočevar Jože TG, 5; Jordan Srečko, TDP, 25; Juran Anica TVP, 20; Jurca Miran, TES, 15; Jurišič Marija, TSP, 15; Kastelic Albin, ŽAGA, 25; Kastelic Marjana, TPP, 10; Kavšček Stanka, TPP, 10; Knez Vesna, TSP, 5; Kobe Janez, TVP, 20; Kocmut Ana, TDP 5; Kopina Jožica, TSP, 10; Košir Brane, TES, 20; Kovač Jožica, TSP, 20; Kralj Terezija, DSSS, 10; Kralj Uroš, ŽAGA, 10; Kren Jože, TDP, 10; Kruh Jože, TPP 15; Kulovec Ivan, TSP, 10; Kumelj Tomaž, TDP, 5; Kum Branka, DSSS, 15; Kum Marjan, ŽAGA, 25; Lavrič Jože, TSP, 10; Levstik Frančiška, TVP, 15; Lužar Jože, TVP, 5; Majer Zvone, TSP, 10; Markovič Miha, TVP, 20; Medle Franc, TPP, 5; Medic Marija, TSP, 5; Muren Franc, BLP, 10; Medic Jože, TSP, 10; Mervar Edo, TVP, 15; Miklavčič Ivan, TSP, 10; Mlinarič Terezija, TVP, 10; Može Anton, TES, 25; Može Alojz, ŽAGA, 25; Novak Anton, TPP, 5; Novak Štefan, TSP, 15; Palčič Silvo TSP, 15; Pavlin Jože, TES, 15; Petan Ivan, ŽAGA, 20; Petan Franc, TVP, 20; Pirc Franc, ŽAGA, 20; Pucelj Ladislav, TSP, 5; Pureber Anica, TDP, 10; Rozman Ivanka, TVP, 5; Rozman Jože, TVP, 15; Sajovic Milan, TPP, 15; Sečan Andrej, TSP; Sepaher Martin, TSP, 20; Starešina Džuro, TDP, 10; Stojanovič Malina, TPP, 5; Senica Brane, TVP, 5; Senica Jože, TSP, 15; Šetina Jože, TSP, 10; Škijanc Terezija, TSP, 15; Špe-lič Ivan, TES, 25; Špelko
Kadrovske vesti
MAJ 1981
TOZD TDP:
-	prišli: Jože FABIJAN, Bogomir HOLER, Vida HVALEC, Marjan KAPŠ, Vidosava JATANOVIC, Brane KULOVEC;
-	odšli: Karel MUHIČ -samovoljno, Drago LAZAREVIČ -- samovoljno, Marija MIRTIČ - sporazum.
TOZD ŽAGA:
-	prišla: Janez HOČEVAR, Dragica RADIN.
TOZD TPP:
-	prišla: Miha SREBRNJAK, Josip KOLARIČ -iz TOZD TDP;
-	odšli: Darko KOVAČEVIČ, - samovoljno, Vida KERMC — sporazum, Jože NOVAK - starostna upokojitev.
TOZD TSP:
-	odšel: Jože KERMC -samovoljno.
TOZD TKO:
—	odšla: Ana TOTTER — sporazum.
TOZD SIGMAT:
-	prišli: Boro KANURA, Antonija — Aleksandra GOVZE, Željko JANJA-NIN, Branko ABRAM;
—	odšla: Slavko ZEMLJAK — sporazum, Nada LAJKOVIČ — sporazum.
TOZD LIPA:
—	odšli: Janez KERIN — smrt.
TOZD BOR:
-	odšli: Damjan ŽITNIK - JLA, Franc ZORKO -JLA.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZD
	M
TOZD TDP	150
TOZD TVP	120
TOZD TSP	169
TOZD TG	43
ŽAGA STRAŽA	151
TOZD TPI	58
TOZD TES	101
TOZD TAP	87
TOZD TPP	127
TOZD BLP	83
DSSS	86
TOZD SIGMAT	86
TOZD TKO	59
TOZD LIPA	78
TOZD BOR	70
SKUPAJ	1468
Ž	SKUPAJ
222	372
179	299
166	335
53	96
21	172
22	80
26	127
53	140
74	201
37	120
89	175
29	115
27	86
4	82
16	86
1018	2486
Anton, DSSS, 15; Spelko Slavko, TES, 10; Šporar Ivan, TPI, 15; Šuštaršič Ivan, TSP, 15; Schvvener Slavko, TDP, 5; Trif-kovič Boris, TES, 10; Trlep Stane, TVP, 20; Turenšek Majda, Umek Janez, TPP, 5; Veselič Vinko, TSP, 15; Vidic Anica, TSP, 5; Vidmar Janez,
TPI, 10; Zupančič Stanka, DSSS, 10; Zupančič Marjan, TVP, 15: Zupančič Stane, DSSS, 5; Živko Jožica, TSP, 5; Župevec Franc, ŽAGA, 5; Berkopec Franc, TDP, 20; Kerin Anton, BOR, 10; Rangus Martin, LIPA, 10 Lubi Ivan, Sigmat, 25.
OBVESTILO
Vse, ki so se pripravljeni vključiti v počitniško delo obveščamo, da bomo tudi v letošnjem letu zaposlili večje število dijakov. Pogoji za zaposlitev so naslednji:
—	starost 15 let,
—	opravljen zdravniški pregled,
—	delovna knjižica.
Vse zainteresirane prosimo, da se oglasijo v kadrovski službi OZD NOVOLES, kjer bojo dobili vse dodatne informacije.
Kadrovska služba