Posredovanfe Amerilte za mir vEvropi Vest o prihodu amerišltib. odposlancev Združene ameriške države so izpustile proti Evropi mirovnega goloba z izjavo ameriškega zunanjega ministra Hulla, da pride v kratkem v Evropo poraočnik ameriškega zunanjega ministrstva Summer Walles. S tem potovanjera je v zvezi novo inirovno prizadevanje predsednika Zedinjenih držav Roosevelta. Istočasno z Wallesom bo odpotoval v Evropo tudi posebni predstavnik predsednika Roosevelta pri Vatikanu Taylor. Italija in Nemčija veseli V italijanskih političnih krogih je vzbudilo Wallesovo poslanstvo izredno veliko pozornost in merodajni italijanski krogi zlasti cenijo to, da je za prvo postajo Wallesovega potovanja izbran ravno Rim. V Rimu bo Walles nadvse dobrodošel in bo dobil tudi dragocena obvestila, ki jih bo lahko uspešno izkoristil na svoji nadaljnji poti. Dalje prevladuje v Rimu prepričanje, da je istočasni prihod Taylora v Vatikan dokaz, kako veliko važnost pripisuje Amerika obema Rimoma. Glede uspeha ameriških odposlancev pa so v Italiji zelo nezaupljivi. Ameriškega mirovnega goloba je najbolj vesela Nemčija. Voditelji narodno-socialistične stranke v Nemčiji si prizadevajo, da bi ohranili nemškemu narodu prepričanje, da se evropska vojna prav za prav še ni začela in da bo vodja rajha znal rešiti Nemčijo iz sedanjega položaja. Nemci še vedno verujejo v Hitlerjevo svečano izjavo, da bo Nemčiji ohranil mir. Precej trdno je tudi prepričanje med Nemci, da bo prižlo do poravnave sedanjega spora, ne da bi izgubila Nemčija kaj od tega, kar si je pridobila in priborila do sedaj. V vodilnih nemških krogih vlada pripravljenost za kompromisno rešitev spora in so zelo zadovoljni z novim Rooseveltovim mirovTiim poskusom. Prepričani so, da bo vzporedno z Rooseveltom tudi Italija ponovila svoja mirovna prizadevanja. Nerazpoloženje vlada med vodilnimi Nemci radi ameriškega mirovnega truda za mir le radi tega, ker bo Walles posetil samo evropske države, ne pa tudi nemško zaveznico — sovjetsko Rusijo. Kaj pa Francija in Anglijaf Kakor hitro se je raznesla po Evropi vest o najnovejšem prizadevanju predsednika Roosevelta za mir, je zavzelo tozadevno tudi francosko in angleško časopisje v imenu svojih vlad odločno stališče. Francozi pravijo, da so zavezniki za mir, ki mora sloneti na svobodi in enakosti. Enkrat za vselej se mora odstraniti politika nasilja, ki je glavna ovira resničnega miru. To se da doseči — po mnenju francoskega časopisja — samo s popolno zmago zaveznikov. Samo a tako zmago se lahko zagotove jamstva, brez katerfli bi bil vsak mir le začasno premirje. Tega staliSča z-vezniki ne bodo nikoli spremenili. Med predpogoje, ki jih mora Nemčija izpolniti, preden je sploh mogoče govoriti o mirovnlh pogajanjih, spada — tako piše francosko časopisje — osvoboditev Čehov, Poljakov in Avstrijcev. Dokler je le en nemški vojak na češkera, poljskem in avstrijskem ozemlju, tako dolgo ne more biti niti govora o mirovnih pogajanjih. Češkoslovaška, Poljska in Avstrija se morajo obnoviti in popraviti se morajo vse krivice, ki so jih pretrpele te države. Še dalje kot francosko časopisje gre angleško, ki poudarja, da zavezniki tako dolgo ne morejo skleniti z Nemčijo nikakega premirja, dokler ni Nemčija povsem premagana. Kadar koli je bila Nemčija v zgodovini zmagovita, je naložila poraženemu nasprotniku brezob zirne pogoje in ga je ponižala do skrajnost:. Enako morajo — tako piše angleško časopisje — sedaj postopati zavezniki, če si hočejo zagotoviti trajen mir. To je treba naglasiti tudi sedaj, ko prihaja v Evropo odposlanee Roosevelta. Nobenega dvoma ni, da bodo vsi, katerim je do resničnega in trajnega miru, to stališče zaveznikov odobrili. Vsak drugačen mir bi — po mnenju angleškega časopisja — pomenil le začasno odgoditev končnega obračuna!