^16748h
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, LJUBLJANA LETO XXII - ŠTEVILKA 4 - 5 AVGUST 1981
Poslovanje Saturnusa v prvem polletju 1981
Sredi poletja smo in razmišljanje o počitnicah je veliko prijetnejše od misli na delo, produktivnost, ekonomičnost in podobne zadeve. A kaj ko doseženi gospodarski rezultati in trenutni ekonomski položaj naše delovne organizacije dokazujejo, da bo letos časa za počitnice bolj malo, če hočemo nadomestiti zamujeno in do konca leta izboljšati rezultate. Tako moramo razumeti tudi poziv družbenopolitičnih dejavnikov, da tudi med dopusti delo ne sme zastati, če hočemo, da se bo obseg proizvodnje približal rasti, ki smo jo začrtali z našim srednjeročnim in letnim planom 1981.
V tem letu smo začeli uresničevati naloge, ki smo si jih zastavili v srednjeročnem programu za obdobje 1981 - 1985. Ko govorimo o uspehih, ki smo jih dosegli v prvem polletju, jih moramo nujno vzporejati s cilji začrtanimi v srednjeročnem programu, kakor tudi s planom za leto 1981. Slika našega gospodarjenja pa ne bi bila popolna, če ne bi poskušali naše rezultate vzporejati z rezultati doseženimi v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu.
Razumljivo je, da v tem sestavku ne bomo mogli obdelati vseh problemov. Poudarek bomo dali predvsem tistim ključnim problemom in ciljem, ki smo jih opredelili v srednjeročnem programu.
OCENA GOSPODARJENJA V JUGOSLOVANSKEM IN SLOVENSKEM PROSTORU
Ocena gospodarjenja v jugoslovanskem in slovenskem prostoru bomo poskušali na kratko podati z izvlečki iz analiz, ki so jih podali posamezni družbenopolitični delavci.
Na zasedanju delegatov vseh treh zborov skupščine SR Slovenije je podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Vladimir Klemenčič v uvodni besedi povzel poročilo zveznega izvršnega sveta o uresničevanju srednjeročnega družbenega plana Jugoslavije v letu 1981 z oceno razvojnih možnosti v letu 1982 in navedel mnenje in stališča izvršnega sveta:
»Gospodarske razmere so zelo resne, ne uresničujejo se poglavitne naloge predvidene z resolucijo za letošnje leto. Posebej je izpostavljena naraščajoča inflacija ter neugodna gibanja v zunanjetrgovinski menjavi.
Osrednja naloga vseh naših prizadevanj mora biti oživljanje proizvodnje. Industrijska proizvodnja je v Jugoslaviji v prvih petih mesecih letošnjega leta porasla za 3,6 odstotka glede na enako obdobje lanskega leta. Usmeritev v povečanje proizvodnje je v naši republiki še pomembnejša, saj je tudi industrijska proizvodnja v petih mesecih letos ostala na isti ravni kot lani. Primerna pozornost pa velja povečanju proizvodnje, ki je sposobna prodreti na zunanji trg, še zlasti v izvoz na konvertibilno tržišče. Prav zaradi tega pripisujemo velik pomen družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, ki morajo biti pripravljeni do konca letošnjega leta v federaciji ter naj za to srednje-
bilance proizvodnje in potreb glede hrane, energetskih virov, poglavitnih surovin in polizdelkov barvaste in črne metalurgije ter tako vnesejo več reda v tokove reprodukcije. Vrsta organizacij združenega dela namreč opozarja, da imajo več težav pri oskrbi z domačimi reprodukcijskimi materiali in surovinami kot z uvoženimi.
Glede gospodarskih stikov s tujino so bili v zadnjem času že sprejeti nekateri ukrepi, ki naj zaustavijo gibanja, ki nas odmikajo od nalog iz plačilne bilančne projekcije za letošnje leto. To so nanaša na povečanje izvozne stimulacije in na ukrep, s katerim je kreditiranje izvoza izvzeto iz omejitev. Uveljavljeni so ukrepi s katerimi se omejuje uvoz oziroma zagotavlja njegovo usklajevanje s projekcijo.
V petih mesecih in pol je izvoz blaga na konvertibilno območje manjši od izvoza predvidenega s projekcijo za približno 1.400 starih milijard din, oziroma je nominalno na lanski ravni. To bo težko nadoknaditi. Hkrati pa je uvoz blaga s tega področja od januarja do srede junija glede na enako obdobje lani približno 2.000 starih milijard din večji.
Obseg investicijske porabe je bil v petih mesecih letošnjega leta v SR Sloveniji za 11 odstotkov nominalno višji kot v enakem obdobju lani (v Jugoslaviji 21 odstotkov). To glede na naraščanje cen že pomeni realno zmanjševanje porabe. Kljub temu pa je investicijska fronta v Sloveniji in Jugoslaviji previsoka. Le malo je takšnih, ki dejansko pomenijo prestruktuiranje slovenskega gospodarstva ter so izvozno usmerjene ali pa rešujejo naše probleme v proizvodnji hrane. Šibka stran investicij so viri - daleč najbolj
Preizkušnja na Trgu osvoboditve. V tej spretnosti so se preizkusili vsi vozniki, udeleženci na Rallyju Saturnus International ’81 ki ga je pripravila, skupaj z AMD Slovenija avto, naša delovna organizacija. Več o tej, za Saturnus tako zanimivi prireditvi, si preberite na 6. strani. Na sliki je Branislav Kuzmič.
Pohoda po poteh partizanske Ljubljane smo se letos Saturnužani udeležili res množično.
so udeležene banke. Zadrževanje cen industrijskih izdelkov, cen na drobno ter storitev na podlagi sprejetega odloka o najvišji ravni cen za vse proizvode in storitve in obveznem dostavljanju cenikov skupnostim za cene lahko da rezultate le če se nemudoma opredeli pri katerih proizvodih in storitvah so nastale takšne razlike, da je potrebno cene povečati v okviru limitov, ki so sicer postavljeni.
V nadaljnem bomo navedli še nekaj podatkov republiškega zavoda za statistiko.
Industrijska proizvodnja v Sloveniji se je v juniju v primerjavi z majem povečala za 7,5 odstotka ter
je za 6,2 odstotka večja kot v lanskem juniju. Do konca maja je bila industrijska proizvodnja le za 0,1 odstotek večja kot v prvih petih mesecih lani, juniju pa gre zasluga, da letošnja polletna raven proizvodnje presega lansko polletno za 1,1 odstotek. Junija so bile cene industrijskih izdelkov za 3,9 odstotka višje kot maja ter za 50,6 odstotka višje kot v lanskem juniju. Nominalni osebni dohodki so bili v primerjavi z aprilom višji za 1,2 odstotka (v gospodarstvu 0,8 odstotka in v negospodarstvu 3,1 odstotek). Kljub temu pa so se realni osebni dohodki spet zmanjšali in sicer za 2,1 Nadaljevanje na 2. strani.
Poslovanje v prvem polletju
Nadaljevanje s 1. strani, odstotek. Realni osebni dohodki so bili v primerjavi z istim mesecem lani kar za 13 odstotkov manjši.
Navedli smo nekatere probleme in naloge slovenskega gospodarstva, katerega del je tudi delovna organizacija Saturnus. Saturnus je kot delovna organizacija po podatkih za leto 1980 po ustvarjenem dohodku na 106 mestu, po številu zaposlenih na 92 mestu in po celotnem prihodku na 125 mestu med slovenskimi gospodarskimi delovnimi organizacijami.
RAST PROIZVODNJE V DELOVNI ORGANIZACIJI SATURNUS
V	srednjeročnem programu smo si začrtali naslednje povečane letne stopnje rasti fizičnega obsega proizvodnje:
TOZD Tovarna embalaže 3 odstotke TOZD Tovarna avtoopreme 6,2 odstotka
TOZD Orodjarna in vzdrževanje 19,4 odstotka.
TOZD Tovarna embalaže je začrtano rast v prvih šestih mesecih 1981 dosegla. Plan za prvih 6 mesecev je presegla za 2 odstotka, proizvodnjo v istem časovnem obdobju v preteklem letu pa za 9 odstotkov. Takšen obseg proizvodnje pa še vedno zaostaja za doseženim v letu 1979 za 15 odstotkov.
V	TOZD Tovarni avtoopreme zaostaja fizični obseg proizvodnje v prvih šestih mesecih 1981 za planom in enakim lanskim obdobjem za 14 odstotkov. Ugotovimo pa lahko, da gre ta zaostanek predvsem na račun prvih štirih mesecev, saj je bila proizvodnja v maju in juniju že na ravni planirane.
Po fizičnem obsegu se giblje proizvodnja TOZD Orodjarna in vzdrževanje nekoliko iznad ravni proizvodnje v letu 1980.
Fizični obseg proizvodnje v delovni organizaciji kot celoti zaostaja 5 odstotkov za planiranim in je 2 odstotka nižji kot v enakem obdobju v letu 1980.
Glavni vzroki izpada fizičnega obsega proizvodnje v TOZD Tovarni avtoopreme so zakasnitve v razvoju novih izdelkov. Drugi proizvodni dejavniki so bili tu manj pomembni.
NOVI PROGRAMI V DELOVNI ORGANIZACIJI SATURNUS
Če smo na prvem mestu govorili o fizičnem obsegu proizvodnje in njeni rasti moramo na drugem o osvajanju novih programov saj na tem temelji potencialna nadaljna rast delovne organizacije Saturnus.
Ko govorimo na temelju od vseh delavcev sprejetih srednjeročnih usmeritvah o novih programih moramo najpreje poudariti, da sov pripravi investicijski programi za vlaganje v embalažne izdelke ter v žaromete in svetilke. Predračunska vrednost teh vlaganj znaša v prvi fazi cca 100.000.000,- din. Menim, da je to dovolj tehten dokaz, da se Saturnus nobeni od obstoječih proizvodenj ni odpovedal, temveč jih prilagaja sedanjim potrebam.
Tečejo tudi priprave na izdelavi programov proizvodnje strojev za embaliranje, kot tudi programa agregatov za toplotno tehniko.
Ugotoviti pa moramo, da tempo vseh teh del ni vsklajen z dogovorjenimi zahtevami v srednjeročnem planu. Vsako zaostajanje bo imelo negativen vpliv na začrtano fizično rast proizvodnje v tem srednjeročnem obdobju. Ta dela je možno pospešiti predvsem z dodatno zaposlitvijo ustreznih strokovnih kadrov.
SISTEMATIZACIJA NOVIH DEL IN OSEBNI DOHODKI
S srednjeročnim planom začrtane naloge zahtevajo v prvi fazi tudi dodatno zaposlovanje ustreznih strokovnih delavcev. Pretežen del teh delavcev bo vsaj v prvi fazi lociran v skupnih službah, zato je bilo prav tu sistematiziranih največ novih del oz. delovnih mest. Manjše spremembe bodo tudi v temeljnih organizacijah. Za vse te spremembe so bili v tem času pripravljeni ustrezni strokovni predlogi, in so sedaj v samoupravnem postopku za sprejem. S sprejetjem teh sprememb je omogočen šele prvi korak k uresničevanju v srednjeročnem planu zastavljenih programskih ciljev. Drugi korak je pridobitev teh kadrov, kar pa je na našem območju zahtevna naloga.
Osebni dohodki so dejavnik mimo katerega ne moremo, če govorimo o gospodarjenju. Še posebno je pomembno govoriti o osebnih dohodkih v času, ko cene življenskih potrebščin prehitevajo rast prejemkov. Zaradi divjanja cen so se stvarni osebni dohodki lani v Sloveniji zmanjšali za 8,3 odstotka. Naš namen ni obravnavati celotno politiko osebnih dohodkov, ampak predvsem odgovoriti na vprašanje kako so se gibali osebni dohodki v Saturnusu v primerjavi z gibanjem osebnih dohodkov v slovenskem gospodarstvu.
Povprečni mesečni čisti osebni dohodki na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu so znašali v letu 1980 8.518,- din, v Saturnusu pa 7.512,- din t.j. 88 odstotkov republiškega povprečja. V prvih petih mesecih leta 1981 je bilo doseženo povprečje osebnih dohodkov v slovenskem gospodarstvu v višini 10.167,- din in v Saturnusu v višini 9.231.-, t.j. 90,8 odstotka od republiškega povprečja. V primerjavi z enakim obdobjem lani so se v prvih mesecih dvignili osebni dohodki v slovenskem gospodarstvu za 19 odstotkov, v Saturnusu pa za 22,9 odstotka.
Do podobnih ugotovitev pridemo s primerjavami vrednosti osnovne točke v preteklem in letošnjem letu. Vrednost osnovne točke je bila:
decembra 1980	25.-	din
januarja 1981	26.-	din
februarja	27,5	din
marca	27,5	din
aprila	28,5	din
maja	28,5	din
junija	30,5	din
Vrednost osnovne točke je v primerjavi z začetkom leta porasla za 22 odstotkov. Če pa primerjamo povprečno vrednost točk v letu 1981 z povprečno vrednostjo točk v enakem obdobju leta 1980, znaša porast 29 odstotkov.
Osnovna ugotovitev je torej, da so se osebni dohodki v prvem polletju v Saturnusu dvignili nekoliko hitreje kot v slovenskem gospodarstvu.
Samoupravni organi pa so že sprejeli sklep, da bo vrednost točke v juliju znašala 32.- din. Sprejet je tudi sklep, da se dodatek za popoldansko delo poveča od 15 odstotkov na 20 odstotkov.
Tako zasnovana politika osebnih dohodkov bo omogočila, da bo v mesecu juliju dosežen najnižji povprečen osebni dohodek preko 8.000,-din, pri zadržanem razmerju med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom.
Ta politika osebnih dohodkov pa je zasnovana na preseganju načrtovanih gospodarskih rezultatov. Nedoseganje planiranih ciljev bi tako zasnovano politiko osebnih dohodkov ogrozilo.
KADRI
Gospodarska situacija v letu 1980 je narekovala omejitev zaposlovanja. Načrtovana rast v srednjeročnem obdobju 1981 - 1985, kot tudi gospodarski načrt za leto 1981 narekujeta ponovno rast zaposlovanja. Stanje zaposlenih je bilo na začetku leta in ob koncu polletja naslednje:
V tem času se je na novo zaposlilo 68 delavcev, delovno organizacijo pa je zapustilo 71 delavcev. Predvidene rasti zaposlenih torej nismo uspeli zagotoviti. Tudi na celotnem območju mesta Ljubljane število zaposlenih v gospodarstvu ni poraslo. Število nezaposlenih pa se je v Ljubljani povečalo.
Očitno je, da so kadri omejitveni dejavnik rasti proizvodnje. Sodimo lahko, da bo predvidena politika osebnih dohodkov ugodno vplivala na zaposlovanje; toda šele z nizom drugih dodatnih ukrepov. Stanovanjska politika je element, ki ga bo potrebno dosledneje vskladiti s politiko zaposlovanja.
Ustvarjanje pogojev za hitrejšo rast zaposlovanja v Loškem potoku, pa tudi iskanje novih dislociranih obratov so nadaljne možnosti. Štipendiranje in šolanje kadrov bo potrebno prav tako vskladiti s cilji začrtanimi v srednjeročnem programu.
Na področju zaposlovanja se v prvem polletju 1981 vsaj kvantitativno nismo približali ciljem začrtanim v srednjeročnem planu 1981 -1985.
OSKRBA Z MATERIALOM
Pomanjkanje osnovnih surovin je v prvi polovici letošnjega leta v marsikateri tovarni povzročilo veliko preglavic. To je bil eden osnovnih vzrokov za nedoseganje planskih ciljev. Težave pri zagotovitvi potrebnih surovin so splošno znane: od visokih cen surovin, ki so občutno višje od cen surovin iz uvoza, vse do pomanjkanja nekaterih surovin. Te splošne ugotovitve veljajo za vse slovensko in jugoslovansko gospodarstvo.
V Saturnusu za delen izpad fizičnega obsega proizvodnje v prvem polletju ne moremo kriviti oskrbe z materialom. To pa ne pomeni, da se pri oskrbi z materialom nismo spopadli z enakimi problemi kot vso slovensko in jugoslovansko gospodarstvo.
Ker Saturnus velik del reprodukcijskega materiala uvaža je pridobivanje deviznih sredstev prav gotovo ključnega pomena. Od vseh potrebnih deviznih sredstev za proizvodnjo je Saturnus z lastnim izvozom zagotovil 24 odstotkov. To situacijo poslabšuje še dejstvo, da tudi domači dobavitelji vedno pogosteje zahtevajo devizno udeležbo.
Najhujši problem na področju oskrbe z materialom je prav gotovo stalna negotovost, ki se stopnjuje s tem, da je čas vnaprej zagotovljenih sredstev in materiala vedno krajši. Vedno več improviziranih rešitev otežkoča tudi napoved za drugo polletje. Trenutno se oskrba z materialom poslabšuje. Oskrba z materialom za drugo polletje je prav gotovo najbolj negotov dejavnik pro-
izvodnje. Dejstvo je, da oskrbo z deviznimi sredstvi rešujemo predvsem s kratkoročnimi ukrepi, ki jih narekujejo trenutni pogoji pridobivanja deviznih sredstev. Začrtani cilji v srednjeročnem programu pa zahtevajo tudi takojšnjo reševanje dolgoročnih problemov oskrbe z materialom, kar pa je predvsem:
-	povečanje lastnega izvoza z obstoječimi in novimi programi,
-	vlaganje v domačo surovinsko bazo,
-	zamenjave uvoženega materiala z domačim
-	ipd.
REALIZACIJA PRODAJE NA NOTRANJEM IN ZUNANJEM TRGU
Prodaja na domačem trgu je tako za izdelke embalaže, kot tudi avtoopreme regulirana s samoupravnimi sporazumi. Povpraševanje po embalažnih izdelkih je bilo na domačem trgu večje kot naša ponudba. Naša ponudba pa je pri delu izdelkov iz bele pločevine omejena z belo pločevino, ki jo mora zagotoviti uporabnik. Ker so pogoji za pridobivanje bele pločevine v Jugoslaviji neenotni, naša udeležba na
	Stanje 31.12.80	Stanje 30.6.81
TOZD Tovarna embalaže	769	774
TOZD Tovarna avtoopreme	574	565
TOZD Orodjarna in vzdrževanje	192	186
DS Skupne službe	201	208
DO SATURNUS	1.736	1.733
jugoslovanskem trgu v teh proizvodih še vedno pada. Tudi z žarometi in svetilkami nismo v celoti zadovoljili potreb domačega trga. Domači prodajni trg ni bil omejitveni dejavnik rasti proizvodnje.
Prodajne cene se v prvem polletju na domačem tržišču niso menjale.
V ekonomskih odnosih s tujino pa smo kot delovna organizacija dosegli naslednje:
Na konvertibilno področje smo izvozili za 50.181.000.- din izdelkov, kar je še enkrat toliko kot lani v istem obdobju, plan pa je presežen za 55 odstotkov. Na klirinško področje je bilo izvoženega za 37.783.000,- din, kar je tudi še enkrat toliko kot v istem času preteklega leta, v primerjavi s planom pa 65 odstotkov. Izvoz v kooperaciji z avtomobilskimi tovarnami je bil dosežen v višini 34.618.000.- din, kar je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem 87 odstotkov in v primerjavi s palnom 65 odstotkov. Skupaj je bil torej izvoz dosežen v višini 122.582.000,- din, kar je 48 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega leta in 80 odstotkov od planiranega.
Po temeljnih organizacijah so bili v primerjavi s prvim polletjem 1980 in planom doseženi naslednji rezultati (indeksi):
* Opomba:
V letu 1980 je prišlo zaradi prehoda na skupni prihodek in prevzema zalog pri veletrgovini do izpada celotnega prihodka. Torej ta primerjava ni povsem realna.
«, Velja ista opomba kot za celotni prihodek._____________________________
Finančni rezultat prvega polletja 1981 ocenimo lahko kot ugoden. Pokrili bomo lahko vse samoupravno in zakonsko prevzete obveznosti. Osebni dohodki so vsklajeni z ustvarjenim dohodkom. Tudi pri zakonsko omejenih stroških beležimo pozitivne rezultate.
Napoved rezultatov za drugo polletje pa je izredno težavna. Neoskr-bljenost z materialom povzroči lahko znatne izpade proizvodnje in kombinirana s povečanjem zaposlenih lahko znatno poslabša finančni rezultat. Ta riziko pa nas ne sme voditi v stagnacijo proizvodnje.
Likvidnost oziroma nelikvidnost jugoslovanskega gospodarstva postaja zopet vedno hujši problem, za Saturnus to doslej ni bil problem, lahko predvidevamo, da ne bo to tudi v drugem polletju. Seveda velja gornja trditev za dinarska sredstva. Vprašanje likvidnosti deviznih sredstev pa v znatni meri otežkoča poslovanje z inozemskimi partnerji. Posledica devizne nelikvidnosti pa so motnje v oskrbi z materialom.
	Konvert. oodročie		Kliring		Kooper.		Skupaj	
Indeksi	I. poli. 80	plan I. poli. 81	I. poli. 80	plan I. poli. 81	I. poli. 80	plan I. poli. 81	I. poli. 80	plan I. poli. 81
TOZD Tov. emb.	220	172	111	105	-	-	214	169
TOZD Tov. avto.	185	119	204	64	86	54	129	63
DO SATURNUS	211	155	199	65	86	54	148	79
Kljub navidezno dokaj ugodnim rezultatom s tem stanjem ne moremo biti zadovoljni. S tem izvozom si zagotavljamo z lastnimi devizami samo 24 odstotkov potrebnega materiala. Vedeti moramo, da velja za slovensko gospodarstvo, da moramo povečati izvoz, da bi lahko plačevali najnujnejši uvoz reprodukcijskih sredstev in surovin, opremo in blago za trg, vračati obresti in kredite v tujini. Tudi Saturnus ne more mimo te naloge.
Brez večjega izvoza v Saturnusu ne bo mogoče ohraniti niti sedanjega obsega proizvodnje, niti zagotoviti sedanje ravni dohodka. Brezpogojno bo potrebno v Saturnusu pomesti z miselnostjo, da nam je »nekdo« dolžan zagotoviti devize.
USTVARJENI DOHODEK IN DELITEV DOHODKA
Celotni prihodek je bil v prvem polletju 1981 ustvarjen v primerjavi s polovico leta 1980 in planom:
ZAKLJUČKI
V Sloveniji, pa tudi v Ljubljani je ena najpomembnejših prednostnih nalog v tem letu doseči začrtani obseg proizvodnje. Zaostanek Saturnusa v prvem polletju ni tolikšen, da bi bilo zamujeno nemogoče nadoknaditi v drugem polletju. Primarno pozornost pa moramo posvetiti predvsem tistim izdelkom, ki jih je mogoče plasirati na zunanjem trgu in to predvsem na konvertibilnem tržišču. Le s tako usmeritvijo bomo dejansko povečali ponudbo tudi na domačem tržišču.
Druga pomembna naloga srednjeročnega plana Slovenije in Ljubljane v katerega je vključen tudi Saturnus je prestrukturiranje gospodarstva. Na tem področju smo v Saturnusu naredili pri pripravi in programiranju šele prve korake. V drugem polletju bo potrebno prvo fazo priprav zaključiti. Zaostajanje na tem področju bi pomenilo prav
	Realizacija v I. polletju 000 din	Indeks 1 / 2 leta	plan 1980	1981	
TOZD Tovarna embalaže TOZD Tovarna avtoopreme TOZD Orodjarna in vzdržev. 		491.076 342.455 60.830	139,7 155,4* 139,2	105.0 108,8 116.0
SATURNUS	894.361	145,3	107,1
Dohodek je bil v prvem polletju 1981 ustvarjen:			
TOZD Tovarna embalaže TOZD Tovarna avtoopreme TOZD Orodjarna in vzdržev.	156.187 133.330 46.137	138,9 151,4** 131,0	117,4 119,8 108,7
SATURNUS	354.654	142,4	117,0
tako odstopanje od prednostne naloge, t.j. povečanje proizvodnje.
Kadri so nesporno omejitveni dejavnik naših ambicij po kvantitet-nem dvigu proizvodnje. Podobna ugotovitev pa velja za vso ljubljansko industrijo. To pa pomeni, da je naloga pridobivanje kadrov izredno zahtevna. Do sedaj pripravljeni ukrepi na področju sistematizacije in politike osebnih dohodkov so samo majhen del potrebnih ukrepov. Proizvodnjo bo potrebno smeleje razvijati v dislociranem obratu Loški potok in iskati nove možnosti dis-lokacij. Šolanje in štipendiranje kadrov bo moralo biti dosledneje načrtovano. Prav od zadovoljive rešitve kadrovskih problemov je odvisno progresivno reševanje ostalih proizvodnih in poslovnih dejavnikov s čimer bomo lahko zagotovili dvig proizvodnje.
Oskrba z materialom je pri izvajanju začrtanih ciljev v drugem polletju 1981 najbolj negotov dejavnik. To velja tako za domač kot za uvožen material. Različni ukrepi za
zagotavljanje materiala bodo v drugem polletju zahtevali še več naporov. Pri tem bo pa potrebno posebno pozornost posvetiti ukrepom, ki bodo zagotovili oskrbo z materialom tudi dolgoročno:
1.	povečanje izvoza, ki pa bo optimalno vsklajen z prodajo na domačem trgu,
2.	vključevanje v tako organizirane reprodukcijske verige, ki so devizno bilansirane,
3.	vlaganje v domačo surovinsko bazo.
Rezultati kažejo, da izvozna prizadevanja v prvem polletju niso bila zadovoljiva. Izvoz in pridobivanje deviznih sredstev preko izvoza je bil v Saturnusu v preteklosti rešen kratkoročno na temelju fiskalnih ukrepov (ti so bili za Saturnus v preteklosti pozitivni). Žal je miselnost, da so devize od lanskega izvoza drage, da jih je laže dobiti preko drugih virov še vedno prisotna v Saturnusu. Odločno moramo izvesti preobrazbo obstoječih proizvodnih programov, jih dopolniti z novimi programi s ciljem uravnoteženja izvozno-uvozne bilance. Prav izvoz je tisti dejavnik, ki nam bo dolgoročno omogočil ustvarjati višji dohodek in s tem tudi trdnejše pogoje za nadaljno rast.
Finančne rezultate in svoj življen-ski standard bomo dosegli le z doslednim obvladovanjem obravnavanih in drugih poslovnih in proizvodnih dejavnikov.
Ivan Primožič
NOVA PRIDOBITEV
Z otvoritvijo doma Španski borci ob dnevu borca, 4. julija, smo Moščani in tudi Saturnužani slavili novo delovno zmago in pridobili nove prostore za pestro vsakodnevno dejavnost. Dom je na slovesnosti odprl Stane Dolanc, ki je bil slavnostni govornik.
V	novem domu je dvorana s 368 sedeži v parterju in na balkonu, likovni salon, foyer z bifejem in kadilnico (za zadrževanje med odmori), nad glavnim vhodom je terasa. V kleti so še prostori za delovanje društev, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter manjša dvorana, ki jo je mogoče pregraditi, za seje. Poleg teh prostorov je še zaklonišče za 200 oseb in spremljajoči prostori od garderob do sanitarij.
V	domu je dobila prostore meščanska knjižnica Jožeta Mazovca, ki se je preje stiskala na dveh lokacijah ob Zaloški cesti. Vhod v knjižnico je z zadnje strani, saturnužani pa jo lahko obiščemo kar mimogrede, saj je skoraj na poti, ko gremo z dela.
MT
50 let gasilstva v Saturnusu
V	srednjeveški Ljubljani je bilo požarno varstvo organizirano tako kot v vseh srednjeveških mestih. Prebivalci so predvsem sami skrbeli za požarno varstvo in so tudi vsi skupaj prihiteli na požarišče in pomagali gasiti.
Ljubljana je bilo strnjeno naselje, hiše so bile iz lesa, kar je predstavljalo stalno nevarnost pred požari, ki so mnogokrat opustošili velike predele mesta.
V	letu 1870 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Ljubljana, ki se je imenovalo »LJUBLJANSKA PROSTOVOLJNA POŽARNA OBRAMBA«.
Krepitev društva je pokazala, da so imeli prav vsi tisti, ki so se zavzemali za njegovo ustanovitev. Gašenje požarov je bilo vedno bolj organizirano in uspešno.
Pozneje so se gasilska društva ustanavljala po tovarnah.
Saturnus je bil ustanovljen leta 1921. Devet let kasneje je bilo ustanovljeno gasilsko društvo. Takrat je bilo v tovarni zaposlenih 250 delavcev. Od teh je nekaj bilo zadolženih za varnostno službo pri delu, nekaj pa za požarno varnost. Orodje, ki so ga takrat uporabljali je bilo primitivno in sicer dva gasilska aparata, nekaj krampov in lopat. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo takratne uprave, delovalo pa je tudi med II. svetovno vojno.
Po drugi svetovni vojni je ljudska oblast spoznala, da je tudi gasilska organizacija važen organ v družbenopolitičnih organizacijah od-
nosno v socialistični skupnosti.
V letih 1949 do 1960 je bila v Saturnusu močna gasilska ekipa, ki je štela 50 članov in 20 članic. Prvotno so opravljali tečaje o požarnovarnostni službi v podjetju. Ko pa je bila ustanovljena gasilska šola v Medvodah so naši gasilci hodili v to šolo, da bi si pridobili znanje za podčastnike in častnike. Med njimi so bile tudi tovarišice. Organizirali so tudi tečaje za prvo pomoč, tečajniki pa so bile pretežno članice gasilskega društva.
Gasilci so sodelovali na vseh prvomajskih proslavah oziroma paradah in tekmovanjih. Organizirali so izlete tudi za ostale člane kolektiva in tako pridobivali nove gasilce.
Po letu 1965 so se za gasilstvo začeli težji časi. Življenjski standard in težnja po čimboljšem življenju sta se povečala. Nadurno delo je iz dneva v dan bolj odvračalo ljudi iz gasilske dejavnosti, kar je tudi razumljivo, saj si je vsak hotel čimpreje izboljšati življenske pogoje.
Z ozirom na zakon o požarnovarnostni službi, ki določa, da mora vsaka delovna organizacija imeti organizirano požarnovarnostno službo, je UO tovarne sklenil, da se gasilcem za opravljene vaje v popoldanskem času izplačajo nadure. S tem je bil problem vsaj delno rešen.
Omeniti moramo tudi, da je bila naša desetina več let med najboljšimi na ljubljanskem območju. Danes lahko trdimo, da imamo mno-
Vaja gasilskih desetin v Mostah 79. leta.
go boljše pogoje kot nekdaj. Na drugi strani pa moramo priznati, da mladi niso navdušeni za gasilstvo. Če pogledamo, da šteje kolektiv 1700 članov in da število gasilcev ne presega 50 članov, ne moremo biti zadovoljni. Člani gasilskega društva se izpopolnjujejo, da bi bile eventuelno potrebne intervencije čim hitrejše in čimbolj učinkovite.
Tudi strokovno smo boljši kot kdajkoli prej. Imamo 3 desetine in sicer v Mostah, AO in v Zalogu, katere strokovno vodijo poklicni gasilci. Poleg njih pa imamo še vrsto podčastnikov in častnikov, vsi ostali so izprašani gasilci. Da bi skupaj s CZ doprinesli čim večji delež ljudski obrambi, bomo morali delo strokovno izboljšati, številčno stanje pa povečati.
Dernovšek Vlado
Vesela gasilska
Kdor za špricat nima žilce, naj ne hodi med gasilce.
Vsak gasilec rad pošprica, če potem je veselica.
Moštvo staro, moštvo mlado rado hodi pod čelado.
Ko se vrže v uniformo, v špricanju preseže normo.
Za gasilca je pohvalno, če spozna se na brizgalno.
Ker ima gasilske brke, se drži pravil do črke.
Z vodo ogenj le zaliva, žejo pa s potoki piva.
Dokler Sava ne presahne, naj gasilstvo ne uplahne.
Povzeto po Gasilskem vestniku št. 4 / 81
CIVILNA ZAŠČITA ocena izvedenih junijskih vaj enot CZ
V	preteklem petletnem obdobju 1976 -1980 je bil razvoj, opremljanje in usposabljanje pripadnikov, štabov in enot ČZ ter tudi ostalih delovnih ljudi dokaj dinamičen. Videti je uspehe v povečanem vlaganju v razvoj, opremljanje in usposabljanje štabov kot enot v državnem merilu za 30 odstotkov kar je ugotovilo Predsedstvo SFRJ v svojem poročilu o politiki in ciljih razvoja CZ za minulo srednjeročno obdobje.
Povedati moramo, da se je občutno povečala družbena skrb na vseh ravneh za hitrejši razvoj CZ kot strateške sestavine SLO. Z nalogami razvoja pa tudi usposabljanja CZ so se intenzivno ukvarjali vsi dejavniki družbenopolitičnih skupnosti, organizacije SZDL, sindikati in združeno delo v organih upravljanja. Vse to je pripomoglo k družbeni uveljavitvi CZ in ji dalo odgovorno mesto v sistemu SLO.
V	zadnjih letih je našo domovino prizadelo več naravnih nesreč, od katerih so nekatere imele katastro-
falne posledice, pa tudi poplave nam niso prizanesle. V teh hudih nesrečah je morala CZ opravljati številne težavne naloge, daje reševala življenja delovnih ljudi in občanov, družbeno ter njihovo premoženje in oskrbovalo prizadete z najnujnejšim za življenje. CZ je te naloge uspešno opravljala in tako potrdila, da ima nepogrešljivo vlogo v sistemu SLO in DS.
Tudi naša DO ima po enotnih principih organiziranosti za delovanje v elementarnih nezgodah ali vojni nevarnosti postavljeno organizacijo CZ po TOZD oziroma obratih. Tako obstajajo enote in štabi CZ v obratu Moste, obratu Avto-opreme, obratu Zalog in obratu Polje. Številno stanje vseh enot šteje 176 obveznikov CZ, ki delujejo v specializiranih enotah in to: Gasilske enote - 5 desetin, PMP enote (prva medicinska pomoč) 6 enot, RBK enota - (radio-biološka-kemična), TRE (tehnično-reševalna enota) 2 enoti, RV (enota reda in varnosti) 3 enote, enota za vzdrževanje in upo-
rabo zaklonišč, SE (splošna enota) 3 enote ter štabi, ki delujejo in vodijo delo in akcije omenjenih enot.
Da bi preizkusili delovanje nekaterih enot so bile po sklepu in nalogah, ki so jih sprejeli štabi v okviru letnega plana delovanja CZ organizirane kombinirane vaje obveznikov CZ v juniju sočasno, ko so pripadniki IGD »Saturnus« praznovali jubilej - 50 obletnico delovanja industrijskega gasilskega društva.
Namen in cilj vaje je bil, da preizkusimo pripravljenost enot CZ. V vaji so sodelovale enote gasilcev, prve pomoči, tehnično reševalne enote in vod reda in varnosti. Da bi bila izvedba vaje celovitejša smo k sodelovanju pritegnili še gasilska društva iz: Do Teol, DO Izolirka, DO Kolinska, gasilsko društvo Zalog, gasilsko društvo Polje.
Vaje so v posameznih obratih pripravili štabi CZ in v kombiniranem sodelovanju enot prikazali pristope k reševanju in gašenju, ki so bili v vsakem obratu prirejeni specifičnim pogojem obrata.
Pokazalo se je, da so obvezniki vajo izvajali resno in zavzeto. Vse ekipe so delovale dokaj vsklajeno, pokazale so tudi dobro strokovno znanje reševanja nalog. Seveda pa so bili tu in tam tudi spodrsljaji, ki so pokazali na eventuelne šibke točke izvajanja vaje.
Vaje je po skupni oceni, ki je bila opravljena na Komitejih za SLO in DS ob prisotnosti članov štabov bila ocenjena dobro. Ob tej oceni so prisotni izdvojili nekaj tehtnih pripomb, ki jih bodo morali štabi CZ v bodočem delu upoštevati.
Te pripombe so:
-	Pripadniki CZ vsaj nekateri niso nalog v vaji resno sprejeli, kar je štabom otežkočalo organiziranje vaje. V bodoče je potrebno take primere preganjati in klicati na odgovornost.
-	Pripadnike enot PMP je potrebno opremiti z kombinezoni, ker to delo opravljajo ženske in je delo v haljah neprimerno.
-	Izvajati več vaj za vse enote, da bi se dosegla še boljša izurjenost enot, v jesenskem času organizirati dopolnilni pouk.
-	Organizirati tudi vaje, ki ne bodo dogovorjene.
-	Nasploh je potrebno osvežiti kader v enotah CZ z novimi člani in v AO organizirati tudi žensko enoto gasilstva.
-	Potrebno je pristopiti in rešiti probleme preskrbe z vodo za gašenje v avtoopremi in Zalogu.
-	Organiziranost in delovanje CZ je potrebno primerno reorganizirati, tako, da bo imel tudi obrat v Polju svoj štab CZ.
Jurij Vabšek
Rezultati - plod nas vseh
Na sestanku odbora delavske kontrole delovne organizacije, ki je bil junija, so člani razpravljali o poročilih predsednikov delavskih kontrol tozdov in delovne organizacije.
V oceni gospodarjenja preteklega leta je ugotovil, daje naša delovna organizacija poslovala pozitivno in brez ukrepanja službe družbenega knjigovodstva Se naprej ostane odprto vprašanje posojila Productkopu, ki je v likvidaciji in v zvezi s tem tožba Saturnusa proti Investicijski banki Beograd, ki je bila garant pri najemu posojila.
Pri oceni planskih nalog v prvem tromesečju letos, je odbor ugotovil, da se je produktivnost v tozdu embalaže povečala na račun manjšega števila zaposlenih. V tozdu avtoopreme proizvodni plan ni bil dosežen zaradi težav v razvoju, zamujanju rokov in kvalitete izdelkov. Finančni plan pa je dosežen.
Orodjarna v finančni obračun ni zajela serijo orodij za Moskvič. V skupnih službah pa niso dosegli planiranega dohodka, kar je po eni strani pozitivno, saj pomeni to za tozde manjše stroške.
Pri porabi sredstev za pogodbena dela in avtorske honorarje, v tozdih ni bilo odstopanj. V delovni skupnosti pa je presežena poraba za 12 odstotkov. V tozdih niso presegli planiranih izdatkov za reklamo, reprezentanco, za uporabo lastnega avtomobila v službene namene in druga nadomestila za službena potovanja. Delovna skupnost pa jih je presegla za 25 odstotkov. Odbor je zato sklenil, da bo porabo teh sredstev pregledoval mesečno.
Plani tozdov za vlaganje v osnovna sredstva in razširjeno reprodukcijo v letošnjem letu, so sprejeti le delno. V predlogih planov so skupne investicije v vrednosti 61 mio din, razpoložljivih sredstev pa je dovolj.
Inventure v skladiščih potekajo celoletno. Iz poročila inventurne komisije je razvidno, da je poslovanje v skladiščih ažurno in pravilno. Za točnejšo evidenco je še potrebno določiti odpisne komisije, odgovorni delavci pa morajo poskrbeti, da bodo na vseh osnovnih sredstvih pritrjene manjkajoče inventarne številke.
Na področju varnosti pri delu so še vedno pomanjkljive zaščite na strojih in orodjih. Močan je ropot, nezadostna pa je razsvetljava v nekaterih oddelkih. Za odpravo teh pomanjkljivosti morajo stalno skrbeti vodstveni delavci. Število poškodb pri delu pa je v upadanju.
Gasilske ekipe so dobro organizirane. Za boljšo pripravljenost pa bi bila potrebna še dva gasilska kombija - za avto-opremo in Zalog.
Naloge na področju SLO in DS so bile opravljene v rokih.
Pri delu kadrovske službe se je odbor pomudil pri njeni organiziranosti, saj takšna kot je sedaj ni kos zahtevnejšim nalogam, opredeljenih v srednjeročnih planih. Zato je pripravljen predlog nove organizacijske strukture kadrovske službe. Odhajanje in prihajanje delavcev v delovno organizacijo (fluktuacija) je po podatkih za prvo polletje v upadanju. Pri nekvalificiranih delavcih je v primerjavi s preteklim letom upadlo za 70 odstotkov. Pri kvalificiranih in inžinirijskih delavcih je fluktuacija le nekaj manjša kot preje. Eden izmed vzrokov za odhajanje kvalificiranih kadrov, ki jih navaja odbor, so tudi osebni dohodki. Na razpis štipendij za kovinarske poklice se ni javilo toliko interesentov kot je prostih mest. To vrzel bomo skušali zapolniti s pomočjo lifostrojskega izobraževalnega centra.
Stanovanjskim problemom nismo kos, saj imamo vrsto nerešenih primerov. Še vedno 43 članov kolektiva živi v barakah. Da pa bomo lahko rešili stare primere in ne vedno nove, mora kadrovska služba pri sprejemanju novih delavcev bolj natančno preverjati podatke o bivališču.
Disciplina se slabša. Leta 1979 je bilo uvedenih proti prekršiteljem 29 disciplinskih postopkov, lani 76. Skupaj 105. In kakšni so prekrški? Neopravičeni izostanki z dela 52 primerov, uživanje alkohola in vinjenost 16, odklonitev dela 8, prilaščanje materiala in nedovoljeno delo z osnovnimi sredstvi DO 7, nepravilen odnos do dela in pretepi 16 ter ostali prekrški 6 primerov. V disciplinskem postopku je bilo 20 administrativnih in vodstvenih delavcev ter 85 iz neposredne proizvodnje.
Veliko je prekrškov, ki se ne kaznujejo in jih je mogoče odpraviti z večjo odgovornostjo posameznikov. Nekateri si lastijo dvojno malico, nekateri zamujajo, redki so tisti, ki ne zapuščajo delovnega mesta predčasno. Vsak dan se ponavlja, da je že ob 13. uri in 45 minut pred vratarnico množica čakajočih.
Vse ugotovitve odbora delavske kontrole kažejo na to, da bomo morali vsi, medtem ko opravičeno ali neopravičeno kažemo na druge, pometati tudi pred svojim pragom.
Po poročilu pripravil MT.
DOPUSTI
Sezona letnih dopustov je že prestopila polovico. Letos imamo saturnužani možnost letovanja v prikolicah in v počitniškem domu v Velem Lošinju. Dom v Kranjski gori prenavljamo, tako, da bo imel večjo zmogljivost in udobje. Kako pa so zasedene naše obmorske kapacitete. Informacijo je pripravil Feliks Zakrajšek.
V Velem Lošinju imamo skupaj z najetimi 26 sob, to je 62 ležišč. Vse sobe so zasedene do konca sezone, do 31. avgusta, dom pa bo odprt do 10. septembra. Člani kolektiva, ki so se za letovanje pravočasno prijavili, so dobili sobo v počitniškem domu v tistem času, ki so si ga sami želeli. Med
sezono pa se dogajajo razne spremembe. Vse odpovedane sobe takoj oddamo interesentom, ki se prijavijo naknadno.
Prikolic (samo velike) imamo le tos 14. Deset jih je v Zeleni laguni, štiri v Lanterni. Vse prikolice je razdelila prosilcem posebna komisija, ki se je sestala 13. aprila. Tudi v prikolicah se dogajajo spremembe. Dogaja se tudi, da zaradi pozne, sicer opravičene odpovedi, iščemo interesenta. V takem primeru lahko dobi prikolico vsak, ne glede na to ali je bil v njej v preteklih letih.
Trenutno so vse prikolice oddane do 10. septembra. Postavljene pa bodo do 30. septembra zato se je mogoče še prijaviti za zadnji dve izmeni.
DOM V KRANJSKI GORI
OBNOVA POČITNIŠKEGA DOMA
Marsikoga, ki je planiral letni počitek v Kranjski gori je neprijetno prizadela novica, da bo dom do nadaljnega zaprt. Pričela se je namreč obnova, o kateri se je že več let govorilo, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni prišlo do odločilnega sklepa. Prvotni namen, da bi bistveno povečali kapaciteto doma, s tem da bi uredili nov prizidek v obliki črke L, je bil odbit že pri iskanju lokacijske dokumentacije zaradi prostorske omejitve. Drugega nam ni preostalo, kot da realiziramo že dolgoletno željo vseh obiskovalcev doma, da zgornja skupna ležišča spremenimo v ločene sobe po isti zasnovi, kot je v I. nadstropju. Tako bomo pridobili v novi etaži 6 spalnic in sanitarne prostore. To se pravi 3 sobe po 2 ležišči in 3 sobe po 4 ležišča. Ker že imamo v 1. nadstropju 2 sobi po 2 ležišči in 3 sobe po 4 ležišča, bo znašala skupna kapaciteta doma 34 postelj. Izgled doma iz zunanje strani se,
razen v manjšem naklonu strehe in zunanji leseni oblogi zgornjega dela stavbe, ne bo bistveno spremenil.
Izvajalec del je SGP »GRADBINEC« Kranj, ki je bil najugodnejši ponudnik. Pogodbena investicijska vrednost adaptacije znaša 2.466.853,00 din. Rok dovršitve del je 30. september 1981.
Po odločbi sanitarne inšpekcije z dne 2. aprila 1981 smo dolžni tudi bistveno spremeniti način priprave hrane, tako da bo ločen del izdajanja in priprave hrane ter sprejemanja in pranja umazane posode. Nadalje je potrebno urediti točilno mizo z vgrajeno hladilno napravo. Tudi prezračevalno napravo v kuhinji je potrebno obnoviti. Za vse to bomo uporabili obstoječi del kuhinje in klubski prostor. Rok za odpravo teh pomanjkljivosti je sicer 15. junij 1982, vendar zaradi že pričetih gradbenih del bomo skušali istočasno rešiti tudi ta problem, v kolikor bi uspeli dovršiti do pričetka zimske sezone, ki se mora normalno pričeti, že v novih pogojih bivanja.
Ing. Mozetič Marjan
TOZD TOVARNA AO
Prva slika (plastika)
Kdo je kriv in odgovoren, da že leto dni visijo? Upam, da niso za okras, temveč za pomoč in višjo produktivnost!
Zelo draga uvožena investicija!
Druga slika (plastika)
Tudi ta stroj stoji več mesecev
odnosno ne služi svojemu namenu, ker ni rezervnih delov. Vsak komentar kot ta, je odveč!
Tretja slika (štancarija)
Pred časom je tov. Brvar Anton, oddelkovodja štancarije dejal: »Ogrožena je proizvodnja vsled nezadostne razsvetljave!« (Pomanjkanje fluorescenčnih cevi).Kai pa reče
na to sedaj, ko gori v celotnem oddelku mnogokrat tudi do 12. ure; nič bolje pa ni v montaži!
Opomba k drugi sliki Po razgovoru z glavnim direktorjem je bila intervencija res uspešna. Takoj naslednji dan, 18. junija so naročili zastopniku Ankerverga, da dobi serviserja za popravilo stroja. Monter je prišel naslednji dan ob
12. uri in popravil stroj v pičlih dveh urah in to brez kakršnihkoli rezervnih delov. Vprašujem se, kaj je krivo, da je bil stroj toliko časa v okvari. Morda nezainteresiranost, neznanje ali pa oviranje proizvodnje? Stroj je od dne, ko je bil popravljen, stalno v pogonu.
Osat
RALLY Z MNOGIMI AMBICIJAMI
Svečana podelitev priznanj v koncertni dvorani v Postojnski jami.
Letošnji rally Saturnus, organiziran četrtič za državno prvenstvo (Šampionat Jugoslavije) in prvič za mednarodno konkurenco (Alpe-Adria-Rally-Cup) je dokazal, da se vse planirane ambicije postopoma realizirajo. To je avtomobilistična športna prireditev na kateri sodeluje največ inozemskih tekmovalcev in tujih tekmovalnih posadk te vrste v celotnem povojnem obdobju. Ob tem pa so delovanje domačih tekmovalcev, kot je bilo običajno dosedaj, ni bilo zapostavljeno.
Organizatorjem je uspelo, čeprav prvič, brez težav angažirati tuje ekipe, kar ni bil primer na predhodnih avtomobilističnih rally-jih, na katerih iz leta v leto beležimo vse manjše število udeležencev. Uspelo je še nekaj, mogoče namerno, gotovo pa koristno; s potezo, da tuji tekmovalci ne plačajo Startnine so bila odprta vrata mnogim domačim tekmovalcem na sedmih mednarodnih rallyih, ki predstavljajo tako imenovani Alpe-Adria-Rally-Cup. Tako je realno pričakovati, da čez leto ali dve ta rally postane eden tistih, ki se točkuje tudi za evropsko prvenstvo.
Alpe-Adria-Rally-Cup predstavlja novo vrsto tekmovanja sosednih držav, ki ima za cilj razvijanje dobrososedskih odnosov in športnega tovarištva organizatorjev rallyev iz CSSR, Avstrije, Italije in Jugoslavije. Za ta pokal se točkuje tudi eden od najbolj znanih rallyev v Evropi, to je Barum rally iz Gottvval-dova v ČSSR. Pod nazivom Alpe-Adria se zbirajo organizatorji mnogih drugih športnih prireditev, ki so postale predmet pozornosti vlad treh sosednjih držav, posebno Avstrije, Italije in Jugoslavije.
Favorit Franco Checcato zadovoljen
Letošnji rally, dolg 554 km, je bil razdeljen v 13 etap in 12 gorsko-hitrostnih preizkušenj. Večji del trase je potekal po makadamskih poteh, kar je velika redkost v Evropi, del trase pa je potekal pretežno po čudovitih gozdnih predelih okrog Postojne, kjer se je rally tudi končal.
Od sto prijavljenih posadk, se jih je na startu pojavilo 70, od katerih je samo 40 končalo tekmovanje. Mnogi od njih, posebno tistih iz mednarodne konkurence, so tekmovanje končali že na obronkih Snežnika in na gozdnih poteh okrog Postojne. Konec koncev, vsi ki so končali tekmovanje, so ocenili rally kot izjemno dobro organiziran. »To je pravi rally«, je izjavil na tiskovni konferenci pred startom favorit Franco Checcato, kar je tudi potrdil. Na četrti gorsko-hitrostni preizkušnji se mu je, na tovarniško pripravljenem Fiat-Abarthu 131, odtrgal diferencial, vendar mu to ni vzelo poguma. Svojo predhodno izjavo je dopolnil: »Ni mi žal, zmagal bom naslednje leto.« Da v naprej ni bilo mogoče predvideti zmagovalca, so dokazali tudi domači favoriti: Drago Zonta (odpadlo mu je prednje kolo), Andrej Vidic (odpovedal mu je motor) in Brane Kuzmič (odpadlo mu je zadnje kolo).
Ta prireditev je dokazala še nekaj. Na »kačjih ridah«, ki so dobro znane domačim voznikom, se je
zbralo nekaj tisoč gledalcev, kar demantira trditev, da za ta šport pri nas ni zanimanja. Nasprotno, publika obstaja, vendar nekateri organi-
zatorji pogosto le-tej rallyja ne znajo približati.
Poleg točkovanja za pokal Alpe-Adria je Rally Saturnus sestavni del največje, tradicionalne, družbenopolitične manifestacije »Po poteh partizanske Ljubljane«. Organizatorji so uspeli to športno prireditev povezati tudi s poslovnimi cilji naše delovne organizacije oziroma TOZD Tovarne avtoopreme kot proizvajalca svetlobne opreme in turističnimi cilji HTO Postojnska jama. Samo tako organizirana športna prireditev je lahko interesantna tudi za turizem. V sedmih dneh, kolikor je trajal rally, je v Postojni prebivalo 500 tujih gostov, ki pa niso bili »prehodni gostje«, kar je sicer značilno za Postojno.
Proglasitev zmagovalca je potekala v ambientu Postojnske jame, točneje v koncertni dvorani, približno 100 m »pod zemljo« pri temperaturi približno 10 stopinj Celzija. Predstavljala je pravo atrakcijo za približno 800 ljubiteljev avtomobilizma, katerim je bil omogočen brezplačen vstop in niz drugih prijetnih presenečenj, začenši od fotografiranja do poznanih fanfar. Zmagovalec Antonio Zanussi je osvojil, poleg športnega priznanja, tudi »jamskega človeka« - spominek -skulpturo - darilo HTO Postojnska jama. Na koncu je predstavnik naše delovne organizacije povedal med drugim, da bodo drugo leto prireditev organizatorji in pokrovitelji financirali na nov - izviren način. Saturnus namerava na naslednjem rallyju predstaviti nov tip halogen-skih meglenk in dodatnih žarometov za dolgo luč velikega premera.
Pripomniti je potrebno, da so financiranje Rallyja Saturnus omogočili udeleženci temeljnega samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev v izdelavi, nabavi, uporabi in prometu svetlobne opreme. Takšna formula pristopa k financiranju in organiziranju, omogoča nivo, ki bi bil potreben tudi mnogim ostalim prireditvam.
To bi bilo tako za pohvalo, kakor tudi v interesu našega športnega avtomobilizma.
Roman Kokalj
Zmagovalec Rallyja Saturnus International ’81 Zanussi Antonio.
Start gorskohitrostne preizkušnje. Voznik Sixt Claus iz ZRN.
10. ŠČURKOV POHOD
Jubilejni Ščurkov pohod iz Saturnusa na Malo planino, ki je bil v soboto 18. julija, je vrhunec vseh dosedanjih pohodov, z odlično organizacijo, množično udeležbo in kot še nikoli slabim vremenom.
Kar težka naloga je opisati dvodnevno akcijo kot je Ščurkov pohod. Zato bo moralo veliko zanimivosti ostati pri udeležencih in še posebno pri organizatorjih pohoda. Slednji so pohod začeli že mesec dni preje. Namreč upravni odbor PD Saturnus je sklenil, da bo letošnji 10. Ščurkov pohod posvečen 60-letnici Saturnusa in 40. obletnici vstaje slovenskega ljudstva, kar je z vso močjo podprl tudi sindikat. To pa so seveda resne stvari in temu primerno je stekla tudi organizacija. Pripravljalna skupina se je sestala trikrat. Sleherni član jfe imel svojo nalogo. Najprej je začela z delom
Naslovnica knjižice, izdelane ob desetem Ščurkovem pohodu.
propagandna komisija. Grafiki so izdelali učinkovit plakat, kateri je štirinajst dni pred akcijo visel po vsej naši občini in tudi drugih ljubljanskih, kakor tudi kamniški. Plakatiranje je bilo potrebno ponavljati, ker si je plakat marsikdo vzel za okras. Mnogi so šele s plakata izvedeli, da praznuje letos Saturnus 60 let. Propagandisti so lepo uredili vitrine, izdelali informativni bilten in začeli z zbiranjem prijav. Grafiki pa so izdelali še posebna vabila in spominsko knjižico o Ščurku in pohodih v njegov spomin. Obvestilo in vabilo pa je bilo tudi v Delu, na televiziji in radiu - na valu 202, kjer je bil pogovor s predsednikom društva Ladom Slakom. O zanimivi akciji saturnuških planincev in o obletnici Saturnusa je tako zvedela vsa Slovenija. Dobre volje in zagnanosti pa ni manjkalo tudi na drugih področjih priprav. Sindikat je akcijo vsestransko podprl, borci pa so prispevali film, daje Zvone Požgaj lahko akcijo posnel. Tudi kosili tokrat nismo v gostilni, ampak so nam odlično kurjo obaro pripravile naše kuharice, do smodnišnice pa jo je pripeljal Franc Kutnjak. Kosili smo točno ob 12. uri, po sedmih urah hoje. Posebno presenečenje pa so povsem samoiniciativno pripravili grafiki, ki so si zase in za najbližje na bele majice odtisnili znak ščurkovega pohoda.
Pohod smo začeli s položitvijo cvetja k spomeniku Vidi Pregare in padlim saturnužanom na dvorišču tovarne. Po položitvi cvetja na grob Emila Ščurka na Žalah, smo se tako kot prejšnja leta predstavili drug drugemu in se dogovorili za pot. Bilo pa je tudi nekaj posebnosti na
letošnjem pohodu. Kot prva je bila hoja po novem mostu čez Savo in cesti do Črnuč. Drugo posebnost in nadvse prijetno presenečenje pa smo doživeli ob malici na trzinskem polju, ko nas je v imenu mengeša-nov pozdravil predsednik meddruštvenega odbora ljubljanskih PD Peter Lavrič in nas pogostil s čajem in značkami. Prav tako prijetno presenečenje smo doživeli v nedeljo zjutraj, ko sta nas na Planini, kljub hudemu deževju obiskala Jurij Vabšek in podpredsednik društva Stane Peterca, ki je imel na slovesnosti govor ter podelil značke. Med posebnosti pohoda lahko uvrstimo še pohodnika Janeza Paternostra, ki je že drugič za pohod prispeval 2000 din.
Iz Saturnusa je šlo na pohod 49 udeležencev, kar je največ doslej. Kasneje so se priključili še drugi, da nas je bilo v nedeljo na proslavi 65, kar je tudi največ. Kar 24 jih je bilo prvič, dva sta bila desetič in sicer Marjan Jakopin, ki je zaradi pohoda prišel z morja in Slavko Gerlica, ki je bil kot na prvem pohodu tudi na desetem vodič. Devetič so bili na
pohodu: Tone Erlah, Zmago Črmelj, Franc Oražen, Tone Kresnik in Miro Živic. Ti imajo drugo leto priložnost dobiti že d togo zlato značko. Najstarejša sta bila letos Zemljakova, najmlajši pa Matej Trtnik, star 10 let in prav toliko mesecev. Največ udeležencev je bilo iz orodjarne in tiskarne, tako, da lahko rečemo, da si prav na Ščurkovem pohodu grafiki in orodjarji krepko segajo v roke. Iz računovodstva so bila kar tri dekleta, iz avtoopreme Erlah in Mami, iz Zaloga pa nihče.
Naj sklenem z oceno, da je bil ta pohod res doslej največji, da je sedaj že vsem postalo jasno, da je pohod že tako pomemben, da ga ni mogoče prekiniti. Kljub sezoni dopustov sta bili organizacija in udeležba odlični. Ker je bil pohod jubilejni so prejeli bronasto spominsko značko tudi tisti, ki poti niso v celoti premagali peš, seveda pa bodo morali za srebrno značko premagati pot še trikrat, ker Ščurkov pohod mora ostati kot športna kategorija čist, to je peš iz Saturnusa na Malo planino.
Miro Živic
RES MNOŽIČNO
Pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, ki spominja na čas, ko je Ljubljano od ostale slovenske zemlje ločevala bodeča žica, smo se saturnužani udeležili množičnejše kot prejšnja leta. Naše planinsko društvo je s finančno in delovno pomočjo konference osnovnih organizacij sindikata organiziral udeležbo na pohodu, ki se je v marsičem razlikovala od prejšnjih. Po številu in...
S takšno udeležbo smo počastili več jubilejev in sicer 60 let Saturnusa, 40 let vstaje, dan zmage in 30 let samouprave v Saturnusu. Pohod pa je potekal takole. Zbrali smo se na tovarniškem dvorišču v Mostah, kjer nas je pozdravila ob prihodu borbena pesem iz zvočnika naše informativne postaje. Takoj ob prihodu smo prejeli spominske majice z napisom Saturnus. Na štart pohoda, na Fužinah, so nas
odpeljali trije »krpani« - avtobusi mestnega prometa. Prvi v koloni avtobusov pa je vozil tovarniški tovornjak, okrašen s cvetjem in zastavami, s katerega je odmevala vesela pesem.
Startali smo na fužinskem mostu in šli čez Bizovik na Golovec. Tu, na Poti spominov in tovarištva pa je bilo presenečenje za udeležence, čakal nas je kamion, ki je pripeljal malico. Po malici smo ob zvokih harmonike neutrudnega Brvarja zapeli nekaj pesmi, najbolj zagreti pa
so tudi zaplesali. Pot smo nadaljevali proti barjanski strani, prečkali Dolenjsko cesto in po Cesti 18. divizije nadaljevali pot proti cilju, ki je bil na Trgu osvoboditve. Po vsej poti nas je spremljala pesem v spremljavi harmonike.
Po pohodu smo si ogledali zaključno prireditev na Trgu revolucije, nakar smo združeno odšli v restavracijo Rio in si osvežili suha grla s hladnim pivom znanega izdelovalca piv iz Ljubljane.
Lado Slak
| KADROVSKE NOVICE |			
SEZNAM NOVOSPREJETIH		Stemad Tatjana	EM
DELAVCEV		Vitosavtjevič Serada	EM
		Lučič Dragica	EM
Aoril Mitrovič Joviča	EM	Nedeljkovič Zorica	DSSS
Hukanovič Ismet Ribič Milanka Stanič Drenka	EM AO EM	DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI	
Zdravčevič Eva	EM	April	
Božič Rada	EM	Novak Ana	EM
Baltič Nadefija	EM	Kovač Boris	OR
Maj		Kukoviča Marija	EM (upokojena)
		Smajlovič Fehima	EM
Fileva Snežana	AO	Vetrn ič Jadranka	AO
Krstanovič Stanka	AO	Vetrn ič Nada	AO
Prebil Milena	DSSS	Halilovič Vahida	EM
Kelhar Smiljan	OR	Pintar Bojan	EM (v JLA)
Saldum Nada	EM	Stanojevič Momčilo	AO (v JLA)
Cerar Janko	EM	Mencin Marko	AO (v JLA)
Vorih Marica	EM	Knez Andrej	OR (v JLA)
Stupar Verica	AO	Kovač Darinka	EM (upokojena)
Krašovec Nasto	EM	Raškovič Žarko	EM
Dekič Milorad	EM	Tadič Slavka	AO
Vasilič Radinka	EM	Ramovš Mitja	DSSS
Kneževič Milka	EM	Zupan Branko	EM
Žuran Marija	EM		
Krsnik Ivan	EM	Maj	
Vodopivec Zdenko	OR	Havič Fahrudin	EM
Ogorevec Srečko Botonjič Šefko	AO EM	Galjot Dušan Zajc Stanislav	DSSS OR
Grabec Ivan Ignjatovič Velinka	OR AO	Engler Katarina Jančar Alojz	DSSS EM
Alidžanovič Husein Mihelič Peter	EM AO	Pogorelec Jože TesnerZdenka	EM (inv. upokojen) EM
Pumpalovič Miljana Tomič Milka	AO AO	Tetičkovič Marija Zakrajšek Branko	EM (upokojena) AO
Junij		Moderndorfer Vinko	EM
		Kralj Jože	DSSS
Bebič Fatima	EM	Vehovar Frančišek	OR
Čeme Ivan	EM		
Džolič Branko	EM	Junij	
Vidrgar Rada	EM		
Krevs Marjan	EM	Krstanovič Stanka	AO
Bulič Ismeta	AO	Golubovič Bogomir	OR
Bogosavfjevič Dostana	AO	Djordjič Stanka	EM
Dolinar Cvetka	AO	Tripunovič Miladin	AO
Boh Zlatko	EM	Jankovič Mira	AO
Ivančič Milan	AO	Žagar Marija	AO (nv. upokojena)
Vesel Marica	AO	Vodopivec Zdenko	OR
Servan Saša	EM	Isič Behizeta	EM
Lazič Mitra	EM	Grujanovič Zoran	AO
Hafner Valerija	AO	Servan Saša	EM
Kavčič Marija	DSSS	Radulovič Dragica	AO
Nikolič Julijana	EM	Balent Marija	EM (nv. upokojena)
Krajnik Irena	EM	Zajc Slavka	EM (nv. upokojena)
Šubelj Marjan	AO	Pevulja Marko	AO
MINI PORTRET
Emina Topčagič (25) dela v montaži tozd Tovarna avtoopreme in to že 6 let.
MALA ANKETA
LETNI ODDIH
Letni oddih vsakdo preživi na svoj način. Nekateri poležavajo na vročem soncu, nekateri gredo v hribe, drugi postorijo razna opravila in dela doma. Letni oddih je tisti čas, ki ga porabimo zase, ko ni potrebno zvečer pomisliti: »jutri pa zopet na delo«. To je čas, ko se spočijemo od hrupa strojev in se na užijemo svežega zraka.
Kje bodo preživeli dopust ali kje so ga, kako so se imeli itd., smo povprašali naše sodelavce?
ANA ZUPANČIČ - alupo pokrovčki. Na morje to leto ne grem, ker imam majhnega otroka. Avtomobila sedaj nimamo in bi bila vožnja z avtobusom prenaporna.
Lani smo bili v Lošinju, letos pa bosta šla tja le mož in starejša hči. Midve z mlajšo bova odšli v Sevnico, kjer sem doma.
JANEZ KOS - orodjarna. Bil sem v naši prikolici v Zeleni laguni.
Bilo je kar prijetno. Prikolice so
dobro postavljene, tako, da niso predaleč ne od morja ne od sanitarij. Morda le to, da je krožnikov, kozarcev in pribora premalo. Za naju še ne, a če bi bili štirje, prav toliko žlic in ostalega ne bi bilo dovolj, saj se nekaj le te porabi tudi med pripravo hrane in bi bilo potrebno stalno pomivati.
JOŽE SEVER - avtooprema. Deset dni sem bil na Štajarskem. Tam smo z družino bratu pomagali pri košnji, žetvi pšenice in v vinogradu. Dopust je bil delaven, a se je izplačalo, saj bomo v jeseni klali in tudi vina bo.
TONE KRISPER - orodjarna. Za štirinajst dni bom z družino odšel v Makedonijo. Teden dni bomo preživeli ob Ohridskem jezeru. S prijatelji iz pobratenega planinskega društva Georgij Naumov se bomo potem povzpeli na nekaj vrhov v makedonskih planinah. Med drugimi tudi na Titov vrh v pogorju Koraba. Na povratku bomo obiskali hišo cvetja.
JELKA IVANUŠA - računovodstvo. V drugi polovici avgusta bom šla taborit na Krk. Tam sem bila tudi lani in mi je všeč. Tako bom
Kaj je vaše delo?
Delam v montaži na tekočem traku kot tudi na posameznem delovnem mestu. Sestavljam žaromete in svetilke. Delo na tekočem traku je normirano, kar je zagotovo fizična in psihična obremenitev - imeti moram določeno hitrost, istočasno moram biti natančna, moram pa tudi paziti, da je žaromet oziroma svetilka pravilno sestavljena. Moja dolžnost je tudi, da sem povezana s sodelavkami, da dosegamo normo z ostalimi v skupini, ker je drugače takoj negodovanje in slaba volja. Normo presegamo za 25 do 30 procentov, odvisno pač od zahtevnosti izdelka.
Kateri izdelek montirate danes in kako to delo poteka?
Trenutno je v delovnem procesu združena svetilka KAMAZ, ki jo izvažamo. Priključujem pet električnih vodnikov na nosilce žarnic v tej svetilki ter vse skupaj odložim na tekoči trak, kjer je na vrsti naslednja operacija.
Ali se s sodelavkami dobro razumete?
S sodelavkami se dobro razumem, pri razvrščanju na delovno mesto tudi nikoli ne negodujem - ko sestavljamo en izdelek, opravljam vedno isto operacijo, ko pa začnemo s sestavljanjem drugega žarometa oziroma svetilke, pa smo razporejeni na drugo delovno mesto - s čemer je delo tudi bolj prijetno.
Velikokrat so pripombe glede discipline delavcev. Kaj menite o disciplini delavk in delavcev v montaži?
Delavke v montaži so v celoti disciplinirane, zase poglavje pa so razmere pri prihodu na delo in odhodu domov; takrat pride velikokrat do napetosti in živčnosti zaradi zamud
tudi do pol ure. Zamudam pa botruje naurejen prevoz za prihod in odhod z dela. Vsi, ki se vozimo redno z avtobusom, dobro poznamo primere, ko odpelje avtobus mimo mestne avtobusne postaje, če je prepoln in potem seveda zamudimo na delo. Tovarne in ostali okoli nas, na primer Rog, Pletenina, Yulon, Intertrade, imajo organiziran avtobusni prevoz prav do tovarniških vrat. Delavci Saturnusa imamo do avtobusne postaje 10 do 12 minut. Vse skupaj je prav zoprno ponoči, ko nehamo delati ob dvaindvajseti uri. Takrat spuščajo delavke pred iztekom delovnega časa, kajti nekatere delavke morajo še na vlak.
Ste tudi zelo aktivna mladinka!?
Letos se ne moremo pohvaliti s pretirano aktivnostjo v Mladinski organizaciji. Sicer smo pripravljali prireditev za 25. maj, potem pa je vse skupaj padlo v vodo zaradi neodločnosti kolektiva.
Udeležili ste se tudi zvezne mladinske akcije PALIČ 81 pri Subotici v Vojvodini. Bi lahko povedali kaj o tem?
V	načrtu je bilo, da uredimo cesto, parke in okolico pališkega jezera. Urejevali pa smo le cesto in park, kajti pol akcije smo preživeli na polju, kjer smo pleli sladkorno peso, obirali jagode in črni ribez, da letina zaradi pomanjkanja delovne sile ne bi propadla.
Bi lahko opisali življenje mladih v brigadirskem naselju?
V	mladinskem naselju Ivo Lola Ribar nas je bilo šest brigad. Slovenijo je zastopala naša brigada iz ljubljanske občine Moste-Polje. Potem je bila še brigada iz Brčkega, Sremskega Karlovca, Žitišča, Niša in Vinice v Makedoniji. Vstajali smo ob štirih zjutraj in si razporedili čas tako, da smo začeli delati ob šestih - do trase, ki je bila daleč, smo šli peš. Moram reči, da smo pridno delali, seveda pa je kdo tudi več ali manj lenaril, kot se dogaja povsod. Res je bilo delo težko, toda popoldne smo vse to pozabili. Takrat smo imeli razne tečaje, tako za vožnjo z motorjem, jadranje, politična predavanja in podobno. Organizirali smo tudi zabavne večere. Dežurstvo za kuhinjo je vsak dan prevzela ena brigada. Takrat je bilo treba s trase naravnost v kuhinjo. Dežurna brigada je morala vse počistiti, tudi najbližjo okolico, pomiti posodo od kosila in seveda tudi od večerje. Sama sem imela zelo malo prostega časa zase, ker sem bila tudi tajnica naše brigade.
Lahko pa rečem, da mi ni žal, da sem se udeležila mladinske delovne akcije, saj je to za vsakega mladega človeka enkraten, neponovljiv in nepozaben doživljaj.
Anamarija Plesničar
preživela štirinajst dni, ostal dopust pa bom prihranila za smučanje.
MITJA ŠTUBELJ - orodjarna. Večji del dopusta bom porabil za adaptacijo hiše v katero se bom preselil po poroki. Če pa bo ostalo še kaj denarja bova odšla z ženo kakšen konec tedna do morja, na slovensko obalo.
MILKA ZRIM - napisne ploščice. Šli bomo v Zeleno laguno. Včasih smo hodili v Lošinj in nam je bilo všeč, le če bi bil dom bolj urejen. Zato se raje odločimo za prikolico. Možu sicer ni najbolj všeč, ker mora v trgovino in pomagati pri kuhi, nama z vnukom pa je zelo.
Nekaj dni dopusta sem porabila že za pomoč pri varstvu. Za nekaj dni bova šla z možem še v hribe, na Triglavska jezera, če bo vreme.
LJUBA RAKIČ - avtooprema. Na dopust grem kar domov, ker ni denarja. Z možem sva kupila staro dvosobno stanovanje in sedaj odplačujeva kredite.
FANI ŠVIGELJ - avtooprema. Bili smo na Pagu v prikolici Julona, kjer je zaposlen mož. Je sicer dražje kot v Saturnusu vendar je tam lepša plaža in čistejše morje. Preostali del dopusta bom porabila, ko bomo adaptirali stanovanje.
Pripravil MT
MAJA 1981 JE TELESNOKULTURNA SKUPNOST LJUBLJANA PODELILA PRIZNANJA ZA DOLGOLETNO USPEŠNO DELO IN DOSEŽKE, KI SO ODLOČILNO PRISPEVALI K RAZVOJU TELESNE KULTURE V LJUBLJANI NA PODROČJU ORGANIZACIJE VRHUNSKEGA IN MNOŽIČNEGA ŠPORTA. PRIZNANJE SO PREJELI TUDI ŠTIRJE SATURNUŽANI.
Zoran Zalokar (55), petkratni državni prvak v smučarskih skokih, je opisal na kratko svojo več kot štiridesetletno športno aktivnost:
»Z desetimi leti sem telovadil pri šišenskem Sokolu. Leta 1936 sem se začel ukvarjati s smučarskimi skoki ter sem bil aktiven kot smučarski skakalec v reprezentanci vse do leta 1956. Nato sem deloval kot trener amater - brez honorarja in v tem času sem vzgojil štiri generacije skakalcev mladinske in tudi članske državne reprezentance. Od leta 1970 naprej sem bil športni funkcionar. Najprej sem bil republiški selektor, nato pa še zvezni selektor državne reprezentance.
Istočasno sem deloval v klubu Enotnost, kasnejši Iliriji. Od leta 1970 sem bil na čelu Ilirije in sem vodil tudi izgradnjo (bil sem idejni pobudnik in fizični garač) skakalnega centra Mostec. Danes Mostec stoji, vzgajajo nove generacije. Iz-gradnjo smo leta 1970 začeli s članarino in prostovoljnimi prispevki, to je 35 starimi tisočaki, danes je center Mostec s klubskim domom vreden 150 milijonov novih dinarjev. Je eden najsodobnejših centrov v Jugoslaviji s štirimi z umetno maso prekritimi skakalnicami.
Če sem priznanja vesel? Vsako priznanje je tudi potrditev, da ljudje vedo, da so se spomnili, da si
žrtvoval prosti čas, da si nekaj storil - kajti delovanje in gradnja v športu ni mogoča le z denarjem, potrebno je veliko dobre volje in zagnanosti.«
Viktor Jarc (60 let) pravi:
»Priznanje sem prejel za pospeševanje množičnega rekreativnega športa, predvsem za postavitev trim stez. Z vrhunskim športom se nisem nikoli ukvarjal.
V Saturnusu sem ustanovil in 20 let vodil smučarsko sekcijo, ki praznuje letos 30 let obstoja, vodstvo so medtem prevzeli mlajši.
Bil sem tudi večkrat predsednik organizacijskega odbora smučarskega tekmovanja mesta Ljubljane. 15 let nazaj pri nas nismo poznali množičnih tekmovanj, zato jih je bilo treba aktivirati in organizirati. Sčasoma pa je bilo vedno več udeležencev, prijavilo se je tudi do 1500 tekmovalcev, tako da nismo mogli več kriti stroškov tekmovanja ter smo morali udeležbo zaradi stroškov zmanjšati. Zdaj nastopajo le reprezentance petih ljubljanskih občin, vsaka reprezentanca šteje okoli 60 ljudi, to se pravi v vsaki kategoriji je le 10 ljudi, skupno pa tekmuje od 300 do 400 ljudi. Najprej so tekmovali le v alpskih disciplinah - veleslalomu, zdaj pa tudi v teku na smučeh.
Leta 1972 smo v Ljubljani v Mostecu postavili prvo trim stezo v Sloveniji. Bili smo v Švici, dali so nam dokumentacijo, naši strokovnjaki so jo pregledali in ni bilo nobenih pripomb - tako smo po švicarskem vzoru dobili prvo trim stezo v Ljubljani, danes so v Ljubljani že tri več, najdemo pa jih po vsej Sloveniji. Vse so postavljene po istem principu, kot je steza v Mostecu.
Menim, da je trim steza najidealnejša in najcenejša rekreacija, dostopna vsakomur, tudi glede fizičnih zmogljivosti, človek se lahko rekre-ira, ko ima čas in brez trenerja, saj so navodila narisana na ploščicah.
Moram pa priznati, da čutim osebno zadovoljstvo, ko pridem v kak kraj in vidim trim stezo, tako kot pred kratkim v Rogaški Slatini, saj je v vsaki trim stezi delček mojega dela.«
Dimitrij Kobilica (55) je rekel:
»Priznanje sem prejel za pomoč pri organizaciji kot tudi za sodelovanje v Občinski strelski zvezi Mo-ste-Rolje.
Od leta 1936 naprej sem telovadil pri Sokolu na Taboru, kjer smo se že vadili v streljanju z zračno puško. Med okupacijo sem bil interniran, ko pa sem se vrnil domov,
sem moral k vojakom. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1949 sem se takoj vključil v strelsko organizacijo. Takrat so bili pogoji drugačni, kot pa so danes; obstajale so strelske skupine, toda šele v letih 1952 / 53 so začeli ustanavljati strelske družine. Tako sem tudi soustanovitelj strelske družine Vida Pregare. Istočasno je bila ustanovljena tudi strelska družina Franc Leskošek v naši tovarni, vendar pa ni dolgo obstajala ter se je kot sekcija priključila SD Vida Pregare. Bil sem dolga leta predsednik te sekcije, tudi tekmujem še z njo in pomagam mlajšim.
Od ustanovitve Občinske strelske zveze Moste-Polje sem v njenem odboru, najprej kot tehnični vodja, potem kot podpredsednik in nato kot tehnični predsednik komisije za tekmovanja. Ves ta čas je družina dosegala dobre rezultate, saj so se strelci naše občine udeleževali raznih tekmovanj v republiškem merilu in to z zračnim in malokalibrskim orožjem.
Imam izpit za zveznega sodnika ter sem kot član sodniške organizacije pri Strelski zvezi Slovenije sodeloval na vseh kontrolnih, republiških in državnih prvenstvih, ki jih je v Ljubljani organizirala Strelska zveza Slovenije.
Za svoje delovanje pri strelstvu sem že prejel priznanje »Bronasta
strijela«, ki jo podeljuje Strelska zveza Jugoslavije - dobil sem jo ob trideseti obletnici njenega obstoja.
Za rekreacijo smučam, zadnja leta pa sem član vevške ribiške skupine.«
Teodor Kralj (49) je dejal:
»Priznanje sem prejel za več desetletno delo na področju telesne kulture.
Takoj po vojni sem bil vaditelj telesne vadbe, nato pa sem aktivno 12 let igral nogomet pri nogometnem klubu Maks Perc in nato pri NK Slovan.
Pri NK Slovan sem podpredsednik kluba in skupno z drugimi sodelavci že nekaj let aktivno sodelujem pri organizaciji mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v počastitev spomina na narodnega heroja Mira Perca - Maksa iz Zelene jame.
Ta mednarodni turnir ne nosi tega imena zaman, saj so v največji slovenski mladinski nogometni turnir vključena zelo kvalitetna nogometna moštva iz tujine in domovine. Naj omenim Ajax, Dinamo Tbilisi, Leds United, od domačih moštev pa že vrsto let nastopajo moštva Rijeka, Hajduk, Železničar
Sarajevo in drugi. Posebnost turnirja je, da poleg kvalitetnih moštev skoraj vedno nastopa eno ali več moštev pobratenih mest kot so Reka, Tbilisi, Pesaro.
Tudi v Saturnusu že veliko let sodelujem pri organiziranju rekreativnega nogometa. Pri ljubljanski Nogometni zvezi sem predsednik strokovnega sveta za rekreativni nogomet.
Rekreativni nogomet je rekreativen zato, ker naj sprošča duha in fizične sile. V zadnjih letih lahko brez pomislekov trdimo, da je prav na področju rekreativnega nogometa v Sloveniji in še posebno v Ljubljani narejen velik korak. Nogomet je postal športna panoga za nove in nove udeležence vseh starosti, zlasti še mali nogomet. Potrebno je veliko manj fizične pripravljenosti kot za veliki nogomet in je zato ta oblika nogometa primerna tudi za udeležence nad 30 let. Po vseh občinah v Ljubljani obstajajo tako imenovane trim-lige po sto in več moštev. Vsako leto ob koncu tekmovanja na nivoju mesta v obliki enodnevnega turnirja poiščemo prvaka v malem nogometu. Mogoče ne veste, da je ta naslov pripadal že dvakrat moštvu iz Grosuplja iz občine Vič-Rudnik.«
Anamarija Plesničar
VPLIV AKTIVNOSTI NA ORGANIZEM
Vsi ljudje se v medicinskem po- vanje je potrebna majhna količina Za odklanjanje te negativne kom-
gledu razvrščamo v dve skupini in sicer: v zdrave in bolane. Bolane ljudi lahko zdravniki po temeljitih pregledih razporedijo glede na znake obolenja in jim lahko tudi določijo vrsto in količino zdravil, s katerimi se bodo pozdravili in se ponovno vključili v skupino zdravih. Vsi bolniki so lahko manj ali bolj bolani, skoraj za vsa obolenja pa je moč predpisati zdravila.
Kaj pa zdravi ljudje? Ali jih lahko razvrstimo v manj ali bolj zdrave ljudi? Kakšna zdravila pomagajo zdravemu človeku, da bo še bolj zdrav?
Na vsa ta vprašanja medicina ne more predpisati zdravil, ima pa odgovor: Za ljudi, katerim ni moč dvigniti nivoja zdravlja z zdravili, ker so le-ti že zdravi, priporoča medicina kot zdravilo aktivno udeležbo v športni rekreaciji,
Dokaz, da je ta trditev pravilna, bomo našli v delovanju organizma. Najbrž se boste vprašali, kako lahko sami vplivate na svoje zdravje. Na delovanje organizma vpliva več sistemov, ki so odvisni drug od drugega: transportni, prebavni, dihalni, živčni, in srčnožilni sistem. Da lahko človek uspešno opravlja delo v službi in doma pa je potrebno vsklajeno in pravilno delovanje vseh sistemov.
Delovanje transportnega sistema
Naloga tega sistema je, da prenaša po krvi sprejeto količino zraka, v pretežni meri kisik, ki je potreben za delo mišic. Kisik, ki pri vdihu vstopi v pljuča, sprejme prečiščena kri in ga po malem krvnem obtoku (pljuča -srce) prenese v srčno mišico. Ta s svojim krčenjem požene nasičeno kri po žilah vse do najmanjših aort-nih žilic - kapilar, ki oddajo kri vsem celicam organizma in od koder sprejemajo odvečne proizvode organizma, predvsem ogljikov dioksid, ki ga žilice po obratni poti (po venah) s krvjo transportirajo do pljuč. V pljučih se zdaj iz krvi izloči ogljikov dioksid in tako očiščena kri ponovno lahko sprejme kisik.
Da bo transportni sistem oskrboval organizem z večjo količino kisika in hitreje odstranjeval odvečne produkte presnavljanja, pa je potrebna večja telesna aktivnost, ki povzroči, da se vključi v delovanje večje število kapilar in s tem omogoči boljšo prekrvljenost vseh delov telesa. Neuporabni produkti presnove pa se izločajo z dihanjem, s potenjem in s sečem.
Delovanje prebavnega sistema
Za vsakodnevna opravila in tudi za dodatna dela človek potrebuje energijo. Energija pa se v organizmu ustvarja pri razgrajevanju snovi, ki jih vsebuje hrana. Presnavljanje pomeni promet energije vonganizmu. Pri opravljaqi*različnf»idel seperabi določena ke*8ha enpgjije. Zaflairo-10GLASSATWWU*6
energije - 800 kalorij na dan, medtem, ko je za težja dela (rudarjev, steklarjev, železarjev, itd.) potrebna večja količina energije - tudi do 8000 kalorij dnevno.
Energija v organizmu nastaja z izgorevanjem beljakovin, masti in ogljikovih hidratov. Pri izgorevanju nastaja toplota.
Torej, če zaužijemo določeno količino hrane, iz katere s presnavljanjem nastaja energija in telo te energije v celoti ne izkoristi, se odvečna energija kopiči pod kožo v obliki maščobnega tkiva. To maščobno tkivo pa se ponovno pretvarja v energijo, če je organizem dodatno obremenjen z delom, pa zato delo ni dobil zadostne količine hrane, tako se začno črpati odvečne kalorije.
Navedla bom nekaj primerov porabe energije za žene-gospodinje (v kalorijah v eni uri): spanje 65 kalorij, mirno sedenje 100 kal, tipkanje 144 kal, počasna hoja (4 km na uro) 200 kal, hitra hoja (6 km na uro) 300 kal, plavanje 500 kal, počasen tek (8 km na uro) 570 kal, vzpenjanje po stopnicah 1100 kal. Če primerjamo zaužito količino hrane in svoja dnevna opravila s porabo energije v eni uri se lahko takoj prepričamo, da dostikrat zaužijemo preveliko količino hrane, s čimer povzročimo porast telesne teže, otežamo pa delovanje srca, ožilja, presnove. Zato je potrebna vsakodnevna kontrola nad prehrano in dnevnimi opravili. Če dnevna opravila ne zadoščajo za porabo ustvarjene energije, pa so športne aktivnosti najprimernejši način za usklajevanje med potrebno in porabljeno energijo.
Delovanje srčno-žilnega sistema
Vsaka aktivnost mišic terja porabo kisika, ki ga dovaja kri. Istočasno se v mišicah nabirajo produkti presnove, ki jih ponovno kri odvaja iz mišic.
Pri kratkotrajnih telesnih aktivnostih potreba po kisiku ni velika, ker se iz krvi črpa tista količina kisika, ki v mirovanju ni izkoriščena. Povsem drugače pa je pri trajnejših in večjih obremenitvah organizma, za kar je potrebna znatno večja količina kisika. Da bo srce sposobno telo oskrbovati z energijo, se mora adaptirati -prilagoditi na večje obremenitve. Najmanjša obremenitev srca je v ležečem položaju, saj srce pošilja kri navzgor v glavo in navzdol v noge, še težjo nalogo pa ima, ko deluje kot črpalka, ko je potrebno kri črpati od nog nazaj proti srcu. Pri večjih obremenitvah ni dovolj samo rezervna količina kisika v krvi, zato pride do spremembe v srčno-žilnem sistemu: kri mora hitreje dostavljati hrano mišicam in hitreje se mora pretakati. Ker srce ni prilagojeno takim obremenitvam, mišicam primanjkuje energije za delo, kopičijo se produkti presnove (mlečra kislina) in ne moremo setigjopjU utrujenosti.
ponente je potrebno prilagajati srčnožilni sistem večjim obremenitvam. Šport oz. rekreacija je prav tista aktivnost, ki lahko največ pripomore k prilagajanju srca.
Pri vsakem težjem ali dolgotrajnejšem delu se poveča utrip srca. Normalno srce utriplje 60-80 krat v minuti. Glede na različno telesno delo se dvigne utrip srca tudi na 180 udarcev v minuti.
Istočasno se pri obremenitvi poveča sistolična prostornina - to je količina krvi, ki jo srce z enkratnim krčenjem pošlje po krvnem obtoku (70 ml krvi). To pomeni, da srce v eni minuti mirovanja pošlje 4 - 6 I krvi v obtok, pri rekreaciji pa tudi ,10 I več.
Povečanje števila utripov in sisto-lične prostornine pa ima za posledico povečanje minutne prostornine srca. Povečanje minutne prostornine srca pospeši hitrejši pretok krvi, kar omogoči večjo dostavo kisika in
Rekreacija med delavnim časom
človeka.
hitrejše odstranjevanje kislih produktov iz mišic.
Vsa tkiva pa so bolj oskrbljena s krvjo tudi zaradi razširitve krvnih žil in povečanja krvnega pritiska. Žal pa srce ni prilagojeno vsem omenjenim spremembam, ki jih povzroča večja obremenitev telesa. Srce ne moremo prilagoditi obremenitvam z zdravili, temveč ga je potrebno pravilno natrenirati. Že samo 8 urno delo ne prilagaja srce naporom, temveč nas delo utruja. Če je delo dolgotrajno, se sicer delno prilagodimo. Za popolno prilagoditev srca obremenitvam pa medicinska znanost priporoča aktivno udeležbo v športu in rekreaciji.
Po šestmesečni redni vadbi že opazimo spremembe v delovanju srca. Na povečano obremenitev se je srce prilagodilo na tri načine: zmanjša se število utripov srca, poveča se sistola (z enkratnim krčenjem srca pošlje večjo količino krvi v obtok) in poveča se minutni volumen srca (količino krvi, ki jo srce v eni minuti odda v krvni obtok).
Namembna pa je tudi prilagoditev žilnega siatema. Pri vadbi se aktivirajo najmanjše žile, ki v mirovanju ne *>
delujejo, in s tem povečajo pritisk krvi. Hkrati s tem se vključi v obtok kri iz -trebušnih organov. Pritisk v žilah se poveča, kolikor bolj intenzivno je delo oz. izvajanje aktivnosti. Po končanem izvajanju pa se zopet vrne v normalo. Z ponavljanjem oz. rednim izvajanjem se žile prilagodijo na povečanje pritiska.
Delovanje dihalnega sistema
Naloga srčno-žilnega sistema je transport kisika in odstranjevanje ogljikovega dioksida. Kakšno količino kisika kri transportira po organizmu pa ni odvisno od količine krvi, temveč od funkcije dihanja.
Po začetni obremenitvi, ko organizem črpa rezervni kisik iz krvi, se ta količina kisika pri dolgotrajni obremenitvi izčrpa, zato potrebno dodatno količino kisika črpamo z dihanjem iz zraka.
Pri enkratnem vdihu v času mirovanja vdihnemo 0,5 I zraka. Če računamo, da povprečno vdihnemo 12 krat v minuti to pomeni, da v eni minuti vdihnemo 6 I zraka.
tudi eno izmed zdravil zdravega
Pri večji obremenitvi in telesni vadbi je poraba kisika večja, zato se poveča tudi potreba po kisiku. Pljuča zadovoljijo tej potrebi z večjim številom vdihov v minuti in z povečanjem globine vdiha.
Tako pri intenzivnih športnih aktivnostih z enkratnim vdihom sprejmemo tudi več kot liter zraka, frekvenca dihanja se poveča celo na 60 vdihov v minuti in na ta način se dvigne ventilacija tudi do 80 litrov na minuto. Z redno'vadbo se pljuča prilagajajo na telesno obremenitev tako, da ostane še v mirovanju pljučna kapaciteta večja zaradi povečane globine dihanja. Pri ponovnih obremenitvah pa imajo pljuča to sposobnost, da se hitreje vključijo v delovanje po refleksni poti.
Zadnji čas je, da se pričnemo vključevati v redno vadbo, če si želimo ohraniti zdravje do pozne starosti.
Različni zdravniški pregledi in preizkusi telesne zmogljivosti so npr. na Švedskem pokazali, da so telesne sposobnosti 20-letnih ljudi na taki ravni kot 40-letnih ljudi, da pa 40-letni Iju^jp, ki se ukvarjajo z redno vadbo, še več let ostajajo s
SMUČARJI USPEŠNO ZAKLJUČILI SEZONO
Letošnja smučarska sezona se je pričela zelo zgodaj. Snega in mraza je bilo dovolj, tako je bila tudi smuka ugodna vse do konca februarja. Prvenstvo Saturnusa je bilo izvedeno še v odličnih snežnih razmerah. Potem pa je v marcu sneg pobirala močna odjuga. Vsled pomanjkanja snega sta nam odpadli dve tekmovanji: smuk na Mali planini in SPAIS. .
Kljub težavam, pa smo nastopili še na treh tekmovanjih.
15. marca smo se udeležili prvenstva mesta Ljubljane v veleslalomu. Tekmovanje je bilo zopet na Sorški planini. Nastopilo je 200 tekmovalcev iz petih ljubljanskih občin Naši smučarji so dosegli naslednje mesta:
Kategoririja: C-ženske:
1.	Nuša Sovine D-moški:
10.	Miloš Podboj C-moški:
17. Edo Lampič, 23. Sašo Kralj B-moški:
12. Martin Kreč, 24. Marjan Susman
10. Maja smo nastopili na III. dvoboju ISKRA - SATURNUS. Tekmovanje je bilo na Kaninu v Velikem grabnu. Nastopilo je 45 tekmovalcev in tekmovalk obeh DO. Največ uspeha so imeli tudi tokrat domačini, vendar je njihova ekipa zmagala zelo tesno.
Rezultati:
Nad 30 let:
1.	Rihard Mlekuž, Iskra 32,78
2.	Vojko Fattori, Saturnus 33,21
3.	Sašo Kralj, Saturnus 33,91
sposobnostmi na ravni 20-letnih ljudi. Vendar to ni le na Švedskem, dogaja se tudi pri nas, kar se je že pokazalo pri pregledih in preverjanju telesne sposobnosti ljudi, ki so bili vključeni v preventivni aktivni oddih v rekreacijskem centru v Poreču.
Poleg tega smo še vsi potencijalni kandidati, da postanemo invalidi. Marsikdaj pridemo ljudje v nevarno okoliščino, kjer so prav telesne sposobnosti tiste (vzdržljivost, hitrost, moč, spretnost, hitrost reagiranja ter zaznavanja), ki odločajo o težkih poškodbah.
Tudi delo na delovnem mestu je svojevrstna obremenitev, ki na organizmu pušča določene posledice. Naj samo omenim, da je v Saturnusu (zabeleženo po sistematskih pregledih za leto 1980) med 822 pregledanih kar 240 delavcev, ki imajo okvaro lokomotornega sistema. Torej skoraj ena tretina delavcev, kar je že lahko zaskrbljujoče in je potrebno nekaj storiti.
Vsekakor je to dovolj velik vzrok, da se začnemo ukvarjati s telesno vadbo. Vsakdo ima možnost doma izvajati gimnastične vaje za sprostitev in krepitev mišičevja. Za to niso potrebni pripomočki. Tudi ne za hojo in tek v naravi ti pripomočki niso potrebni. To so najcenejše aktivnosti, ki jih lahko izvajamo posamezno ali v okviru družine in prijateljev.
4.	Edo Lampič, Saturnus 34,51
9.	Miloš Podboj, Saturnus 38,09
10.	Nuša Sovine, Saturnus 38,46 Do 30 let:
1.	Rudi Černuta, Iskra 30,50
2.	Martin Kreč, Saturnus 32,24
5.	Sašo Mirtič, Saturnus 33,34
7.	Matjaž Petelin, Saturnus 34,08
8.	Franc Peršin, Saturnus 34,36
11.	Franc Kregar, Saturnus 35,72
12.	Marjan Susman, Saturnus 36,04 14. Dušan VVertel, Saturnus 36,53
Ekipno: 1. Iskra 20 točk, 2. Saturnus 23 točk
Smučarsko sezono pa zaključujemo vsako leto pod Prisojnikom na tekmovanju v čast dneva mladosti, ki je bilo letos že trideseto. Organizator tekmovanja je bila DO Totra. Veleslalom je bil kratek in nepreveč zahteven, vendar pa je strmina terena povzročila nekaterim tekmovalcem dovolj težav. Posledica tega, pa so bili padci in odstopi. Naši smučarji so uspešno zastopali barve Saturnusa. Ekipa v postavi Kreč, Lampič, Podboj je zasedla prvo mesto in osvojila pokal.
Popoldan je bila v Kranjski gori podelitev priznanj in nagrad. Predstavnik TOTRE je podelil knjige »Smučanje« petim udeležencem, ki so nastopili že na prvem tekmovanju, leta 1952. To so bili Ivko Bernik in Milan Berlič iz DO TIKI in Viktor Jarc, Dimitrij Kobilica ter Tone Kunšič iz DO SATURNUS. Tov. Jarc, pa je tudi od naše smučarske sekcije prejel knjigo »Kjer tišina šepeta« za dolgoletno delo in vodenje smučarske ekipe Saturnusa.
Zadano nalogo, da bomo v naši delovni organizaciji uvedli aktivne odmore prav v ta namen, da bomo lahko kljubovali škodljivostim, ki jih pogojujeta delo in delovno okolje, bomo počasi začeli uresničevati. Letos smo dobili 4 nove organizatorje rekreacije, v prihodnje upajmo, da jih bomo še več izšolali, da bodo v prihodnjem letu za rekreacijo med delovnim časom dodeljena denarna sredstva za pripravo objektov in nakup pripomočkov, da bomo dobili proste zaprte prostore tako v delovni organizaciji za izvajanje aktivnosti med odmorom, kot tudi drugje za aktivno udeležbo v prostem času.
Zal se rekreacija brez kadra, objektov in denarnih sredstev in brez razumevanja, kar ugotavljamo vsi profesionalni organizatorji rekreacije po delovnih organizacijah, ne da organizirati in izvajati.
Seveda pa ne gre zanemariti mnenja delavcev o športni rekreaciji med delovnim časom in o aktivnostih, kar nam bodo pokazali rezultati vprašalnikov. Ni dovolj, da delavec izrazi voljo in željo za rekreacijo le na papirju, temveč je pomembnejše, da se aktivnosti resnično udeleži, to pa bo pokazatelj, ki bo vplival na višino vloženih sredstev v rekreacijo.
Etelka Čečelič
Rezultati:
Kategorija do 35 let:
1.	Martin Kreč, Saturnus 32,84
2.	Sašo Mirtič, Saturnus 33,88
4. Marjan Susman, Saturnus 34,74
6.	Franc Kregar, Saturnus 35,26
8.	Janez Žabjek, Saturnus 36,13
9.	Dušan VVertel, Saturnus 36,41
Od 36 do 45 let:
1.	Edo Lampič, Saturnus 32,40
2.	Sašo Kralj, Saturnus 32,40
6.	Avgust Snoj, Saturnus 36,82
7.	Nuša Sovine, Saturnus 37,44
Nad 45 let:
1. Ivo Bernik, Totra 33,45 5. Miloš Podboj, Saturnus 41,53
Ekipe:
1. SATURNUS 7 točk. 2. ŽITO 9 točk, 3. TIKI 20 točk, 4. TOTRA 21 točk.
Sašo Kralj
NOGOMETNO
SREČANJE
Nogometno moštvo Saturnusa se je 8. julija pomerilo s sindikalnim moštvom iz Le Havrea. Tekmo smo pripravili na željo nekdanjega igralca Slovana, ki živi v Franciji, medtem ko so prišli na obisk v Slovenijo.
Prijateljsko tekmo je sodil Nikolič iz Ljubljane. Odigrana je bila na glavnem igrišču in je trajala 90 minut. Saturnužani so imeli sto navijačev in prav toliko tudi gostje. Igra je bila zanimiva in brez prekrškov. Nad organizacijo in samim srečanjem so bili francoski nogometaši zelo zadovoljni. Pred pričetkom tekme je kapetan našega moštva predal gostom šopek cvetja in spominsko zastavico. Gostje pa so nam predali spominsko zastavico na sliki.
Rezultat tekme je bil 7:1, polčas 3:0, za Saturnus.
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE
Podjetje za PTT promet Ljubljana nas je obvestilo, da morajo zaradi povečave telefonske centrale v Mostah spremeniti klicne številke telefonov, ki so vezani na to centralo. Nove klicne številke bodo veljale od 22. 08. 1981 dalje.
Spremembe številk so naslednje:
Naročnik	stara številka	nova številka
- Saturnus, kovinsko predelovalna industrija embalaža, avtooprema Ob železnici 16	NC 44 466	444 466
- glavni direktor	42 036	446 068
- vodja razvojne službe DO	43 557	447 401
- investicijska skupina	43 612	443 612
- TOZD Tovarna avtoopreme Letališka cesta	NC44 112	444 112
- direktor TOZD	44 186	448 165
- TOZD Orodjarna in vzdrževanje direktor	42 081	442 081
- Komerciala Proleterska 4	NC 42 577	442 577
- direktor prodaje	44 801	444 801
- direktor nabave	44 130	441 130
- prodaja avtoopreme (Medič Janez)	44 176	441 176
Klicne številke navedenih telefonskih priključkov so navedene v telefonskem imeniku, razen priključka prodaje avtoopreme (Medič Janez).
Dogovorjeno je, da bo propagandna služba na ustrezen način informirala vse naše poslovne partnerje in druge organizacije ter institucije o spremembi naših telefonskih številk.
2. ŠPORTNE IGRE SATURNUSA
Letos prireja ŠRD Saturnus 2. športne igre po vrsti, ki pa ne bodo le igre prijateljstva, družabnosti, sprostitve in športnih dosežkov, temveč pomenijo igre z obeležjem praznovanja jubileja naše delovne organizacije - 60 let razvoja in dela, v katerem so tisoči ljudi združevali svoje delo in napore ter prispevali k današnjemu slovesu Saturnusa.
Naša tovarna ne žanje uspehov samo na delovnem področju, pač pa tudi na področju kulture in športa. Vsem nam so poznani rezultati sodelavcev, ki na raznih tekmovanjih in prireditvah nastopajo za barve Saturnusa, saj o vsem sproti poročamo v internem časopisu in obvestilih.
Namen rekreacije in športa pa ni le vključevanje posameznikov kolektiva (100 zaposlenih) v tekmovalni sistem na nivoju občine in republike. Namen ima širši obseg. Prizadevamo si, da bi bili vsi zaposleni osveščeni in prepričani v pozitivne učinke rekreacije, ki je edina oblika telesne in duševne sprostitve, dostopna vsem zaposlenim, krajanom in občanom. Rekreacija vključuje različne oblike telesne aktivnosti tako za posameznike (moške, ženske, otroke, starejše, mlajše) kot za skupine (družino, prijatelje, sorodnike, znance).
V naši DO se trudimo, da bi rekreacijo vključili tudi v proces dela, v prosti čas delovnega dne. Zato
vam nudimo pripomočke in objekte, kjer za kratek čas ob telesni vadbi pozabite na delo in delovno okolje, na domače razmere in se sprostite, nasmejite ter preživite nekaj minut v družabnem in prijateljskem vzdušju. Po končani aktivnosti pa se sproščeni in telesno okrepljeni zopet vrnete na delovno mesto.
Kot vemo, pa nam sčasoma postane samo vadba dolgočasna, zato jo popestrimo z različnimi oblikami tekmovanja. Radi tekmujemo in merimo svoje telesne sposobnosti s prijatelji, sodelavci v oddelku, za kaj več pa ni več časa med odmori delovnega procesa.
Širše oblike tekmovanja, ki je še vedno v okviru DO, pa pride do izraza prav na športnih sindikalnih igrah. Letošnji program iger je še posebno pester, saj vključuje kar 20 panog, ki so primerne tako za ženske kot za moške. Zato upamo, da bo vsak član našel sebi primerno panogo in se vključil v tekmovanje in s sodelovanjem počastil obletnico delovne organizacije. Ker pričakujemo, da bo sodelovalo najmanj 700 članov kolektiva, prosimo, da prijavnice čim prej oddate zaradi priprave urnika. Posebno vabimo ženske, kajti le te najbolj potrebujejo telesno sprostitev ob vseh naporih dela v službi in doma. Zato morate tudi možje imeti več razumevanja in priskočiti ženi v pomoč, da jo malo razbremenite in ji omogočite malo prostega časa.
Panoge programa športnih iger od vas ne zahtevajo posebnih priprav, zato lahko za telesno pripravo izkoristite čas dopustov, ko ne veste kaj bi z odvečnim časom. Desetdnevno poležavanje na obali in dolgočasje v brezdelju lahko na dopustu popestrimo z drobnimi aktivnostmi. Na plaži med znanci lahk-hitro organiziramo tekmovanje v skoku v daljino z mesta, v metu kamna z ramena ali zadevanju cilja, v pikadu, teku, badmintonu, odbojki, balinanju, veslanju, potapljanju in podobnih disciplinah. Ob koncu tako preživetega dopusta, obogatenega s telesnimi aktivnostmi, boste spoznali kako prijetno in hitro so minili dnevi dopusta in kako se sveži in okrepljeni vračate domov in na delo.
Redna telesna vadba ima vsestranski vpliv na človeški organizem: krepi mišice, ki so sposobne prenašati večje napore, krepi gibalni aparat in vpliva na rast in trdnost kosti ter na pravilno držo, utrjuje sklepe in povečuje njihovo gibljivost, krepi krvo-žilni in dihalni sistem, v krvi pospešuje proizvodnjo eritrocitov, ki oskrbujejo organizem s kisikom, vpliva na centralni živčni sistem, saj vsa znanja, ki jih osvojimo, so stvar centralnega živčnega sistema: živčevje usposabljamo za smotrno ravnanje s gibalnim aparatom, krajšamo čas reagiranja in ostrimo čutila.
Z redno vadbo razvijamo mišično moč, hitrost, spretnost, vzdržljivost, sprostitev. Vse te posledice telesne vadbe nam dvigujejo nivo sposobnosti organizma in odpornost pred različnimi boleznimi (več o tem lahko preberete v članku, povzetem po predavanju dr. Bosaniča).
Do preizkusa napredka in sposobnosti v mesecu septembru, je torej še dovolj časa. Pričnite z vadbo v času delovnega procesa in nadaljujte z vadbo v prostem dnevnem, tedenskem in letnem oddihu. V začetku vadbe vas bodo mišice res malo bolele, ker niso prilagojene večjim obremenitvam, čez nekaj dni vadbe bo odpadel tudi ta neugodni občutek, vaše počutje pa bo povsem drugačno kot je sedaj.
Nikakor ne smete misliti, da so športne igre samo za športnike in da so le zanje pripravljene nagrade. Ne. Priznanja bomo podeljevali tudi najmlajši(em) in najstarejši(em) udeleženki(cu), najlažji(emu) in naj-težji(emu) udeleženki(cu) in tudi tistim, ki se bodo udeležili največ disciplin in podobno.
Še enkrat velja naš poziv za udeležbo na športnih igrah vsem sodelavkam in sodelavcem z željo, da se nas čim več sreča na športnih poljanah.
Prijave lahko odate: Andreju Cvetku (napisne ploščice), Avgustu Snoju (varnostna služba), Etelki Čečelič (kadrovska služba), Dušanu Wert-lu, Igorju Marinšku (TOZD AO), Marjanu Gradišku (Zalog), Karlu Turku (Loški potok).
EKOLOŠKE MERITVE
Služba varstva pri delu opravlja prav sedaj ekološke meritve v obratih tozdov.
Z meritvami ugotavljajo jakost hrupa, kakšna je rasvetljenost v prostorih (umetna, naravna, interna), vlažnost in gibanje zraka (prepih) ter temperature. Po opravljenih meritvah bodo pripravili program za izboljšanje delovnih pogojev. Programe, v katerih bodo nakazane tehnične in ekonomske rešitve, bodo obravnavali delavski sveti. Vse to pa še ni zagotovilo, da se bodo delovni pogoji resnično izboljšali. Iz izkušenj vemo, da čeprav imamo na razpolago kvalitetne podatke, kaj radi pozabimo ukrepati.
Na sliki - meritve v obratu plastike v tozdu avtoopreme.
HUMOR
NA SESTANKU
-Kdor se strinja, naj dvigne roko.
-Je kdo proti? vpraša predsedujoči. Molk.
-Sprejeto!
Po sestanku:
-Ti kaj pa smo sploh sprejemali?
-Ne vem, najbrž dvignjene roke.
STIL
-Zakaj pa tvoj pes več ne laja na inka-santa?
-Preveč jih je, pa se je naveličal.
SPREMEMBA
-Dragica, ali se še spominjaš tistega dne, ko si želela zvedeti, katera je moja najljubša jed?
-Seveda, dragi, zakaj pa?
-Veš, od tega je že sedem let, pa bi rad, da mi skuhaš enkrat kaj drugega.
SATURNUS
Glas Saturnusa izdaja DO Saturnus, 61000 Ljubljana, Ob železnici 16, telefon 44-466
Uredniški odbor: Marjan Dobrilovič, Bogomir deklič, Boris Jenko, Franc Lubi, Adolf Majnik, Edo Martinčič, Zdravko Petrič, Ksenija Prinčič, Dragica Zupančič.
Številko pripravil in uredil: Miran Todori
Tisk: Saturnus; oddelek tiska na papir. Po mnenju Sekretariata za informacije IS Skupščine SR Slovenije, št. 412-1/72 z dne 8. 9. 1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet.
DOKAZ
-Učili smo se, da so moški možgani večji od ženskih. Kaj iz tega lahko sklepamo, Kovačeva?
-Da količina sploh ni važna.
NI MU PRIVOŠČIL
-No Rudi, kako sta se imela z Jasno na zabavi?
-Prekrasno. Samo kasneje sem imel težave, ko sem hotel z njo v posteljo. -Kako to?
-Njen mož me je vedno znova vrgel ven.
V BARU
Filip stoji ob šanku in vpraša mikserja: -Povej mi no, kaj ste prej vlili v kozarec, viski ali vodo?
-Seveda najprej viski.
Filip ponovno naredi nekaj požirkov in reče:
-No, ja, morda bom pa še naletel na viski!
SLIKA
FRANA LEVSTIKA
Pred letošnjo 150-letnico rojstva pisatelja Frana Levstika je Prešernova družba izdala dve sliki z njegovim portretom in faksimilejem podpisa.
Primerni sta za opremo slehernega kulturnega prostora, potrebovali pa jo boste tudi za proslavo, s katero boste to obletnico gotovo obeležili.
Prva, večja, formata 35 x 50 cm, stane 80 dinarjev; druga, manjša, formata 25 x 35 cm pa 60 dinarjev. Obe sta tiskani na kartonski papir, z rahlim barvnim odtenkom.
Naročila pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, Borsetova 27, Ljubljana.