Pogreb dr. Janeza Kreka. >Hvalimo sloveče može« (Sir. 44, 1). Ta svetopisemski opomin je naše ljudstvo v odlični meri izpolnilo preteklo soboto, dne 13. oktobra, ko so v Ljubljani položiii k večnemu poCilku veiikega moža in prezaslužnega sina siovenskega naroda. dr. Janeza Evangelista Kreka. Da so se mogli pogreba udeležiti tudi državni posianci, so čas po greba preložili od petka na soboto. Bela Ljubljana. je bila zavita v žalno obleko. Raz biS so plapo lale črne zastave, poulične svetilke so bile zavitc v črno sukno, in z obrazov vseb, ki ai jih ta dan srečaval na ulkah, « bral veliko tugo ia žalost Slovensko Jjudstvcr je prihajalo trunaoai* v LjubIjano in že v prvih popoldaoskih urah so se zbrale pred hišo žalosli in po biižojih ulicah tisočere Ijudske množice. Proti 2. uri je bil naval ljudstv«. tako velik, da je moral kordon policije zapreti do hode k škofijski palači, kjer je ležal na odro dr. Krek. V dufau pa je bil zbran ves slovenski narod, da izkaže svojem« velikemn sinu, dr. Jan. Kreku, zadnje dokaze hvaležne Ijubavi. Pogreb je bil velika manifestacija slovenskega naroda v prijateljskem objemn, dokaz edinosli in sveta prisega Tsega jagoslovanskega naroda. da iioče ostati tudi preko groba svojega apostoia zvest njegovim idejam in neomahljiv v boja za njihovo uresničenje. Cerkvene obrede pred hišo žaloeti je opraTil ljabljanski knezoSkof dr. Jeglič, pod Cigar strebo je pokojnik letal od četrlka dalj* na mrtvaškem odru. Po konCanih molitTah je zapela >Glasbena Matica« pretresljiro žalostinko »Usliši nas, Gospod«. Nato so dvifnili krsto in jo prenesli v stolno cerkeT, kjer je opravil knezoškof predpisane obredne molitve. Zbrauih 120 pevcev je tu zapelo pretresijivo žalostinko >Beati mortui« (Blagor mrtvim). Med tem se je zunaj razporedil pogrebni izprevod. Na čelu za knžem in žalno zastavo so korakali zastavonoše. Skupno je bilo 13 zastav. Vencev je bilo 40, veCinoma v trobojnih slovari skih barvab. Venec Jugoslovanskega kluba ua Dunaju je vezal barve troedinih jugoslovanskih bratakih rodov Srbov, Hrvatov in Siovencev. Česky Svaz je položil na krsto krasen venec z napisom »Milemu p?ite!i — a draiiu«, istotako tudi bratje Hrvati. Za cvetličnim vozom je korakal pevski zbor, njemu je sledil voz z duhovščino in knezoškofora. Kraana dvojna kovinasta krsta. z zeraskimi ostanki pokojnika je počivala v šesterovprežnem mrtvaSkem voza, za. katerim so stopali pokojnikori sorodniki, poslanci. zastopniki mesta, dežele, uradov, draštev — in nato nepregledna vrsta drogih žaiujoCih. Pred vilo dr. Kreka se je pogrebni izprevod uatavii, zastave so se poklonUe in »Glasbena Matica« je zapela znaCilno žalostinko >Vigred se povrne«, nakar je izprevod nadaljeval srojo pot na pokopališče pri Sr. Križa. Vkapelici je škof opravil molitve in spremil nato rajnega dr. Kreka še do groba na častnem mestu sredi pokopališča, kjer se postavi pozneje pokojnikn dost«jen spomenik. Po končanih molitTah je stopil predstdnik Jugoslovan9kega kluba dr. KoroSec k cdprtemu grobu in se je t gsnljirih besedah t imeau slovenskega naroda poslovii od dragega tovariša io prijatelja ter je sroj gOTor končal s temi beseda mi, ki so izzvenele med množico sioresno kakor prerokba: ». . . Toda, bratje in seatre, na grobu dr. Janeza Evangeli3ta Kreka ne sodi tarnati in jadikovati. To ni v njegovem smislu. Ako bimogel, bi nam sedaj zaklical svetopisemske besede: Povzdignite svoje glave, ker Vaše odrešenje se približuje. In nadalje slišim Tvoje besede:; Veliko oporoko Vam zapuščam, ustanovitev svobodne, neodvisae jugoslovanske države. Idite,  bodite složai in delajte vsak na svojem mestu. Predragi naš prijatelj! Mi Cnjemo Tvoj glasr mi sprejemamo Tvojo oporoko in mi Te bočeiuo abcgati. V Tvojem duhu pojderao na delo, posebno mi prijatelji Tvoji iz jugoslovanskega kluba, Slo-  venci, Hrrati in Srbi. Tebi pa daj Jjobi Bog večni mir in pokoj, večna lač Ti naj sveti! Dragi priiatelj,zBogomU Nato sta govorila: poslanec Fr. Stanek r iraenn ČeSke zveze in Dalmatinec A Dulibič v imenu dalmatinske zadražne organizacije. Nebo se je že zmračilo. Zadoneli so pokojniku t slovo še turobni glasovi večno lepe žalostinke »Blagor mu«, nakar so se pričele vaipavati težke grude na krsto. Domača, slorenska zemlja je zagrnila Crni grob in ž njim enega naših najboljših mož. In zdelo se je, kakor da b\ ž njim Tred zagrebli nesebičnost, pravo Jjubezen, vzore, zdelo se je, kakor da bi se od našega naroduega telesa odirgal znaten del. K.o se je pričela ogroinna ntmožica razhajati, so pričele padati prve kapljice na sreži grob. Slara, nesmrtna slava velikemu Jugoslovanu dr. J. Krekn! .