KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 117 AGRARNA REFORMA NA VELEPOSESTVU JABLJE OLGA JANŠA-ZORN Veleposestvo Jablje prav gotovo ni spadalo med največja veleposestva na slovenskem ozemlju v času stare Jugoslavije, vendar pa je bilo med tistimi 208 veleposestvi, ki jih je zadela agrarna reforma. Čeprav je bil delež zemlje jabeljskega veleposestva, ki je po ag- rarni reformi bila razdeljena, razmeroma majhen, pa je vendar zanimiv potek agrar- noreformnih prizadevanj, vloga občinskih in okrožnih agrarnih odborov ter njihovo delo- vanje in ne nazadnje tudi prizadevanje in reakcije agrarnih interesentov. Kot je znano, so nekdanji fevdalci na Slo- venskem tudi po zemljiški odvezi ostali last- niki ogromnih zemljiških kompleksov. Ob koncu 19. stoletja je za naše dežele značilno na eni strani kopičenje zemlje v rokah veli- kih kmetov in veleposesti, medtem ko se po- sest zadolženih srednjih in malih kmetov še naprej drobi. Najboljša obdelovalna zemlja je bila v rokah veleposestnikov, veliko kmetov jo je jemalo v zakup, ali pa so se preživljali z delom na veleposestniški zemlji. Veleposestvo Jablje v tem pogledu ni bilo nobena izjema. 12. marca 1920 je bila v ča- sopisu »Jugoslavija« objavljena notica, iz ka- tere je razvidno, da baronica Lichtenberg le občasno biva na graščini in da ima v Ljub- ljani 4-sobno stanovanje, tudi sicer jo v tem časopisu napadajo, češ da ima nemškega oskrbnika (Riedla); tega je kasneje zamenjal (junija 1920) Josip Zdovc. Dalje jo napadajo, da slabo ravna s svojimi ljudmi, zlasti še z gozdarjevo vdovo, katere mož je bil 42 let njen uslužbenec itd. Iz arhivskih podatkov posnemamo, da je imelo veleposestvo Jablje, last družine Lich- tenberg, 27. februarja 1919 po katastru ter po kulturah in površinah naslednje izmere: njive 45,0783 ha travniki 63,6594 ha vrtovi 2,2753 ha Skupaj 111,0135 ha pašniki 3,9946 ha gozd 138,7961 ha stavbišča 1,0389 ha Skupaj 254,8431 ha' Veliko revolucionarno vrenje ob koncu prve svetovne vojne je tudi pri nas prisililo vladne kroge, da so pričeli obljubljati agrar-| no reformo. Poleg težkih socialnih razmer so zanjo govorili tudi politični in nacionalni ' razlogi. Na Slovenskem, kjer je bila polovica veleposesti v rokah tujcev, bi agrarna refor- ma pomenila, da bodo zemljo končno dobili slovenski kmet j e.- O agrarni reformi se je veliko govorilo v letih 1919 in 1920. Važen pravni akt so bile Predhodne odredbe za pripravo agrarne re- forme (25. februarja 1919);' za nadaljnji raz- voj pa je pomembna zlasti uredba o prepo- vedi odsvojitve in obremenitve (21. marec 1919), ki je bolj natančno določala, kaj je ve- leposest. Določena sta bila tudi dva maksi- muma, za Slovenijo je veljalo, da lahko vele- posestnik obdrži 75 ha obdelovalne zemlje in 200 ha zemlje sploh. V prvi fazi izvajanja agrarne reforme so morale veleposestniške uprave na podlagi od- redbe glavnega poverjenika ministrstva za agrarno reformo v Sloveniji z dne 13. sep- tembra 1919 skleniti z agrarnimi interesenti za eno leto zakupne pogodbe. Ohranjeni »Po- pis malokmetijskih družin z ozirom na obseg njihovih posestev na osnovi naredbe ministra za agrarno reformo z dne 10. aprila 1919 št. 1109« kaže, da je bilo npr. v katastrski občini Mekinje 37 agrarnih interesentov, ki so skupno želeli dobiti od jabeljskega velepo- sestva 25 oralov (johov) tj. 14,375 ha zemlje. To SO bile družine, ki same niso imele zem- lje, oziroma so jo od veleposesnikov Lichten- berg imele v zakupu (nekateri želijo, da se jim ta zakup po agrarni reformi dodeli).' Zal za občini Loka in Trzin, kjer se je tudi raz- prostiralo jabeljsko veleposestvo, teh podat- kov nisem našla, verjetno pa je bila situ- acija podobna. V zvezi z izvajanjem agrarne reforme je bila izdana 4. febr. 1920 »naredba ministra za agrarno reformo" (dr. H. Krizmana) s katero se ustanavlja agrarno zastopstvo za pripravo agrarne reforme v Sloveniji v smislu pred- hodnih odredb z dne 25. februarja 1919 in mi- nistrske naredbe z dne 12. aprila 1919«. Po njej bi pri izvedbi agrarne reforme v Slove- niji sodelovali kot posvetovalni organ agrarni odbori z mandatno dobo 1 leta, in sicer: 1. občinski agrarni odbori; 2. okrožni agrarni odbori (Ljubljana, Ma- ribor, Murska Sobota); 3. deželni agrarni odbor, ki se izvoli za vse območje Slovenije. Služba odbornikov je bila častna, kasneje jim je bil mandat podaljšan do leta 1924, nato so bile ponovne volitve, 1928 in 1929 so še delovali, od leta 1930 pa občinskih in ok- j 118 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 rožnih agrarnih odborov ni več, marveč op- ravlja funkcijo bivšega občinskega agrarnega odbora Mekinje županstvo občine Mekinje, funkcijo okrožnega agrarnega urada pa ag- rarni referat pri sreskem načelstvu Ljub- ljana. Pravice občinskih agrarnih odborov so bile (po naredbi z dne 4. februarja 1920): r. da predlagajo, koliko veleposestniške zemlje, kje in za kolikšno zakupnino naj se dâ v zakup tistim družinam, ki so za to upra- vičene; koliko drv za kurjavo, stavbnega lesa in stelje naj dobe upravičene družine iz vele- posestniških gozdov; katere skupne naprave v melioracijske in druge namene naj se na- pravijo ali vzdržujejo na veleposestniških zemljiščih; 2. da zbirajo material, potreben za izvedbo agrarne reforme, zlasti o tem, koliko je v občini oseb in družin, ki se ukvarjajo z obde- lovanjem zemlje, pa je nimajo dovolj, da bi mogle ob njej živeti ter se zato žele izseliti v drug del države itd. Okrožni agrarni odbori predlagajo: 1. koliko zemlje in v kakšni kulturi se od- kaže od veleposestniške zemlje v zakup vsaki izmed občin določenega okrožja in koliko znaša zakupnina; 2. kje se odkaže vsaki občini kurivo, stavbni les in stelja in za kakšno odškod- nino; 3. kako naj se razsodijo spori med posa- meznimi občinami v okrožju, ki se tičejo užitkov iz veleposestev v smislu predhodnih odredb. Naloga deželnega agrarnega odbora pa naj bi bila: , . 1. da predlaga, koliko zemljišč velepose- stev in katera je treba ohraniti za javne na- mene (za kmetijske šole, vzorna posestva ipd.); 2. da daje mnenja o zakonskih in naredbe- nih načrtih, zadevajočih agrarno reformo, ter predlaga potrebne ukrepe in odredbe. § 5 omenjene naredbe posebej govori o vo- litvah občinskih agrarnih odborov. Najkasne- je 14 dni po razglasitvi naredbe so morali občinski uradi izdelati imenik vseh glavarjev družin, ki žive od obdelovalne zemlje (tudi kmetijski delavci in hlapci, če imajo svojo družino). Kdor je vpisan v imenik, lahko voli in je lahko izvoljen. Pravico do volitve so imele tudi vse polnoletne ženske, ki so bile vpisane v imenik, če so vodile svoje gospo- darstvo kot samostojne gospodarice. Ena izmed prvih nalog novega občinskega agrarnega odbora je bila, da pregleda popis družin v občini. Ce popisi niso bili natančni, jih je moral napraviti agrarni odbor, in sicer vpisati vanje: — ime, priimek in bivališče predstavnika družine; — število članov družine po starosti (pose- bej nad 14 let in pod 14 let); — število živine (posebej govedi, konj, svinj, ovac); — število poslopij (hiša, hlev itd.); — katastrske občine, kjer je zemlja; — površino posameznih vrst zemljišča; — koliko zemlje bi družina še mogla ob- delovati. Občinski agrarni odbori so volili okrožni agrarni odbor; deželni agrarni odbor pa so sestavljali vsi predsedniki okrožnih odborov. Dopisovanja med okrožnim agrarnim uradom Iz knjige J. Sima: BUder aus Krain. I. Im Gebiete der Steiner-Bahn. 1891 (izrez iz ilustracije L. Bençsçha) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 1191 in občinskimi agrarnimi odbori je bilo veli- ko, včasih tudi kar ostro. Leta 1927 je npr. šef okrožnega agrarnega urada Brnčič poslal okrožnico občinskim odborom, kjer poudarja, da morajo občinski agrarni odbori vsak svoj sklep, ki mora biti utemeljen, predložiti ok- rožnemu agrarnemu uradu v Ljubljani, ki je edini upravičen, da ga po temeljiti presoji na podlagi obstoječih zakonov in naredb po^ trdi ali zavrne. Dalje je rečeno: >^Strogo pre- povedujem občinskim agrarnim odborom, da izvršijo v bodoče samolastno katerikoli sklep, brez da bi ga predhodno predložili okrožne- mu agrarnemu uradu v potrditev«. Za naš prikaz je nadalje pomembna ured- ba z dne 3. septembra 1920 (20. maja 1922 razglašena za zakon), kako je zemljišča vele- posestev dajati v štiriletni zakup.* Uredba pravi, da traja 4-letm zakup od 1. oktobra 1920 do 30. septembra 1924. Ta rok se lahko podaljša, dokler zemljišče po zakoniti poti ne preide v last zakupnikov. § 2 pa naglasa: ^>Namen dajanja v 4-letni zakup je ta, da se do končne ureditve agrarne reforme ustalijo posestne razmere veleposestnikov in siromaš- nih poljedelcev kot začasnih zakupnikov in da se tako enim kot drugim dâ možnost za racionalno delo.« Za zakup so prišla v poštev le zemljišča, vpisana v posestnih listih kot njive, travniki in pašniki (§ 3), medtem ko druga obdelo- valna zemlja (vinogradi, sadovnjaki in vrtovi) ni bila predmet agrarnega zakupa. O gozdo- vih pa ta uredba še ni govorila. Pri razdeljevanju zemlje naj bi postopali tako, da bi prvi dobili zemljo v zakup polje- delci najbližjih vasi; nobena družina naj bi ne dobila več kot toliko, da bi z lastno zem- ljo vred imela 10 oralov obdelovalne zemlje (5,75 ha). Ce ima družina več kot 10 članov, ki žive v skupnem gospodinjstvu, sme priti 1 oral na vsakega člana. Važno je tudi dolo- čilo, da se pašniki podeljujejo v celoti polje- delcem okoliških vasi (§ 5). Potem je tu še poseben člen o dobrovoljcih; kot agrarni sub- jekt pa se pojavljajo še vaški obrtniki, ki so se tudi dotlej ukvarjali s poljedelstvom, ker od obrti niso mogli živeti. Veliko nejasnosti in dopisovanja je bilo v zvezi s plačevanjem zakupnine. Omenjena uredba je namreč določala, da se zakupnina plačuje vnaprej, s prvo zakupnino pa se pla- ča za stroške merjenja 30 din za vsak oral. Letna zakupnina je znašala za njive 8-kratni, za travnike pa 10-kratni čisti katastrski do- hodek. Državni davek, občinsko naklado in druge javne davščine, ki obremenjujejo zem- ljo dano v zakup, plačuje dosedanji lastnik. Ce zakupnik umre, preide zakup na nasled- nike, če so sposobni izpolnjevati obveznosti zakupa. Odločbe o oddajanju zemljišča v zakup iz- rekajo okrožni agrarni uradi, prav tako tudi odločbe o razdelitvi zemlje med posamezne interesente. Podzakup ni bil dovoljen, prav tako je bilo prepovedano menjavanje kultur (njiv, travnikov in pašnikov) in sekanje goz- dov. Postopek dajanja v 4-letni zakup se je ne- koliko zavlekel. Zaradi enotne izvedbe 4-letne zakupodaje je okrožni agrarni urad v Ljub- ljani 25. januarja 1921 razposlal okrožnico občinskim agrarnim odborom, v kateri je na- ročal, da mora občinski agrarni odbor razpo- slati veleposestvom tiskovino »Seznam za štiriletno zakupodajo razpoložljivega polje- delskega zemljšča«. Tako je bila uprava ve- leposestva Jablje dolžna izpolnjeni seznam čimprej vrniti in na podlagi teh podatkov so potem občinski agrarni odbori sestavili ime- nik štiriletnih zakupnikov poljedelskih zem- ljišč. Zakupnike so vpisali tako, da so prišli na prvo mesto najpotrebnejši. Pri vsakem je bilo treba pod opombe vpisati skupno vsoto letnih davkov. Najkasneje do 1. marca 1921 so morali te sezname poslati okrožnemu ag- rarnemu uradu v Ljubljani v odobritev. V okrožnici je posebej poudarjeno, da občinski agrarni odbori ne morejo odbirati niti raz- deljevati veleposestniške zemlje, morejo sa- mo predlagati, ne pa odločati.'' V zvezi s 4-letnim zakupom so imeli tako občinski kot okrožni agrarni odbori veliko dela. Prošnje posameznikov so kar deževale, dostikrat so bile odločitve težavne, pa tudi delo odborov ni bilo vedno najboljše. Pritožbe posameznikov in občinskih agrar- nih odborov gredo predvsem na račun tega, ker je veleposestvo Jablje že dotlej dajalo veliko zemlje, zlasti travnikov, v zakup in so posamezniki želeli še naprej obdržati ta zemljišča v zakupu, in sicer kot agrarni inte- resenti. Dalje imamo veliko pritožb v zvezi z menjavanjem kultur. Lastniki jabeljskega veleposestva so skušali po mnenju agrarnih interesentov obdržati na račun širšega maksi- muma nekatera zemljišča, ki so bila v kata- stru vpisana kot vrt ali nerodovitna zemlja, dejansko pa so bili to travniki. Ker je bilo še veliko nejasnosti v zvezi s plačevanjem zakupnine, je okrožni agrarni urad v Ljubljani 22. marca 1921 opozoril ve- leposestva in občinske agrarne urade,* da je ministrstvo za agrarno reformo z naredbo št. 9770 (12. septembra 1920) naročilo, da se vse zakupnine, tudi štiriletne, plačujejo neposre- dno upravi veleposestva. 120 ¦ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KPAJEVNO ZGODOVINO 27 1079 AS, Spisi agrarne direkcije. Seznam štiriletnih zakupnikov zemljišč veleposestva Jablje (6. Junija 192I) S posebnim dopisom je 12. maja 1921 ok- rožni agrarni urad" naročil vsem občinskim agrarnim odborom, da morajo posamezniki svoje prošnje pošiljati najprej prvi instanci ; tj. občinskim agrarnim odborom in ne di- j rektno agrarni direkciji ali celo ministrstvu. ; Sele leta 1922 je bilo izvedeno podpisova- j nje in pregled individualnih izkazov. 19. ju-j lija 1922 je okrožni agrarni urad poslal žu- -, panstvu občine Mekinje v pregled individu- i alne izkaze 4-letnih zakupnikov veleposestva i Lichtenberg Jablje (Habach) s prošnjo, da jih pregleda skupno z občinskim agrarnim od- borom in jih podpisane od vseh vpisanih za- kupnikov čimprej vrne okrožnemu agrarne-^ mu uradu v Ljubljani. j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 121 Okrožni agrarni urad je nato 12. januarja 1923 poslal občinskemu agrarnemu odboru Mekinje prepis oddelitvenega odloka polje- delskega maksimuma od 75 ha veleposestva Lichtenberg Jablje v vednost s pripombo, da ima naslov proti temu odloku pravico pri- tožbe na agrarno direkcijo v 8 dneh.'» V zvezi z izvajanjem agrarne reforme na veleposestvu Jablje je zanimivo tudi dejstvo, da leta 1919, ko je šlo za enoleten zakup, prosijo posamezniki za 1/2, 1 ali celo 2 orala obdelovalne zemlje, skupno v katastrski obči- ni Mekinje za 25 oralov (14,375 ha). Ko pa je šlo za 4-leten zakup, je iz seznama zakupni- kov z dne 15. avgusta 1921 razvidno, da do- bivajo posamezne družine 8, 16, 32, 40, 48 in samo ena družina 64 arov zemlje, skupno 44 interesentov v občini Mekinje 8,96 ha.'' Posebno poglavje pri izvajanju agrarne re- forme predstavljajo veleposestniški gozdovi. Prav tu pa so bile razne naredbe in zakoni najbolj popustljivi. Veleposestva Jablje, ki je imelo 1919. leta 138.7961 ha gozda, agrarna reforma ni prizadela, gozd je ostal neokrnjen. Zadela ga je edinole naredba o nakazovanju kuriva in stavbnega lesa v veleposestniških gozdovih interesentom agrarne reforme v Slo- veniji z dne 27. aprila 1921, ki sta jo podpi- sala minister za agrarno reformo N. Uzunovič in minister za gozdove in rudnike dr. H. Kriz- man.'- V naredbi in kasneje v zakonu je re- čeno, naj se agrarnim interesentom, in sicer dobrovoljcem, revnim poljedelcem in drugim poljedelcem v okolišu gozdnega veleposestva, nakaže neizogibno potrebni les za kurjavo, seveda za zmerno odškodnino. Na vsako hi- šno gospodarstvo bi prišlo do 8 m" (v gorskih krajih, kjer je daljša zima pa 16 m'). Za po- samezno gospodarstvo se sme za novo zgrad- bo dovoliti največ 15 m' lesa. Les se sme nakazati šele potem, ko prosilec dobi gradbe- no dovoljenje in pripravi že tudi potrebno množino drugega gradbenega materiala. Ohranjen je seznam 52 prosilcev (27. novem- ber 1921, ki ga je pripravil občinski agrarni odbor v Mekinjah. Med njimi je 18 delavcev, 15 kmečkih delavcev, 4 mali kmetje, 8 obrt- nikov, 2 učitelja in šola v Mekinjah. Skupaj jim je bilo dodeljeno 428 m' drv in 123 m' stavbnega lesa.'' Ohranjenih je veliko prošenj za dodelitev lesa po nižji ceni. Prav v zvezi z lesom pa so se pojavljale številne špekulacije in poskusi že prej prodati les raznim veletrgovcem po nižji ceni. O eni takih špekulacij beremo tudi v »Slovencu« 13. aprila 1921 pod naslovom Diskretno vprašanje na direkcijo agrarne re- forme za Slovenijo v Ljubljani. V tem pri- spevku več interesentov dolži direkcijo ag- rarne reforme, posebej direktorja Lukana, da je na pritisk baronice Lichtenberg dovolil, da se les odda enemu od veletrgovcev. Za tako ravnanje ima po pisanju »Slovenca« zasluge zlasti zloglasni pruski baron Bulov/, »posinovljenec« baronice Lichtenberg. V zve- zi s tem člankom je zahteval celo predsednik deželne vlade za Slovenijo od agrarnega di- rektorja Lukana pojasnilo.'* Težko pričakovana je izšla 30. maja 1925 Naredba ministrstva za agrarno reformo o utrditvi objektov in subjektov agrarne re- forme.'* V smislu te naredbe se je 28. avgu- sta 1926 opravila revizija agrarnih zakupni- kov občin Mekinje, Trzin in Loka pri Tr- zinu za veleposestvo Hipolite Lichtenberg v Jabljah. Ob sodelovanju zastopnikov občin- skih agrarnih odborov in županstev treh na- vedenih občin je bilo sklenjeno, da so dose- danji agrarni interesenti izpolnjevali dolž- nosti, ki jih predpisuje člen 10 te naredbe in da se niso pregrešili proti agrarnim pred- pisom. Enako je bilo ugotovljeno, da neka- teri obrtniki, ki so doslej imeli zemljo, tudi vnaprej pridejo v poštev, čeprav je iz pri- loženega seznama razvidno, da so pozneje črtali največ obrtnikov. Z odlokom okrožnega agrarnega urada št. 977 od 3. maja 1926 je bila urejena ugo- tovitev agrarnih objektov na tem velepose- stvu." Izločeno je bilo agrarno zemljišče s površino 33,4790 ha. Ta zemlja je bila v treh občinah. Določeno je bilo, da pripada inte- resentom občine Mekinje 18,7420 ha, intere- sentom občine Trzin 10,4958 ha in intere- sentom občine Loka pri Trzinu 4,24 ha. Dokončna ugotovitev agrarnih objektov na veleposestvu Lichtenberg je bila razgla- šena z odlokom ministrstva za agrarno re- formo št. 1378/28 z dne 18. avgusta 1928, kjer je potrjen odlok št. 977/26 oziroma re- šitev agrarne direkcije v Ljubljani št. 1748/ 26. Zanimiv je dopis okrožnega agrarnega urada v Ljubljani z dne 24. novembra 1926 občinskemu agrarnemu odboru v Mekinjah, ki govori o vprašanju odprodaje delov vele- posestva Lichtenberg v Jabljah in pravi, da more lastnica od svojega maksimuma pro- dati, kolikor hoče. Ce proda od maksimuma, agrarna reforma ne bo prizadeta. Ker pa je tudi na zemlji, ki spada v maksimum, za- znamovana prepoved odsvojitve in obreme- nitve, mora tudi za te prodaje imeti dovo- ljenje ministrstva za agrarno reformo. Da- lje navodilo pravi: Drugače pa je s parce- lami, ki spadajo v agrarni zakup. Te par- cele se do pred kratkim sploh niso mogle prodati, medtem ko je sedaj mogoče skleniti 122 ¦ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 kupčijo, vendar pod drugimi ptfgoji. V Urad- nem listu št. 102 (7. novembra 1925) je izšel pravilnik o fakultativnem odkupu agrarne- ga zemljišča velikih posestev. Iz tega pra- vilnika je razvidno, da se lahko proda tudi agrarno-zakupno zemljišče, vendar ima pra- vico do nakupa le tisti, ki je določen kot agrarni interesent, in samo za toliko zem- lje, kolikor mu je je dodelila agrarna oblast v zakup. Dalje naglasa šef okrožnega agrar- nega urada Brnčič v tem dopisu: na vele- posestvu Lichtenberg je sicer že definitiv- no oddvojeno agrarno zemljišče, vendar še ni izdan odlok o končni ugotovitvi agrarnih interesentov. Nikjer pa ni rečeno, da morajo interesenti že sedaj odkupiti po agrarni re- formi dodeljeni svet, ker jim ga bo agrarna reforma, ko za to izide potreben zakon, do- delila v last. Kdor pa želi svet, ki ga ima v zakupu, že sedaj kupiti in prepisati na svo- je ime, se mora poslužiti pravic, ki mu jih daje pravilnik o fakultativnem odkupu. Vendar je potrebno, da se najprej defini- tivno določijo agrarni interesenti in veli- kost zemlje, do katere imajo pravico. Glede cene se morajo kupci dogovoriti z lastnico veleposestva.*^ , Okrožni agrarni urad v Ljubljani je izdal 7. maja 1927 uradni predlog glede indivi- dualne razdelitve agrarnih zemljišč velepo- sestva Lichtenberg. Ta predlog je bU raz- glašen 26. maja 1927 in je bila dana agrar- nim interesentom priložnost, da vložijo na županstvu svoje morebitne pritožbe.Nato je z odlokom okrožnega agrarnega urada z dne 28. novembra 1928 bila potrjena leta 1926 predlagana ugotovitev agrarnih subjektov. V občini Mekinje je merilo lastno zemljišče agrarnih interesentov 21 ha 35 arov, od agra- rnega zemljišča veleposestva Lichtenberg ji je pripadalo 18 ha 74 arov, skupaj je bilo to- rej obdelovalne zemlje 40.09 ha. Prvotno so mislili zemljo deliti med 56 družin, ključ za razdelitev pa bi bil 17 arov na posameznika. Vendar se je pri uporabi tega ključa poka- zalo, da morajo nekateri interesenti odpasti, ker imajo več lastne zemlje, kakor bi jim jo mogla dati agrarna reforma. Po izključitvi teh interesentov se je zmanjšala tudi zemlja, ki se je pri prvem ključu upoštevala. Zato je pri drugem poskusu bil ključ zmanjšan, in sicer na 13 arov, agrarnih interesentov pa je ostalo 39. Tako v občini Mekinje: st. Priimek in ime Naslov Druž. članov Lastne zemlje ha Dobi kompetenc Dobi ha 1 BeJantič Franc Godič 38 4 _ 4 0,52 2 Babnik Frančiška Godič 60 6 0,14 6 0,64 0,78 3 Dolenc Marija Godič 23 6 0,07 6 4 Gruden Franc Godič 37 9 — 8 1/2 1,11 5 Gradišek Franc Mekinje 49 10 0,30 8 0,74 6 Golob Valentin Godič 39 6 — 5 0,65 7 Grošelj Jakob Godič 26 4 — 4 0,52 8 Gradišek Marija Godič 4 5 0,04 3 1/2 0,42 9 Golob Ivan Godič 36 5 — 31/2 0,46 10 Gams Franc Zduša 8 3 0,99 3 odpade 11 Golob Janez Zduša 29 7 2,88 51/2 odpade 12 Golob Valentin Jeranovo 10 8 0,07 7 0,84 13 Hrovat Marija Mekinje 16 9 0,02 6 0,76 14 Hočevar Neža Mekinje 13 4 0,19 4 0,33 15 Homar Ivan Godič 63 2 0,06 2 0,20 16 Iskra Franc Zduša 17 5 1,54 41/2 odpade 17 Iskra Alojzij Zduša 12 4 1,17 3 odpade 18 Jeras Franc Mekinje 42 3 0,75 21/2 odpade 19 Kranj c Franc Mekinje 21 7 0,75 7 0,20 20 Koncelija Franc Jeranovo 7 8 0,41 71/2 0,57 0,23 21 Kočar Franc Mekinje 3 4 0,23 3 1/2 22 Koritnik Jožef Mekinje 24 6 0,02 5 1/2 0,70 23 , Letnar Franc Zduša 11 5 — 3 1/2 0,46 24 L«kan Ludvik Zduša 6 6 1,83 6 odpade 25 Leskovec Martin Mekinje 13 6 — 5 0,65 26 Marinšek Marija Godič 58 6 — 6 0,78 27 Potočnik Helena Mekinje 4.1 5 0,02 3 1/2 0,44 28 Prešeren Janez Zduša 15 7 — 6 0,78 29 Pavlic Frančiška Mekinje 4 4 0,02 4 0,50 30 Pogačnik Milka Mekinje 24 6 0,4« 5 0,17 31 Panjek Anton Godič 1 2 0,16 2 odpade 32 Pančur Karol Mekinje 23 2 — 2 0,26 33 Pančur Franc Zduša 7 3 0,66 3 odpade 34 Plevel Anton Kržiše 4 10 0,73 7 0,20 35 Potočnik Alojzij Mekinje 22 8 0,66 3 odpade KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1975 1231 St. Priimek in Ime Naslov Druž. članov Lastne zemlje h!\ Dobi kompetenc Dobi ha 36 Petek Franc Godic 6 9 1,81 8 odpade 37 Pire Ivan Godič 30 4 0,60 4 odpade 38 Plahutnik Ivan Godič 3 6 2,37 4 1/2 odpade 39 Strajhar Ana Mekinje 20 7 1,16 7 odpade 40 Sitar Franc Jeranovo 4 6 0,77 4 odpade 41 Sitar Marija Jeranovo 5 4 —. 3 1/2 0,46 42 Sieve Jožefa Kržiše 3 6 0,10 5 0,55 43 Sušnik Anton Podi else 3 4 — 3 0.39 44, Stupar Helena Zduša 10 1 — ker ne reflektira na zemlio, odpade 45 Traven Frančiška Mekinje 10 1 0.6 1 0.13 46 Torkar Josip Kržiše 2 8 0,75 6 odpade 47 Vrhovnik Marija Mekinje 36 6 0.04 6 0,74 48 Vidmar Julij ana Mekinje 45 1 0,28 1 odpade 49 Vidmar Florijan Godič 33 8 0,23 7 0,68 50 Golob Franc Godič 27 6 0,53 5 0,12 51 Vidmar Franc Godič 22 8 0,45 7 0,46 52 Zamljen Helena Mekinje 39 2 — 1 0,13 53 Zlatnak Barbara Godič 59 4 0,01 3 0,38 54 Zakrajšek Liza Jeranovo 9 3 0.25 3 0,14 55 Sitar Frane Jeranovo 2 6 0,46 5 0,20 56 Pančur Anton Zduša 7 2 — 2 0,26 Za interesente občine Trzin je bil ključ za razdelitev dobljen na isti način kot v občini Mekinje; prvotno je bilo predvidenih 42 družin, ki naj bi dobile zemljo, nato se je to zmanjšalo na 20, ena kompetenca pa je znašala 13 arov. Sf Priimek in ime Naslov Druž. članov Lastne zemlje ha Dobi kompetenc Dobi ha 1 Braunar Ivana Trzin 93 3 0,53 3 odpade 2 Cotman Franc Trzin 87 4 0.52 4 odpade 3 Cebulj Valentin Trzin 41 3 0.36 21/2 odpade 4 Dime Franc Trzin 90 8 0,48 8 0,56 5 Dane Ivan Trzin 16 7 0,30 5 0,35 6 Dane Tomaž Trzin 18 8 1,16 6 odpade 7 Gerbajs Josip Trzin 122 ,6 0,48 2 odpade 8 Habat Mihael Trzin 23 6 0,43 5 0,22 9 Kralj Jože Trzin 42 6 0,93 3 odpade 10 Kmetic Ivan Trzin 6 10 1,29 7 1/2 odpade 11 Košak Franc Trzin 78 10 — 8 1,04 12 Kmetic Ivana Trzin 14.3 3 0,40 21/2 odpade 13 Košak Neža Trzin 38 3 0,24 3 0,15 14 Kopčar Marjana Trzin 24 2 0,50 2 odpade 15 Kepic Jakob Trzin 130 7 — 5 0,65 16 Kmetic Valentii! Trzin 4 4 — 3 0,39 17 Mušič Anton Trzin 107 8 0,12 5 0,53 18 Mušič Franc Trzin 85 7 0,74 3 1/2 odpade 19 Mušič Marjeta Trzin 112 3 0,54 3 odpade 20 Mušič Janez Trzin 121 7 0,51 3 odpade 21 Kovač Marjana Trzin 101 2 — 2 0,26 22 Mušič Blaž Trzin 135 8 0.60 7 0,31 23 Orel Ivan Trzin 136 6 1,01 5 odpade - 24 Osretkar Ivan Trzin 116 4 0,23 4 ker posestvo pro- dal, odpade odpade 25 Pimat Marija Trzin 26 4 0,61 4 26 Perne Ignac Trzin 28 8 0,37 7 0,54 27 Podboršek Jakob Trzin 131 3 0,18 1 1/2 odpade 28 Podobnik Marija Trzin 126 10 0,20 8 1/2 0,90 29 Perme Janez Trzin 95 6 1,41 5 odpade 30 Perme Marija Trzin 35 6 0,40 4 1/2 0.20 31 Rakef Ivan Trzin 105 7 0,11 7 0,80 32 Rakef Mihael Trzin 76 5 1,01 4 odpade 33 Starin Janez Trzin 79 6 0,97 4 odpade 34 Skobe Štefan Trzin 30 3 0,06 3 0,33 '35 Skrleb Jožefa Trzin 12 5 0,10 4 0,42 36 Vilar Ivan Trzin 7 4 0,01 4 0,51 37 Capuder Franc Trzin 3 ¦ 3 0,24 21/2 odpade 124 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 St. Priimek In Ime Naslov Druž. članov Lastne zemlje ha Dobi kompetenc Dobi ha 38 Verbič Mihael Trz'in 141 10 0,34 7 1/2 0,64 39 Verbič Franc Trzin 129 8 0,28 8 0.76 40 Zajec Ivan Trzin 138 5 0,52 a. odpade 4.1 Muravec Anton Trzin 29 9 0,23 6 0,55 4.2 Zandar Helena Trzin 15 5 0,53 4 1/2 odpade Podobno je bilo v občini Loka pri Trzinu, le da je bila tu kompetenca 11 1/2 ara. Sf. Priimek In Ime Naslov Druž. članov Lastne zemlje ha Dobi kompetenc Dobi ha 1 Bore Ana Loka 23 7 _ 6 0,69 2 Cebulj Franc Loka 40 6 1,06 2 1/2 0,29 3 Češko Ivan Loka 36 4 1,95 4 odpade 4 Foletič Ivan Loka 70 3 0,41 21/2 odpade 5 Herle Franc Loka 25 7 0.76 6 1/2 odpade 6 Hočevar Franc Loka 69 2 0.29 2 odpade 7 Jankovič Marija Loka 75 6 0,01 6 0,68 8 Knez Mihael Loka 88 5 1,72 2 odpade 9 Krušnik Jožef Loka 45 4 0,24 4 0.22 10 Logarja Stefan Loka 63 5 1.23 4 1/2 odpade 11 Music Marjeta Loka 17 4 1,36 4 odpade 12 Pavlic Antonija Loka 65 4 0,76 3 1/2 odpade 13 Pavlic Marjeta Loka 64. 5 0,45 4 odpade 14 Bokalič Miha Loka 13 4 0,04 3 0,30 15 Podboršek Franc Loka 66 2 0.05 2 0,18 16 Podboršek Ivan Loka 55 10 1.24 4 odpade 17 Rakef Franc Loka 60 5 0,71 3 1/2 odpade 18 Rihtarjevi dedici Loka 28 2 0,93 2 odpade 19 Skok Terezija Loka 56 1 0,20 1 odpade 20 Segetin Valentin Loka 10 9 0.03 7 0,77 21 Sinigoj Rudolf Loka 21 5 0.30 4. 0.16 22 Sesek Helena Loka 85 6 0,63 6 odpade 23 Tavčar Jera Loka 77 5 0,41 4 odpade 24 Testen Ivan Loka 13 10 0,66 10 0.49 25 Testen Antonija Loka 60 5 0.30 5 0,27 26 Urbane Jožef Loka 90 3 0,63 3 odpade Razdelitev zemlje in določitev agrarnih J subjektov naj bi bila dokončna, vendar so j bila županstva vseh treh občin dolžna raz- glasiti ta odlok takoj po prejemu trikrat v j roku 8 dni in sporočiti, da je predlog 15 dni j na vpogled vsakemu agrarnemu interesentu j in drugim prizadetim osebam pri občinskem uradu v času uradovanja in da lahko vsak prizadeti vloži pri županstvu pismeno ali ust- no na zapisnik svoje predloge in ugovore. Na- glašeno je bilo, da morajo biti ugovori pod- prti z dokazi glede članov družine, velikosti obdelovalne zemlje ipd. Okrožni agrarni urad je županstvu tudi svetoval, naj objavijo omenjene tri razglase v dveh zaporednih nedeljah, in sicer tako, da eno nedeljo objavljajo razglas dvakrat. Nato je bilo vloženih na področju občine Mekinje 12 pritožb, vendar je agrarna direk- cija 2. januarja 1929 vse gladko zavrnila. Med drugim se je pritožilo nekaj posameznikov, agrarni interesenti pa so bile lahko le dru^ zine. Tudi obrtniki, ki so vložili prošnje, so bili zavrnjeni, prav tako žena železničarske- ga uslužbenca in žena državnega upokojenca. Zavrnjena pa je bila tudi prošnja Jakoba Pančurja, ki se ni pravočasno oglasil, da bi bil vpisan v spisek interesentov. Tudi proš- nja Antona Pančurja, ki se mu je družina po- večala, ni bila upoštevana, češ da bi moral okrožni agrarni urad, če bi upošteval nova rojstva otrok, velikokrat popravljati svoje odloke.i« Potem se je ves postopek zapletel še za- radi geometra ing. Kosmača, ki je prevzel po pravomočni določitvi agrarnih objektov in subjektov individualno razdelitev zemlje in se obvezal, da bo končal delo do 1. oktobra 1929. Agrarni interesenti so mu vsa dela tudi že vnaprej plačali. Vendar elaborat, ki ga je predložil geometer, ni ustrezal in dali so mu nov rok 1. junij 1930. Nanj sta pritiskala tako sreski načelnik kot agrarni referent, slednji je celo zapisal, da gre pri Kosmačevem rav- nanju za namerno zavlačevanje.^" kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 125. Iz ohranjenega arhiva je tudi razvidno, da je ministrstvo za kmetijstvo 18. oktobra 1930 ugodno rešilo prošnjo baronice Marije Hipo- lite Lichtenberg, da se hiša v Ljubljani, par- celna številka 240 izvzame iz agrarne refor- me. Gre za hišo z gospodarskim poslopjem in dvoriščem na takratnem Turjaškem trgu št. 5 s površino 839 m-, ki je bila, kot se vidi iz prošnje, v slabem stanju in je lastnica hotela dobiti kredit za popravila."' Julija in avgusta 1930 je lastnica velepo- sestva Jablje prosila ministrstvo za agrarno reformo v Beogradu za dovoljenje, da agrar- nim interesentom proda nekatere parcele. 8. junija 1931 je dobila dovoljenje za fakultativ- no prodajo zemljišč 38 ugotovljenim agrar- nim interesentom. Kupljene nepremičnine ni bilo mogoče prodati 10 let. Obenem je bila veleposestnica dolžna plačati 10 odstotkov od kupnine v kolonizacijski fond.^^ Ko je bil 19. junija 1931 izdan zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestnih, je bilo vedno bolj jasno, da se agrarna re- forma bolj in bolj oddaljuje od svoje prvotne poti. Nekateri predpisi so bili preneseni iz prejšnjih uredb, nekaj pa je bilo novih; ve- liko se je govorilo o odškodnini veleposestni- kom.^' Končno je v skladu s tem zakonom 6. ap- rila 1932 kraljevska banska uprava dravske banovine izdala nov odlok o določitvi agrar- nih objektov na veleposestvu Marije Lichten- berg v Jabljah pri Trzinu. Iz odloka je raz- vidno, da je znašal ožji maksimum 74.6010 ha, širši maksimum 125.3990 ha, gozdovi po § 10 21.2119 ha; fakultativno odkupljeno je bilo do tedaj 16.6102 ha, še za razlastitev določeno pa 17.0210 ha; skupaj torej 254.8431 ha. V zvezi s fakultativno odprodano zemljo odlok na- glasa, da gre za zemljo v občini Mekinje, in sicer pretežno za travnike. Dalje odlok ome- nja, da se do tedaj ni pokazala potreba po osnovanju služnostnih pravic. Županstva vseh treh občin so bila dolžna razglasiti odlok ta- koj po prejemu trikrat v teku enega tedna s tem, da je odlok vsakemu agrarnemu subjek- tu na vpogled pri županstvu občine.^* Ta od- lok je nato potrdilo ministrstvo za kmetijstvo 4. avgusta 1932. Po § 52 zakona o likvidaciji agrarne re- forme z dne 19. junija 1931 (s spremembami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931 in 24. junija 1933) ter z upoštevanjem že nastalih sprememb je komisija za likvidacijo agrarne reforme 13. novembra 1934 izdala še odlok o utrditvi (preostalih) agrarnih subjektov,^* in sicer v katastrskih občinah Loka (9 inte- resentov), Trzin (19 interesentov) in Meki- nje (24 interesentov). Na koncu je še rečeno: »Po pravnomočnosti tega odloka se bodo v smislu § 56 zakona o likvidaciji agrarne re- forme izdali razglasitveni odloki, v kolikor se ne bi agrarni subjekti že prej poslužili dolo- čil § 36 istega zakona ter sklenili z velepo- sestnikom kupne pogodbe za odkup agrarnega zemljišča.« Iz »Imenika utvrdenih i nadeljenih agrar- nih subjekata« za k. o. Mekinje, Loka in Tr- zin razberemo, da je bila preostala zemlja, namenjena v agrarnoreformne namene, od- kupljena v letu 1935 in 1936. Cena za 10 arov travnika je znašala 320,30 din, za 10 arov njive pa 334,40 din. Posamezniki so prejeli razlastitvene odlo- ke, kjer je bila vpisana vsota, ki jo mora interesent plačati bivšemu lastniku v obvez- nicah Privilegirane agrarne banke v nomi- nalni vrednosti z odbitkom 10 "/o prispevka za kolonizacijski fond. Agrarni subjekti so bili dolžni v roku 30 let plačati odškodnino s 5 "/o obrestmi. V roku 30 dni po pravno- močnosti odloka pa so morali plačati v kolo- nizacijski fond 2 '"/o prispevka od odškodnine, nadaljnja 2 Vo pa v roku 2 let. Dalje je re- čeno, da »se ima v zemljiški knjigi zazna- movati, da ne more agrarni subjekt brez pristanka Privilegirane agrarne banke te ne- premičnine ne odsvojiti in ne obremeniti, dokler ni odškodnina plačana v celoti«.-" 29. novembra 1935 je komisija za likvida- cijo agrarne reforme v Ljubljani sporočila upravi občine Trzin, da je večina agrarnih interesentov že odkupila agrarne dežele ve- leposestva Lichtenberg. Za k. o. Loka pa, kjer je bila razmejitev šele pred kratkim izve- dena, niso sklenjene pogodbe. Ker se začenja gospodarsko leto za agrarne interesente 1. oktobra, se bo moralo vsem, ki agrarne zem- lje niso odkupili, predpisati za prihodnje le- to plačilo zakupnine ali anuitete. Da bi se izognili temu, naj občina Trzin opozori vse interesente, da predlože kupne pogodbe naj- kasneje do 20. decembra 1935. Na koncu opo- zarja predsednik komisije za likvidacijo ag- rarne reforme Rižnar, da agrarna oblast ne more čakati nekaj let, marveč mora agrarno vprašanje na tem veleposestvu likvidirati in izdati razlastitvene odloke.^^ Dogajalo se je, da posamezniki niso mogli plačati zemlje in so odstopili od odkupa, nji- hov delež je bilo mogoče dati novim inte- resentom. Za nove predloge je bila kompe- tentna uprava občine, ki je izbrala najpotreb- nejše z javnim razglasom (z utemeljenimi predlogi, koliko že imajo svoje zemlje, ko- liko članov družine in glavni poklic).^^ Tako so bili v glavnem v letu 1936, nekaj pa še tudi v letu 1937 izpeljani vsi odkupi 126 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 in izvedena je bila vknjižba lastninskih pra- \ vie na posamezne interesente. Gozd je ostal, ' tako kot pri večini drugih veleposestnikov na ; Slovenskem, neokrnjen. Kakor smo videli, agrarna reforma sama po sebi daje posameznikom zelo majhne de- leže in še te je treba plačati, veleposestvo je malo prizadeto, izvedba agrarne reforme pa zelo dolgotrajna, saj je poteklo kar 18 let od \ prvih načrtov do odkupa zemlje. OPOMBE I 1. ZALj, občina Kamnik, fase. 193. — 2. Albin Prepuluh, Agrarna reforma naš veliki socialni problem. Ljubljana 1933, st. 9. — 3. Splošno o agrarni reformi glej Olga Janša, Agrarna re- forma v Sloveniji med obema vojnama. Zgo- ' dovinski časopis 18, 1964, str. 173—189. — 4. ' ZALj občina Kamnik, fase. 193. — 5. Uradni i list, 1920, št. 26, str. 107. — 6. Uredba je bila; razglašena v Službenih novinah Kraljevine SHS ¦ št. 204 dne 16. IX. 1920, v Uradnem listu de-' želne vlade za Slovenijo pa 20. IX. 1920, št. ' 343. — 7. ZALj, občina Kamnik, fase. 193. — 8. ' Prav tam. — 9. Prav tam. — 10. ZALj, občina: Kamnik, fase. 193; ohranjen je samo spremni i dopis, samega odloka pa nisem našla. — 11. Prav | tam. — 12. Uradni list št. 60 z dne 4. junija 1921. Zakon o tem je izšel za Slovenijo 28. febru- arja 1922 — Uradni list št. 123 (1922), sitr. 864. — 13. ZALj občina Kamnik, fase. 193. — 14. Arhiv j SRS (dalje AS), Spisi agrarne direkcije. — 15. Olga Janša, Agrarna reforma ..., Zgodovinski i časopis 18, 1964, str. 177. Uradni list št. 62 z ! dne 2. julija 1925. — 16. ZALj, občina Kamnik, ; fase. 193 (Predlog za določitev agrarnih subjek- I tov na veleposestva Hipolite Lichtenberg št. ' 914/27. Predlog je bil razglašen 26. maja 1927.) ' — 17. ZALj, občina Kamnik, fase. 193. — 18. ! ZALj, občina Kamnik, fase. 193. Predlog za do- : ločitev agrarnih subjektov na veleposestva Hi- ; polite Lichtenberg. — 19. ZALj, občina Kam- ! nik, fase. 193, pritožbe na agrarno direkcijo v i Ljubljani. — 20. AS, Agrarna direkcija. I^eta i 1937 se je stvar ponovila. Kosmač spet ni pred- i ložil potrebnih elaboratov — tedaj je šlo za pre- pise določenih parcel na agrarne interesente. Sledile so številne pritožbe. — 21. AS, Agrarna direkcija. — 22. Prav tam. — 23. Več o tem za- konu glej v že citirani razpravi O. Janša v ZC ' 18, 1964, str. 179—181. Zakon je prinesel Služ- ^ beni list 1931, št. 42, str. 890. — 24. AS, Agrarna ! direkcija. — 25. Prav tam. Odlok je podpisal [ predsednik komisije za likvidacijo agrarne re- \ forme v Ljubljani Rižnar. — 26. Prav tam. — 27. i Prav tam. — 28. Prav tam.