t Amerikanec C. Lindbergh na poletu iz New Yorka v Pariz. rj aj večji slovenski dnevnik v Zrlruienih driarah Velja, za vae leto - • > $6.00 Za pol leta.....$3 .00 Za Ne* York celo leto # $7.00 Zm inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian DaOy to the United States. List. slovenskih i delavcevv Ameriki. TELEFON: CORTLANDT 2876 Issued every daj except Sundays « and legal Holidays. 75,000 Readers* NO. 119. — ŠTEV. lid. Entered as Second Cl&gg Blatter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act Of CODgjeSS Of March 3, 1879. NEW YORK, SATURDAY, MAY 21, 1927. — SOBOTA, 21. MAJA 1927. ' TELEFON: COETLANDT 2876. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Jugoslavija noče MARINKOVIČ JE POJASNIL STALIŠČE JUGOSLOV. VLADE Jugoslavija je skrajno previdna v svojih odnoša-jih z Rusijo. — Zunanji minister je rekel, da ni njegova dežela pripravljena otvoriti pogajanj z Moskvo. BEOGRAD, Jugoslavija, 20. marca. — Najbolj značilni rezultat brezbarvne konference Male an-tante, ki se je vršila pretekli teden v Joachimsthal v Cehoslovaški, je objava jugoslovanskega zunanjega ministra Marinkoviča, da noče Jugoslavija otvoriti političnih ali ekonomskih pogajanj s sovjetsko Rusijo. V odgovor služi objava, da bodo sledile članice Male antante — Jugoslavija, Rumunska in Cehe-slovaška — separatnim kurzom v svoji politiki napram Rusiji. Temu je sledila pripomba M. Miti-lineuja, romunskega zunanjega ministra z ozirom na jugoslovansko-italijanski konflikt, "da smo prijatelji Italije, a zavezniki Jugoslavije**. Splošna je domneva, da je Marinkovič voljan opustiti svoje prijateljsko stališče napram Rusiji v zameno za moralno, če ne materijalno podporo katero bi mu mogla nuditi Mala antanta v njegovih zadregah z Italijo. Včerajšnja razlaga ugotovila zunanjega ministra je potrdila ta nazor ter kaže namen Belgrada, naj se pusti Rusijo lepo pri miru. Marinkovič je pripomnil: — Edina stvar, katero bi mogla Rusija eksportirati v Jugoslavijo je boljševiška propaganda. Zunanji minister ni razpravljal o drugih zadevah. Izjavil je le, da je bila konferenca velik u-speh in da bo njen ekonomski program največjega pomena za Evropo v splošnem. M. Rakič, novi jugoslovanski poslanik v Rimu je spremil Marinkoviča v Zagreb. Glasi se, da je Rakič natančno razpravljal o italijanskem vprašanju s svojim načelnikom. Vrnil se bo takoj v Rim ter je baje zelo jezen, ker ga Mussolini ni še sprr-jel v avdijenci. MADŽARSKA ODOBRILA POGODBO Madžarski parlament je odobril pogodbo, katere je sklenil Bethlen s Italijo. — Tekom debate je predsednik zbornice prvikrat izza vojne pokaral ministrskega predsednika. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 20. maja. — Par-j lament je včeraj odobril madžarsko-italijansko pri- j jateljsko pogodbo, katero j e sklenil ministrski predsednik Betheln tekom svojega zadnjega obiska j pri Mussoliniju v Rimu. Ta pogodba je bila sprejeta od velike večine v parlamentu, a ne brez glasnih protestnih klicev, ki nosti članov parlamenta. Pozneje je izjavil ministrski predsednik, tla je zveza preje <*ko- so prihajali večinoma od soeijali- noiaska kot pii poljana in da ni stov, ki so obsojali italijanskega potepniia Madžarske v vojno ter diktatorja kot "morilca" ter napa- niti v 1>rerekanja s SOSfdL Pri končnem glasovanju je sto- dali pogodbo kot izdajstvo madžarskega naeijonalizma. Opozicijo proti pogodbi je vodil soeijalisl ični poslanec Varna i. kojega glavni argumenti so se glasili, da je napravila pogodba Madžarsko za kolonijo Italije in temelj italijanske nadvlade na Balkanu. Poslanec je prečital več člankov v madžarskih listih iz leta 1015. ko je vstppila Italija v vojno in ki so razkrivali trpko razpoloženje na Madžarskem proti vsemu, kar j«* italijansko. Ta pot«*za Varnaia je vzbudila v poslanski zbornici velik kraval. tekom katerega so pretili člani j vladne večine Varnaiu s pestmi ter zahtevali, naj se ga vrže iz dvorane. Konečno je pričel govoriti Rot h len ter rekel: — Protestiram, da bi Italijo in njene prve državnike tukaj žalili. M. Varnai je dokazal, da nima v sebi nobene madžarske krvi. To je tako obnovilo kraval v zbornici, da je bil ministrski predsednik prisiljen umakniti se. Po njegovem povratku je predsednik pila liberalna opozicija na stran vlade in ]>ogodba je bila sprejeta s glasovi proti 13. Coolidge je sedaj tudi dr. medicine. WASHINGTON. D. C., 20. maja. — Predsednik Coolidge lahko obesi sedaj za svoje ime tudi črki M. D., če se mu izljubi. Dr. Charles Mayo, slavni zdravnik in dr. William Pec kiz Freei>ort. 111. sta izročila včeraj predsedniku diplomo Mednarodne Post Graduate J zdravniške družbe Severne Amerike. Deška šala stala devet življenj. BERLIN, Nemčija. 20. maja. — Nepremišljena šala šolskega dečka je stala v Kasselu življenje devetih ljudi ter povzročila težke poškodbe enajstih nadaljnih. Voditelj nekega voza poulične zbornice prvikrat v zgodovini po- železnice je začasno zapustil pol- vojnega parlamenta opozoril ministrskega predsednika Bethlena, da ni običaj dvomiti o odkritosrč ŽRTVE KRALJA' BENJAMINA Oblasti Michigana nameravajo izgnati iz države načelnika "hiše Davida". — Kakih sto deklic je postalo žrtev "kralja Benjamina". ST. JOSEPH. Mich., 20. maja. "Kralj Benjamin" Purnell. načelnik "Izraelske hiše Davida" je obtožen, tla je nesramno ravnal ? nekako 1(M) deklicami v starosti od 15 do 20 let in tudi z nekaterimi poročenimi ženskami. Esther Johnson Hansel, njegova večletna zaupnica in sedaj državna priča, bo najbrž nastopila danes pri obravnavi proti njemu. Pod plaščem verskega liokus-pokuša so se udajale deklice, njih stariši so pa ustanovili kolonijo, ki jo baje vredna $5.000,000. Država Michigan skuša izgnati "kralja" iz države ter razdeliti lastnino kolonije med varane žrtve. Da se izogne kaznim, je poročil "kralj" Ben deklice z mladi mi fanti, katere je izbral potom žrebanja. Nato jih je ločil, kajti po njegovem naften morajo živeti poročeni, in samčl V eelibfm. ~ Včeraj je časopisja .objavilo po roko o polnočni poroki med 18 let ATENTAT NA SOLO V BATH, MICH. JE BIL VNAPREJ ZASNOVAN Ugotovili so, da je bil atentat na šolo že davno pripravljen. — Zena poblaznelega farmerja je bila ubita v skednju. - Kot član šolskega sveta je imel Kehoe dostop v šolo. no zaseden voz na strmi cesti. De ček se je posluži te prilike ter raz rahljal zavoro, nakar je voz planil po hribu navzdol. BATII, Mich., 20. maja. — V nasprotju z včerajšnjimi poročili se je ugotovilo, da je bila umorjena tudi žena blaznega farmerja An-re\v Keho-a, ki je razstrelil z dina-mitom tukajšnjo Consolidated šolo. Dele njenega trupla so našli v nekem poslopju farme. Crepinja ji je bila razbita, kar je do vedi o do domneve, da je Kehoe svojo ženo najprvo ubil ter nato vrgel njeno truplo v goreče poslopje. Uvedene so državne in občinske preiskave glede strašne tragedije. pri kateri je izgubilo življenje 43 ljudi, med temi 38 šolskih otrok. Kehoe je graudiral na Michigan državnem vseučilišču ter je bil znan kot dober poljedelec. starim ženinom ter šestnajst let staro nevesto, katere ni fant nikdar prej videl. Rekel je. da je še premlad, a neka uslužbenka "kra Ija" Benjamina je rekla, da je do volj star ter ga odvedla k 16-letni »če na". Kon član upravnega sveta Consolidated šole je imel prost dostop v šolo ter dovolj časa. da položi dinamit. Le okoliščina, da so bile napete žice pomanjkljive in da so užigalne kapice odpovedale, vsled česar je eksplodiral led el položenih tisoč funtov dinamita. je imela za posledico, da ni zletela v zrak vsa šola in da ni bilo ubitih vseh 260 učencev in učiteljev. Završile so se tri eksplozije: pr va zgodaj zjutraj v hiši Kehoe-a ki je uničila skedenj in druga po slopa. Druga se je pripetila v šolskem poslopju ob tričetrt na deset dopoldne, par minut potem, ko se je pričel pouk, in tretja v avtomobilu Kehoe-a pred šolo, kakih trideset minut pozneje. Kehoe je sedel v avtomobilu, dočim je stal šolski nadzornik Emory Huyck poleg. Poštni uravitelj Glen Smith in poštar ni mož, Nelson McFar-ran. sta stala par korakov proč, na tlaku. Naenkrat seje pojavil v avtomobilu strašen pok. Telesi Kehoe-a in Huycka eta bila raztr- Zenska obsojena na smrt v Chicagi. CHICAGO, , IU., 20. maja. — Mrs. Katarina Cassler je bila včeraj spoznana krivim umora Wil-liama Lindstrom ter bila nato obsojena na smrt. Bila je obdolžena, da je pregovorila Lorenca Patrieka. da je u-moril Lindstroma, da dobi ena zavarovalnino v znesku $7000. Patrick in Mrli. Lillian Fraser.. ki je bila istotako soudeležena pri« zaroti, bosta jutri obsojena. ZAKRKNJEN ZLOČINEC Thomas Mor an, morilec policista, je bil priveden i z smrtne hiše v Sing Singu, da priča glede sokrivcev. — Pri zaslišanju se je norčeval iz sodnika. TI lomas J. (Red) Moran. dvajset let stari mladič, ki je bil obsojen dne 2. februarja na smrt v električnem stolu radi umora dveh brooklynskih policistov v novem--bru preteklega leta, je bil preveval en iz smrtne hiše v Sing Singu v sodišče Kings Comity okraja. Pričati je moral v obrambi John Bernnana in Anthony Ricchettia.J proti katerima imH na Itn' gi kaj poročal iz naše pittsburške 1,->ane' das,ravno n->''"ov donl naselbine, ali zaman. Zavoljo te-!v ^ii.jaiiski akciji. Meti vojno ga se zopet jaz oglašam v javno-!«0 ** mfnda izrazih< da ed,m ubijejo to, ker Ruska delegacija je pričela pretiti, da bo zapustila ekonomsko konferenco v Ženevi. —'Zahteva priznanje sovjetskega ekonomskega sistema. — -Kriza je posledica preiskave poslopja Arcos Ltd. Try""Ti?rwrji Peter ZFgaga New York City, N. Y. sti- Nimam ravno kaj posebnega' V7roK» da ne ŽENEVA, Švica, 20. maja. —} Vča-si rita človek tudi kako za-j nimivo poročilo, ki mu ublaži dušo. srce in telo. Naprimer naslednje: GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holiday*. sporočati, posebno ne o delu, ker i™ .. . _ J^j" P-iskava Arcos Ltd. — ^ ^y^^Au^y}^^^ ^^ njim gre j*ko piškavo. Srečen je Pred X ehko; P°tJO «» ^obd sovjetske trgovske komisije v Lon-, - . J Vnrašaiiic i • 'pismo od bratranca, ki je vsebo-'donu sta proizvedla na tukajšnji« P^.8,' " J * 1 ' ^rasan,Jl j Pravi krašk. teran, liter M« di- Zu rtlo leto velja list za Ameriko in Kuntido ..........................$6.00 /a pol li ta .............................. /i vrt rt 'leta ............................$1.50 j tisti, kdor še stalno dfla. Ali o nečem drugem imam poročati. valo sledčer. opombo: "Če hočeš Za New York ctlo | & «pn:i'a'~t"' l^ebilo' teža v-|' živega, pridi sem. Z d Za inozemstvo za celo leto ..$7/J0 "« dovršeno in sicer na glav- da_*a ^ vzelo, zdaj ko b0 če, da bodo Rusi odpotovali. Za pol leta ................................ Za inozemstvo za celo Za nol leta ................... r-eš mednarodni ekonomski konferen-h*oj"ih prei.1 «>Jc<>no,"ska | narjev; Mardešičev vičan-črnina, 2d i ci krizo, ko je posledica bo m !^ntereneo Zahtevajo kancchra-; liter 14 dinarjev, viski opolo, li- Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. , . » , „ i t, ....... , . , , .kot vzrok, da dovaja potreba pin-. AO m ni letni «eii Šlnveinilf em Hnnin drevje Zelenelo . Kll-U SO lZjavdl, da bodo odpo-' , , , ..... . 1 ......$3.50 1,1 1PTm seJ' *io%ensKega uoma,- , | * ' sčevanja doljrov do prisilnih ek- Ifn ^e Kiln nf1r>li«nv»»iin» sem. Prava senca nekdanje- tovali, ee ne bodo dobili zagoto-i , , . . . ko je tuio soglasno oagiasovano ' , ... . .. ' športov, kar daje trgovini umetno . _. . . —. . r* n mA'/o Wi>h o L* I ninAn a l n n K »-v • .>4 olrI/kn )• .< 4 .> I » ~ za ime Slovenski Dom • nje narodnih dolgov ter navajajo■ ter 12 dinarjev Ta in druga izvrstna vina toči: (Tukaj je treba globoko vzdih- 'Kranjsko" pri Slovenskem Domu imp ga moža. Suh, sključen, oči udrte vilo, da bo sprejet sklep, v kate- ' 1 , ' ' . " . , 11,1 . , j .. . . . • ., ' . . , tendenco v smeri proti Ameriki. im„ tn nekdanji glas je izginil v sepe- rem bo priznana možnost vzpored-' . , ..... TI . , • , , . . .Pri konferenci je bil navzoč tudi I M -V » i mm m. m t r m » m-» • J 1 mm* - » ft t* 1 Iv f t I "(Uus Snrodn" izhaja vsuli dan izvzemši nedelj in praznikov, j ^ r>0kop:mo za vedno. Toraj. zdaj Hrwlil ]>a je še in tudi liu- nega obstoja komunističnega 'n;no,.j ^ )uj>Ui brez podpLsa in aK.ebno«ti Fe ne yriobcujejo. Denar naj se ^ Slovenski Dom v angleščini pa nu,r nrM ni *i [kapitalističnega sistema ter mož- la^tvoli pošiljali po ifonev Order. Pri spremembi kraja naroeni- Slovenian Auditorium. Vsa east —Zdaj sem jo pretolkel enkrat nos t miroljubnega skupnega delo- Prf,tl P kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaJišče naznani, da hitreje 'tPmn napre<1ku. Dalje ie bilo tudi in mislim, da bo; — je šepetal, ko vanja. je merikanee. ki je opouiral predlogu ter je skoro goto,-vo. da ne bo predložen. najdemo naslovnika. " G I. AS NARODA", 82 Cortlanilt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2376. UBOGA MRS. SNYDER napredka Slovenskega Doma. Se-. ja se vrši vsako prvo nedeljo v O Mr>. Snyder ni njenem ljiibimen (Jravu je toliko mespou ob 2. uri popoldan. sklenjeno, da se igralni oder po- smo sp poslovili. — Enkrat sem] -i- Mi moramo enkrat za vselej j veča. kar ie drugi korak k napred- Pa r» je v smi1 ni eeliei hotela imeti frizerko in mani-uri^tko, ji je warden Lawes sporočil, da ji ne more u- Snvdrrjeva je bridko zajokala: — 44To je nasram-ik»-i, to je okrni ost, ker človeku ne privoščijo najpotreb- na jšega !*' Najbrž se tolaži z mislijo, da jo bo kmalu rešil električni stol pred wardenovim negentlemanstvom ter pred ]»omanjkanjem manikuristk in frizerk. PREVOZ STRELJIVA Sprejem proti-evolucij-ske predloge. niti ter reči: N'o, pa naj jih toči za-stran mene!) Hestavracija 'Ljubljanski Dvor* v Ljubljani. Slovenija. * Učenjaki so izračunali, da bo solnee dajalo zemlji še petnajst bilijonov let in svojo gorkoto in svetlobo. Z;ik;ij je potemtakem dobro in priporočljivo štediti s soLnčno Inč-TALT^MLVSSEK. Fla., 20.ma- in gorkoto. zakaj je treba nam ja. — S 67 proti 24 glasovom j«* v -N«1^' Yorku zastrantega poleti bila sprejeta včeraj v poslanski ono pr^j vstajati? taja ob ga junaka, ki so nam ga opisovali znamftvati r^ntfen napredek.;Do-("pouk ateizma" ali nevere v kate- rr;l. Kot je rojakom znan« m»r.i j njegovi -sotovariši v otroških le- stavil ^ f]a so imeii v Moskvi tez<- nkoli obliki". • hiti radio-aparat zvezan potom ži-vsake- tih. . ikoče fflede odpošiljatv.e .delegaci- Kršitev teh zakonitih določb j ee s takozvano anteno. _ ki tudi predlo; por. a v senatu na močan od- \ zv« zneni glavnem mestu zborujejo razni pododdel-.. ] an ameriškega trgovskega kongresa, ki se bavijo z \ ini mogočimi vprašanji. Milen teli pododdelkov se imenuje 44Inter-American « umiission of Cinnmereial Aviation1*. Zboruje v glav-lu-m stanu Han Ameriške Unije ter se bavi glede usta-ii« i t ve rednih zračnih zvez med Severno, Centralno in Ju/no Ameriko. Na tej konferenci je dobila vlada Združenih držav p-, j krepko klofuto. Njeni delegati so predlagali, i aj h > dovoljeno prevažati v zrakoplovih municijo in di «i-\ojui materijal. Temu se je odločno uprla Argentina. Zahtevala je, p j veljajo za Ameriko i.xte < Mired be kot veljajo za" Evropo, namreč, da se ne sme v trgovskih zrakoplovih prevalili niti eksplozivnih snovi, niti strupenih plinov, nil i kake druge municije. I'red log Združenih držav je bil poražen, ker so za-.pniki centralno in južno ameriških republik natančno vedeli, kaj pomeni. Kjerkoli bi se namreč pojavila vstaja proti liran-\ a kake eentralno ameriške republike, bi bila ameriška i."la takoj pripravljena pomagati "ogroženi" vladi z bombami, strupenimi plini in municijo. In to robo bi bilo no-oče prevažati v trgovskih zračnih ladjah. To se je zgodilo v slučaju Nicaragve. Za ameriški predlog sta glasovali samo Kuba in Venezuela. . I'roti predlogu pa Mehika, Guatemala, Salvador, Co- liiea, Panama, Argentina, C'ile, Peru in'Colombia. I'oraz je bil torej popolen. Trt z veza Berlilj-Beograd-Ang-ora. impeštanski 4*Pesti Xaplo* p.M ' i;-.> dejanje jugoslovansko-italijanftke politične drame se bo končalo najbrže s sklenitvijo novih pogodg, s katerimi izgube svojo veljavnost stare pogodbe M -la antanta ,ne more nuditi Ju-poslaviji ničesard. kajti Romun-& dtfje. Ja^Oslavij: niti mora-1 |K>dpore proti Italiji, č'eho-*;;)Xaška »P jr y albanski zadevi poftnluoma desinteresirana. Zunanji minister dr. Marinkovič je že davtio črtal iz svojih računov Malo antanto ter misli sedaj na novo obrambno možnost na črti od Berlina do Angore. On misli na nemško - jugoslovansko - tivrško zvezo proti angleško-italijansko-alban-sko-bolgarskv zvezi. ALI imate ie Slovensko-Ameri-kanski koiedart — Naročite en iztix ie danes! zbornici Florida zakonodaje proti- Rtric je mrtev, sem slutil. In res jj^nsko vprašanje z gospodarsko'evolucijska predloga, ki proglaša je bil. Odšli -smo k pogrebu. Na 1 rekonstrukcijo vseira sveta. Sktrp-J neprstavnim pouk katerekoli teo-Dalje sporočam, da bo kot vsa-'odru je ležala suha dolga postava 110 delovanje obeh sistemov je ne- rije, "ki zaniknje olistoj Bo«?'a ali ko leto, tudi letos priredil vese-( Jožeta, komaj senca tistega vaške-1 obhodno-potrebno, če se :hoč.e za- božjega ustvarjenja človeka ali lieo Sloveski Dom rtO. ma ft. liri zvečer. Zavoljo tega je dolžnost pa člana, da se te veselice ndele-| Olovek je kot rastlina. Vzklije,|je v ženevo in da so dobili (legat ži in pripomore k boljšemu uspe- doraste, — usaJine in izgine. Osta- je navodila, naj se takoj vrnejo, hu. ' I ne le še praznota in spomin, ki pa fe no bo to kardinalna vprašanje Ker sem ravno pri veselicah, najjvse skupaj obledi in da prostora' rešeno v njih smislu, omenim tudi, da bo tukajšnje pev-j drugemu. Tako se menjajo letni j stališče Rusov je vzbudilo sen-sko društvo "Prešeren" priredilo, časi pri rastlinah in človeku. Le zacjj0 1UPri raznimi delegati. Šte-ydesno veselico s predstavo "Vede-*da je časovna doba različna. |vilni delegatje so izjavili, da niso zeval k o" dne 11. junija, točno obj Po kaj se nam je pritoževati, za to hi sprejela konferenca 8. tiri zvečer. {vsi smo proizvod narave. Hoče se sklep. Tebe cenjeni list Glas Naroda, nam živeti in težka je ločitev, bo-j jzven dejanske konference so se bi pa prosil, da bi zopet malo po-'jimo se trenutka, kljub temu smo posvetovali Rusi z različnimi de-agitiral za uboge slepce v stari pa samo figura v šahu. ki p:a igra iefrati. tako z ameriškim delaea-domovini. narava. * Uom Robinsonom. z Leonom .Tou- Za ta čas, pa srčni pozdrav vsem Pogreb se je vrši! ob desetih. Tih j,anx jn jan Oudegeestom. zastop-čitateljem tega lista! devetih smo odšli iz hiše žalosti,okorna organiziranega evropske- 501 Carson St., v nemško cerkev delavstva. na rhurch St., kjer se je brala sv. | Obolenski O«inski in Šokolni maša za ranjkim in ob desetih smo kov sta orisala Robinsonu gospo-položili zadnje ostanke ranjkega darski položaj Rusije, iskal Hazleton, Pa. Ta kraj je'k večnemu počitku. | Xa konferenci z zastopniki ev- splošno znan slovenskim rudar-] Jože Broyan je bil rojen v Loki r0pskega delavstva so razpravljali jem, dasiravno je malo Slovencev^pri Mengšu pred fiO leti in je bi- j»„si 0 delavskih problemih skup-hotelo za stalno živeti tam. Le pr-jval v Hazleton nekako 30 let. Za- interesa za Rusijo in ostalo vim, ki so prišli pred tridesetimi pušča vdovo in sedem odraŠčenih Evropo. Dandanes ima že skoro sleherni radio-aparat v svojem stanovanju. Aparat ne stane »losiL Za trideset dolarjev ima človek že lepe- Ivan Varoga. Brooklyn, N. Y. V par tednih sem dvakrat ob- Francoski prenapeteži. in štiridesetimi leti tja, se je kraj otrok, priljubil, da so ostali. Teh je le »j^ j . par. V veliki večini so vsi moji so-JVse dobrine — vse težave, rodniki, kar je Slovencev tam. Pr- ki življenje jih deli, vi tam naseljeni Slovenci so bili vse življenje, — zemske slave, menda Lebarjev Filip iz Mengša slično tebi vse sledi, in moj stric France, ki sta oba že j nad štirideset let v tej okolici. Fi-(Truplo tvoje, v črni zemlji, lip, star prijazen možiček, z veli- naj večno spanje mirno spi. častno belo brado se kaj rad spo-,Duh pa uživaj, vse dobrine, minja starih časov. Kljub temu, da ki onkraj groba Večni jih deli. je že toliko časa odsoten, prese- netljivo dobro pozna svoje tovariše iz otroških let, kateri že doma- min«' la vsi spe večno spanje. Dasiravno je že v visoki starosti in je izgubil eno nogo, jo je stopil precej tnladeniško, ko sem ga zadnjič videl nekako pred dvema letoma. Delal je v premogokopu in si Ohranimo ga v prijaznem spo-Nečak Ignae. \a slavnostni, vprizorjeni na čast sovjetski delegaciji j«' izjavil Sokolnikov. da se morajo kapitalistične dežele same odločiti, če hočejo sodelovati z Rusijo ali pa se poshižiti oborožene intervencije, kot na primer na Kitajskem. Rekel je, da je Rusija pripravljena razpravljati o vprašanju ruskega dolga, da pa je pogoj pri tem dovolitev kreditov, ki so potrebni za zopetno zgraditev Rusije. X.*» privatni konfrerenei so za- Jugoslavla irredenta. BOLJŠA JE SMRT Življenje je breme; če mučijo'telo Ovadba. Fašistično glasilo "TI Popolo di bolečine. OloveKa we skrbi :in"žr- ustanovil svoj dom in dane* pre- Trieste" ovaja slovenskega pomož-' tevpostane čemerna in potrr.^ Pij- življa stare dni v krogu svojih od- „ega učitelja v Rihemberku šolski( te dosti v^de^tmskiišajte raslih otrok in nečakov. Moj stric in vojaški oblasti, trdeč, da je pred i aIUPNEuI/ France pa je zapustil premogokop krarkim iztrgal dvema učencema J WmaahCEM po približno dvanajstih letih in igrače, okrašene s trobojnieo in ^jj^KEl^^Bi danes uživa svoje veselje na kme- so vojski m grbom, ter jih z zani-j Slavni odvajalni nomirjevaleXa- tiji, v katero je kar zaljubljen, r-evanjem poteptal. DotiČni učitelj, ™«lnn »iravilo Holauilske na.l , . , . , ... let. To je sorra/.nik '.K>le7.n» na le-ii-le rezervni aliunski nadporoi-nik. . , ..... K , . cab In jetrih ter bolestn^M nldnjunjn rorle. Pri vseh lekarnarjih v treh velikostih. Glejte, da bo ime Gold Medal na vaakl ikatlll. Ne kuoulte nadomestkov. Kaj rad nam pove, kako je po>til je rezervni alpinski nadporo kmet na farmi, ki mu par let ni \T sredstvih za odstranjevanje slo-vrnila niti semena. Vsled tega je venskih učiteljev kažejo fašisti postal mesar v času, ko so ljudje veliko iznajdljivost . dajali teleta skoro zastonj in vča- ______ si h dobesedno rečeno, čisto za-J POTREBUJEM DOBRE DO-stonj. Iz tega malega začetka jc GARJE, prišla obrt na otroke in danes vo- Gozd lep, beli hrast, na suhem, dedi njegov sin eno največjih mesa- ^ Z;1 cejn ]pto Kdor želi, naj pi-rij v le j okolici. Ostali otroci pa se ajj ^ oglasi: J. Knaus, Zwolle, pečajo bodisi s kmetijami, trgovi- jj^ no ali z gospodinjstvom. Približne, deset do petnjast let za goriomenjenima pa je odšel iz Loke v Hazleton drugi moj stric Jože. Delal je v mdniku in v nekaj letih je izgubil nogo. O tem človeku sem več slišal v mojih o-troških letih, kot o katerem si bodi svojih sorodnikov. Vzrok temu je bil, da je menda marsikomu spravil v noge več gibčnosti, leot si je prizadeti želel. Bil je korenjak, šest. čevljev in dva palca visok. Dasiravno ni bil hudoben in nevaren, ravno nasprotno, dobrodušen in prijazen, je njegov pogled vzbujal nek rešpekt. Ko sem ga videl pred dvema letoma,, je bil naj se kaznuje z globo, ki ne pre . ni ničesar drugega kot žica. nape-sepra $100. ,ta od enega konca »irehe do dru- Tukaj se izjavlja, fla ho zadela |gpga. Radio prinese čudovite reči v hišo: koncerte, petje, vsakovrstno •rodhe itd. Tudi jezike poučujejo učeni profesorji potom radija, in potoni radija UČe plesni učitelji moderne plese, potoni radija je zadnjič neki profesor celo ljudi hipnotiziral. Tn tukaj se pričenja naša zgodba. Mož je kupil radio-aparat. Zvečer pra je postavil na malo mizieo v kotu, napel potrebne žiee, sko-nektal električni tok — aparat je izvrstno deloval. Naslednjega jutra je šel na delo. Njegova ženica, ki je bila, mimogrede rečeno, jako jezična že-niea. je bila te novosti tako strašno vesela, da je povabila popoldne par svojih prijateljie k sebi. Pile so kofetek ter poslušale razne zanimivosti od vsepovsod. Xa programu je bil tudi profesor, ki je potoni radija hipnotiziral. In profesor je vprašal cenjeno poslušalstvo: — (*'e hoče kdo, da jra hipnotiziram, mora imeti trdno vrl jo, da bo zaspal . . . Torej odlo-Fašistični "II Popolo di Trieste".čite se... PARIZ. Francija, 20. maja. — Angbška beseda "stop" se je splazila v francoski jezik v velikansko ogorčenje nekega Francoza. Številni francoski lastniki avtomobilov so prejeli anicriške stop-luči ali jih kupili, še predno je bilo tozadevno francosko blapro spravljeno na tr£. Beseda "stop" se uofro-sto, prikaže v rdeči luči na zadnji strani francoskih avtomobilov ter pomen ja isto kot francoska beseda "Jialte", ki pa tudi ni francoska. temveč pristno nemška. Neki korešpondent je pred kratkim izjavil, da se bo zaletel s svojo karo naprej v vsak avtomobil, ki' bo imel "stoji" 'znamenje. "Delavno in inteligentno slovensko prebivalstvo". je svoj čas označil slovensko ljudstvo za surovo. "Slovenec je ostuden srbski svinjski pastir" . . . "idi-jotska bestijalnost se javlja v In žena omenjenega moža se je odločila. Ker je imela trdno voljo, je bila res kmalu hipnotizirana. — Primite se z roko za nos, — njem". Pred nekaj dnevi je pisalo' j,, gi!lsjio povelje. isto fašistično glasilo, da v Primer ju tli nikake kulture in da tuje- rodee tvorijo "plebi ignorantissi-me" (najnevednejši nizki rodovi). Poveljnik tržaškega armadnega zbora general Ferrario je posetil te dni Ristrico in v svojem nagovoru na častnike jih je pohvalil, kakor poroča reška "Vedetta", da so .si znali v kratkem času pridobiti spoštovanje in simpatijo delavnega in inteligentnega slovenskega prebivalstva^ ki je ostalo v obsepu italijanskih mej . . . Afjitirajte za "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Ameriki. Pozor čitatelji. it ' Opozqrite trgovce in obrtniki* pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni* da oglašujejo V listu "Glas Na .S tem boste Uprava 'Glas Naroda*. Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" == — ■ • ■ tudi deci naših rojakov, smo se odločili spreje-mati vloge od $1.— naprej. • Vse vloge obrestujemo po 4% mesečno obrestovan je. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. | Hipnotizirana ženica — jo izvršila zapoved. Njene prijateljice so se zadovoljno smejale. — Sedite na tla — in ženica je j sedla. Tedaj je vstopil mož ter začuden obstal sredi sobe, misleč, da mu je žena znrrela. — Pst! — so ga potolažile njene prijateljice. — Saj ni nič. Samo hipnotizirana ,je. — Sedaj vstanite, — se je glasilo profesorjevo povelje. — Vzemite metlo in pričnite pometati. In žena je storila kot ji je bilo naročeno ... — Dobro, — je zadonel profesorjev frlas skozi trombo na aparatu. — Sedaj bomo napravili nov poskus. Toda zapovedujem vam, da ne smete izpregovoriti nobene besede, dokler vam tega ne dovolim ... Tedaj se je pa možu posvetilo v glavi. Kot blisk je skočil po stopnicah. stopil skozi podstrešno lino na streho ter potegnil za žico, da se je na treh krajih pretrgala. Danes je možiček srečen in zadovoljen. In vsakomur pripoveduje: "Radio je res krasna iznajdba. Nekaj posebnega vam rečem. Jaz sem dal zanj petintrideset dolarjev, imel sem ga samo en dan v hiši, pa se mi je stotero izplačal. In tudi moja žena se je čisto izpremenila. Neprestano pometa in čisti stanovanje in ne izpregovpri nobene be-irla^o ouvij-Of./; . \ s. tfžj * * - ■-- i ■ "*• ____________________________________________!__-_________________^_______________________________________________ * O LAS NAHODA; 21.. MAJ A 1<>27 A D Ft IJAX HE LI: — Ti, al i z menoj na zaba-yo "Plastične umetnosti"? mr je ogovoril prijatelj Sodraž. — Prav rod, dragi, toda nimam koemtma. — Krw! .skrbi. Pri meni luijihs vse, kar rabiš. Xa razpolago ti j.* ktustiitn pikadora, ki ti Ihj, kakor mislim izvrstno pristojni. — ISravo..... Kako pa se namerava« ti tuticiiiiti' — -laz bom "poglavar Indij.»n-eev. * — To bo pa re.s imeniin.o A (ji- zela f — Oizela? — Kako pa .se misli ona ko.st.: mj rat i ? — Kaj re* mi.sliš, da jo vzamem .*eboj K, dragi inoj. to .se pa le-meljiro motiš. C *e se hoče človek > .svojimi prijatelji dobro zabava':, potem je že boljše, da prijateljic 'i> žen ne viae i .selioj.... Xjo .sem že o-pravil. Xatvezil sem ji, da moram oditi za 24 nr * teboj radi ureditve tvoji!i družinskih razmer. — In ona ti je verjela? — Zakaj pa ne.' Saj smatra tebe za zelo resnega moža. To pa tudi dokazuje, da sploh ne zna presojati ljudi.... Xo, pa tokrat vsaj vem, da se jaz nisem motil. Torej, vse je v redu in midva greva.... Sprva je šlo res vse v redn. No-draž se je zabaval, da ga je bilo \e.selje gledati. Sčasoma .se je pa umiril in postajal" vedno resnejši. Kmalu sem spoznal, tla je delal to le z namenom, da se ne izda. Bil je namreč že precej natreskan. Ko je pa že prekoračil vse meje skromnosti in umolknil ko grob. sem mu namignil: — E, prijatelj, ali bi ne bilo dobro, da *e posloviva in greva ? — Da že greva ?.... Praviš, naj greva, mladenič, kaj.... Sicer pa nimam nič proti temu, da prebijeva par trenutkov Se pri "Mesečini". — Pri "Mesečini"? (.Vinu? ■— Da popijeva čašico dobre RESNE URE — Oh, že vidim, da si zrel.... doda Gizela, nekoliko razburjeno. — To vas nič ne briga, jo zavrne razjarjeni Sodra/., ki j«- na vsak naein hotel igrati svojo vl«»«o do konca. — Svetujem vam. la .se takoj izgubite od naše mize. Povedal .sem vam že. da nimam časti va.s poznati. Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja in sožalja. ker ste se tako zelo prevarili in me poleg tegu nagovorili s ti.... — X delaj neumnosti.... je siknila k svoji družbi. Sodražu je postal položaj prav tako neprjieten kakor meni. V zadregi se je obrnil k meni. rekoč: — Veš, kadar zaide človek v tak p »ložaj. da ni nobenega pravega izhcda. je najbolje, da si umije r k.*. Pojdiva torej tudi midva in s: jih umijva. Res sva odšla v umivalnico in se začela umivati. Sodraž si je pi:av-kar brisal roke. ko se odpro vrati in vstopi Gizelina prijateljica Lili. — 1'njte, Sodraž, ga ogovor brez uvo la. — Gizela je silno nži.-Ijena. Xiti In-sedicc ne moremo več spraviti iz nje. »lasi je bila Se mahi prej zelo razposajena. Pojdite in potolažite jo. Prepričana sem, da čaka samo na to. — Gospa, vhSc prizadevanje je res plemenito. Dovoljite. da vas v zahvalo ]>oljubim.... — Oh, gospod Sodraž. vi ste nepoboljšljiv grešnik. Toda tega pač ne smete storiti. — In če vendar le storim, kar ZAKAJ TRPETJ?; Bevmstične, ncTnlgiine in bolčcisM ▼ HfjK«>ti ao hitro odpravljene m primerno uporabo &PAIN-EXPELLERJA$ Tfonttkt tirt* r*c- ▼ pet. nr. Mr. dr. Glejte, de dobite pristnega—altfvnega £• ▼eč kot 50 let. SaktoTaft« SIDRO trernUko znamko« POVEČANO IZKORIŠČANJE DELAVCEV , VITALUI ..cm sklenil, mislim, da tudi vi ne morete imeti ničesar proti — j» nadaljeval uljudno Sodraž in br v. nadaljnega objel lepo Lilo ter jo . . r. i.. ,...,„., , 'Staniski delavci v Savohi. precei krepko poljubil. Ztlelo se mi je. da . . ... ... važnem pristaniseii v Liguvtji so RIM. Italija, 19, maja. — Pri-l ji užitek ni bil baš neprijeten. Toda. kdor ima .smolo. ,->e je ne more otresti. Ras v trenit!kil. ko >ta bila Lili in Sodraž tesno objeta, se ponovni, odipro vrata in prikaže se Gizela. — Tako torej — je kriknila, do skrajnosti razkačena. — Lepii prijateljica! Meni natvezi. da gre mirit, tukaj se pa na skrivem poljubljata ! — Sedaj pa se je tudi v Lilinih očeh začelo bliskati. — Gospa, bodite prepričani, tla ga nisem .silila.... — Gospodične, — se je vmešai Sodraž. Pozivam vaju, da ofitaneti mirni in ne delati kravala. — Toda njegovi pozivi, niso nič zalegli. V naslednjem 't enntku sta obe navalili druga na drugo. Sodraž j" mirno opazoval nenavadni boj. Xenadoma pa je skočil V najbližjo kopalno kabino, ki je bila odprta, zaloputnil vrata in zaklieal začudeni strežnici: — A ko bi me kdo iskal, me ni tu. Razumete! Xato je vrata od znotraj zaklenil. Kako je t ji dramatična zgodba končala, vam ne morem povedati, ker sam ne vem, kako sem se zopet našel v svoji sobi.... NEW ORLEANSU PRETI NEVARNOST Nadaljna porusenja nasipov prete v Louisiani. — New Orleans se nahaja v nevarnosti, da bo preplavljen. — Petnajsto delavcev na delu. — Vse prpiravljeno za slučaj katastrofe. pristaniseii v i^iguptj ''sprejeli" včeraj skrčenje plač v poprečni višini dvajsetih odstotkov. Xakladn.cam je skrčena plača za kakih 20 odstotkov, delavcem pri dvigalih za 2t> odstotkov in slabše plačanim pomožnim delavcem do pet odstotkov. Delavci v bombažnih tvornicah v Spole-to so sprejeli petnajst odstotno skrčenje plače, za kar so tvorni-čarji obljubili, da ne bodo skrčili delovnega časa. Gre za dogovor med fašistovskimi strokovnimi zvezami in podjetniki, pri čemur pa so delavce kaj malo vprašali za njih mnenj,«. Slična skrčenja so vsilili fašisti delavcem po vsej Tta-liji. Nadaljni francoski letalci hočejo rizkirati. SANJE IN RESNICA | BABE RUTH KOT POLICIJSKI NAČELNIK Londonsko civilni sodišči je iz-1 S" reklo oh>odl>o v kaj nevsakdanjem j procesu. Inženjer John Daman v je nekega večera, ko se je vrnil domov iz pisarne, našel na pisalni mizi obvestilo svoje žene.-ki mu je sporočala, da je odšla k neki pri-! nazaj -do prihodnjega dneva. Inže-j jateljici na obisk in tla je ne bo* njer je nič hudega sluteč povžil -vojo večerjo, šel v klub in prišel nazaj. Doma je legel na divan in hadremfrL Sanjalo se mu je. da drči v pie-pad. a ko je odprl oči je videl, da leži še ve I no na divanu. Utrujen je zaspal vnovič. V sanjah je invd privid čisto posebne vrste. Pr-.*d duševnimi očmi je stala elegantno Ko seje mudil pred kratkim baseballski igrale«- Rabe Ruth v Ro- UNMRW009 • njenem obrazu z napeto pozornostjo. Sprva se mu je žena rogala, češ da je ljubosumen. Ob vsakem XEW ORLEAXS, La., 19. maja. Vse moči so sedaj v Xew Orleans' koncentrirane, da pripravijo mesto in prebivalstvo v slučaju polo-kapljice. Prijatelj, umiram od ž.*- in a nasipov, ki Se branijo glavno je.... [mesto države. Z vsako uro narašča — Saj si vendar pil že čez me [nevarnost, kajti naskakujoče va- lja, da je Mussollini uničil ob-ro.... J lovje je že na vznemirljiv način iz- činsko samoupravo in poslal med — Teh par čašic, ki mi jih oči-?pod kopalo največje nasipe. Prebi- ljudstvo podeštate. Takega mne-taš, se je že davno izpuhtelo. Sicer palci imajo natančna navodila, nja je namreč fašistično glasilo v Jugoslavia irredenta. Vse je zadovoljno a podeštati. Po celi deželi kar vriskajo vese- pa se bova pri "Mesečini" lahko Se mnogo lepše in l>oljSe zabavala ... llajdimo.... "Mesečina" naju čaka*. — Kaj ne veš. da Gizela tam sto večerja po pre« 1st a vi v družbi svojih kolegov? — Toda ti siliš v nevarnost, da te zaloti.... Saj vendar veš, kako si se izmuznil. — Xikoli mi Se ni padlo na um da bi ji trgal grižljaj iz ust.... — Misliš? Jaa: pa vem, da sem v tem kostumu popolnoma varen in da me nihče ne spozna. I'videl sem ,da je vsako prigovarjanje zaman in sem se ndal. * Najin prihod v veliko dvorano restavracije "Pri mesečini" ,ie povzročil pravcato senzacijo. Eden kot pikador, drugi kot poglavar Indijancev.... Komaj sva sedla in se malo razgleda la. sem opazli pri sosedni mizi Gizelo v družbi njenih gledaliških kolegov. Tudi ona je najt: o-pazila in nekam začudeno zrla na kost um i rano dvojico, kateri se je poznalo, da ima za seboj že pre-cej "viharne" ure. S svojo prjia-teljieo sta nekaj šepetali in hihitali. Par minut kasneje se je Oit<»'a dvignila in pristopila k najini mi-ei. Postalo mi je toplo in še bolj me je pogrelo, ko je nenadoma obstala tik pred nama, naju pomerila od nog do glave in hladno pripomnila : — A, to so posebne obleke so n-rejevanje druiinakih zadev? — Gospa, oh; oprostite, vstane .Sodraž in s patetično gesto nadaljuje t.Xfry^n jwwuiti vas kam se morajo napotiti v slučaju Trstu, ki prepeva slavo podešta- potrebe. PARIZ. Francija, 10. maja. — Poskus Xungesserje in Colija je podžgal nadaljne francoske letalce, da vprizore polet med Xew Yorkom in Parizom. Uradniki Levasseur aeroplan-ske kompanije, ki je zgradila "Re-lo ptico", pravijo, da so se jim približali številni dobro znani franeoski piloti, ki iščejo finančno podporo za atlantiški polet. — Težko vrjetno je. da hi v do- »im ljubimcem .sliko, predstavlja-glednem Času zopet vprizorili po- -i0"'0 bitko Pri Trafalgarju. let iz Pariza v Xew York. — je re-j Inženjerju je -postala vsa stvar kel eden uradnikov. — kajti prili- sumljiva. Xemudoma se je podal ke na uspeh so dosti boljše v slu- k advokatu, da se ž njim posvetu-čoju poleta proti iztoku, to je iz i<- o stvari. Xjegova žena je med-Xew Yorka v Pariz. jiem vnovič izginila in inženjer je --| najel detektiva, da jo izsledi. A- t »ent jo je našel v nekem hotelu ria Agitirajte za "Glas Xarzda", ^;-]otoku Wightu. Detektiv ga je br večji slovenski dnevnik v Ameriki 7ojavno (>hvoStil. naj se takoj pripelje za njim. X'a ladji, s katero se je peljal na otok. je spoznal v iiO-keni sopotniku natančni obraz tujca. s katerim ga je v sanjah varala Prebivalstvo Trsta. njegova žena. Ril je dovolj pame- Po proračunu mestnega stati- ten in trden, da je čisto mirno ča-stičnega urada, šteje Trst danes kal. kaj pride. Čez nekaj ur je v 2">1.32(> prebivalcev, torej nad če-j detektivovean spremstvu presene-trt milijona. Leta 1900 je bil opre-U ii parček. Ljubčck njegove žen bivalstva 178,127. 1. 3f)10 227.(552, j prLšcl k nji na obisk. Dokaz r.^s-leta 1921 238,655. Velik je dotok njeo 7A ženino nezvestobo je bil s opremljena soba. v kateri sta sedeli dve človeški bitji, moški in ženska. Kmalu je inženjer spoznal v ženski svojo lastno ženo. ki se je iznevegala zakonski zvestobi v nn-J Razburljiv prizor V ročju neznanega tujca. Ko se je prebudil iz sanj. je bil ve^el. da so bile le si>nje. Pretegnil si je ude in h^gf'l k počitku. Xa.sle^lnji. dan je_ pripovedoval svoji ženi. kaj .se mu je sanjalo,! mii dva bogata turška trgovca - ' "" • I * Začel ji je natančno slikati v>e i»o-j ^leksandrije. Sim«-d Rabin in D.s-i rob n ost i svojega privida in ko j^.jiiel.j'lselma. Slednji .se je hotel opazil, da ženo prevzema nervozen podati radi težke živčne hoh-zni \ -traJt. je zasledoval vsako črto najdunajski sanatorij. Ob 10. ,lo- poldne ko je drvel brzovlak proti stonu. so ga počastili s tem. da so mu dovolili obleči -e za par ur v uniformo policijskega načelnika. Fotografiran je bil v policijskem glavnem stanu. brzo- vlaku Budimpešta-Dunaj. ^ i, . ' . (iTe( dnr.sta sedela v .spalnem vozu brzovlaka RudimpeSra — I)u- postaji TotLs jo dr»bil <'Lselma živčni napad. Jel je tuliti in biti o- stavku pa je postajala bolj razbur- j krog sebe. Ko ga je hotel njegov jena in ko ji je mož natančno opi-j prijatelj pomiriti, ga j«* zgrab:l Kal. kako je ležala v objemu tujega' človeka, je glasno zakričala ter pobegnila iz hiše. Grozo ji je zlasti vzbudila inženjerjeva navedba, da toni. dočim se deželani s strahom oz starih provinc, ki bo pa nehal Petnajst.sto delavcev se tri noči vprašujejo, kako bodo mogli vzdr-in tri dni trudi, da preprečijo po- *('vati novo podeštatsko upravo, lom nasipa na iztočnem bregu polno uradništva inaisiužben-Atcha f a lava reke. Inžinirji so u-kjer biIa-prej\enaose-jrotovili. da so valovi odnesli že uslužbem?: sta s^daj ^ve ali pa trideset čevljev zemlje pri vznož- i&skr: proraiiuil* segajo v žju nasipa. [fantastične višine. Vse tuje v ob- x. .. činskem uradu, strahovanje doma- .Najholj nevarno ozemlje New .. , ... . _ ^ , i . , .. v . činov, nove davščine, ceste vedno Orleansa bi bilo mogoče izprazni-; . , . ; , . , . . . *\r a. slabše, to so ogromne dobrote fa- ti v teku četrt ure. Mesto je raz-,. s padanjem tržaškega prometa. Sedaj je naseljevane večje nego izseljevanje, a ko gospodarsko stanje Trsta ne krene na bolje, bo obratr Goriškega sadja in zelenjave se je prodalo lani na izvoznem Trgu. v glavnem mestu za približno štirinajst milijonov lir. Ako se pri- tem doprinešen. inženjer je vložil proti zakonolomki tožbo in anprl.*-^ko sodišče mu je, ugodilo.. i ..__ IQ . sisticne obcinskevuprave. Slovenci štejejo se sadni pridelki, prodani deljeno v 48 zon, z zastopnikom v , . . i _ .. . w / J _ ,, , . , .. , , ' čutijo kako so se usedli med nje doma ali izvozeni naravnost v Trst Rdečega kriza kot zaupnikom v J vsaki zoni. Ob prvem vodnem eur ku v mesto bo telefonska služba t tujci z nalogo. nje da jih polagoma preženejo z njihove rodne grude. in druge kraje, dobimo.skupička okoli 30 milijonov. Xajveč se je prodalo, kakor vedno, črešenj in razpolago izključno le Rdečemu _ . . . .. ... , . . , . , , . .... w t> u- i i Pretep med dvema italijanskima sicer 24i»8o kvmtalov za 4 milijo križu. Prebivalcem vsake zone so . . , odvetnikoma v goriški sodni dvorani. nakazana visoka poslopja in gornja nadstropja močnih hiš. Prav tako je organizirana dobava mleka in kruha v slučaju potrebe. Pri neki civilni razpravi na so-jdišču v Gorici sta se hudo spore- ne 898.876 lir. Kmetovalci se trudijo, da bi dobili za izvoz nekdanje ugodne zveze s severom. Demantna poroka angleške zakonske dvojice. V Londonu sta obhajala' r ca Priorjeva te dur detiia nt no - ■ v - L- O roko v 83. letu svojega življenja. Prijatelji in znanci zakonskega para so ob tej priložnosti ugotovili, da sta zakonca v vsakem oziru do Kegla rekord. V fiO. letih svojega skupnega življenja se nista nikoli skregala, njunega skupnega življenja ni nikoli skalila pikra beseda in še manj neprijateljsko dejanje. Podoba je, da je ta zakonski par edini svoje vrste na svetu. Ijala .s Sinmlom Rabinom na kraj ne.-.reč«\ kjer so našli <*Ls«4ma po-leg želcznišk«'ga na.-i pa ležeč«»ga v mlaki krvi. Zlomil .si je bil roko in nogo. na glavi in obrazu pa j«' imel težk«4 kontuzije. Pripeljali so «ra v bolnico. Xjegovega tovariša je policija zaslišiila. nakar je smel nadaljevati pot na Dunaj. Največja vojna ladja sveta. Ciselma za vrat ter ga potisnil ;ui koridor. Xa koridoru se je pri<"» -a med Turkoma ljuta borba. SimeiL Rabin je jel klicati na pomoč. V je videl v sanjah nad njo in nje-!trenutku, ko je prihitel na njeg »ve klice sprevodnik, so se odprl«; iz neznanih vzrokov vrata vagona, in pobesneli Cischna je padel iz vlaka, dočim se je njegov prijatelj j rešil s tem. da se je prijel za držaj. ter se obenem asvoliodil iz obenem osvobodil iz objema svojega prijatelja. Ko je prispel vlak v To-tis, je sprevodnik zadevo prijavil. Dva železniška uradnika sta >e pe- Ladjehiica Armstrong «'v An-irliji) ]>ripravija splavljenje naj-\ eeje bojne la Ije n;i svetu z imenom XeLson. Splovit«*v bo vršila \ Port.smouthu. Ta ladja bo največji dreadnought, s katerim r;«z-polajra.jo miroljubne svetovne mornarice. Xaročila jo je angleška vlada. ki pripravlja še drugo ladjo tega tipa z imenom "Rodney". Za ribe ladji je dobila Anglija posebno dovoljenje na svoječasni konferenci v "\Vasliingtonu. XeLson in Rodney bosta opremljeni vsaka s 35 topovi iti Iwta tudi drugače armirani kakor katerakoli druga ladja bojnega tipa. ADVERTISE in GLAS NARODA JAPONSKI OBIČAJI V CALIFORNIJI IMMnrSSD A URPMWOOOL M. V. . , kla odvetnika dr. Menghi in dr. Najhujša m neposredna nevar-1,.. . . , , .. .. . , , , ., , j Miagostovich. Oba gospoda spa-nosti preti za trenutek ob Ateha-' , . x .. ,. , . .„: e . . . . „ »data v vrsto ljudi, ki so prišli v falava nasipu pri McCrea. Ce se ^ . . - , , ... , ' Gorici po vojni iskat dobrega kru- bo posrečilo vodovju prodreti , ,, . . . . , , . ... . . . .. ha. Menghi je regmeolo, Miago- tam. bi bilo .takoj 100,000 ljudi t . . h nJ,. f. .* . , ! ! * , . .stovieh pa Dalmatmec, kateremu odvisnih od pomoči Rdečega kri- , .. , _ 5 . , . . . , . . , t bolje pnja vloga odresenea ~v Go-za. Sest krajev v Atchafalava ha-' .... p . . ^ , • . ■>. , j * „ irici, kakor pa neodresenca v Dal-zinu bL bUo ^akoj pod vodo. Tr-1 ... ^ L . . . • * -i tt • i- maciji. Goricam gledajo te tujce gov^ki tajnik Hoover m voditelji . , . ^ _ f t, , j , . . - | precej po strani. Sedaj se zgraza- resevalnega dela ,si prizadevajo . , .. . . ,-, , . . » . . . I jo nad njimi m obdelujejo one, spraviti vse čolne, ki so na razpo- lago, v ogroženo ozemlje K opremi spada 32 aeroplanov in 30 radijskih sprejemnih in oddajalnih aparatov. Zaenkrat je bilo mogoče le oceniti. koliko ljudi je izgubilo življenje tekom zadnjih polomov nasipov pri MeivjUe. Vodstvo reševalnega dela trdi, da fco pretirane navedbe glede stotin novih smrtnih »Ineajev. Be'da in pomanjkanje pa Vladata, p^vj^jft .. ki se zatekajo k negoriškim italijanskim odvetnikom, z izdajalci goriškegra italijanstva. V sodni dvorani se je zakadil dr. Menghi v dr. Miagostovieha, regnicolo je torej napadel Dalma-tinca, s palico ga je nažgal. Dal-matinec je reagiral, toda zmagal je Menghi kakor je zmagala armada tam pri Vittorin Venetn. Razgreta italijanska odvetnika se bosta menda dvobojevala s sal?? ljami, če bo^Oowlj poguma. DOBICKANOSNA KOKOS Farmer Elisha Morgan drži v naročju sedeip l^t staro kokoš, ki mu , >-£eufe*Ia ^ti &oSMNJta^ namenjenih za valenje. Kokoš jp bila že večkrat odlikovana. - i - .L*- ; ? . Xa Terminal Island, Cal., praznujejo tamošnji Japonci vsako leto ribiški praznik. Pri tej priliki razobesijo zastave, ki predstavljajo velikanske ribe. Potovanje v juniju. Kdor se pripravlja za potovanja v domovino tekom junija, se naj pridruži izletu, ki ga priredi Francoska družba s parnikom "FRANCE" dne 11. JUNIJ A Nas rojak, kapetan Konstantin Joksimovic, bo vodil ta izlet ter kot izkušen potniški spremljevalec , bo skrbel za vsako udobnost potnikov na parniku in na potu prav do Ljubljane. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. ■H^^^^H^PT GLAS NAHODA, '21. MA.J^A 1927 SP0D1LHDMI VALOVI Napisal: IVAN TURGENJEV Za "Glas Naroda" priredil G. P. (Nadaljevanje.) Ko •><» je vrnil S;inin pohlrujro uro pozneje v konditerijo I\0- s»*lli, no pa pozdravili kot sorodnika. Emilio ,j«* sedel na isti zofi, na kateri so pa preje drgnili; zdravnik mu je zapisal nekaj rdravila ter priporočil največjo previdnost pri vseh čustvenih razburjenjih, ker pre v tem slučaju za človeka nervoznega temperamenta z izrazitim pfekeijam. Tragedija bede. • - Pred kratkim je opazilo par du najskih trgovcev, da so inkasirali potvorjene j>etdolarske novčaniee. Par ur nato sta bila razširjevalca potvorj»*nih bankovcev izsledena in aretirana. Mož. ki je potvorjene novčaniee izdajal, je dejal v trgovinah, da zna samo angleški. S tem je storil nsodepolno napako. Ko so poročali večerni listi o tej zadevi, so omenili tudi to okoliščino. Na pod latri časopisnih poročil pa je pre-nagnenjem k srčnim j jela policija številne prijave. V eni od njih je bilo rečeno, da u- Že preje poposto je omedlel; še nikdar pa ni bil napad tako trajen in tako močan. V splošnem pa je izjavi! zdravnik, da je minula sedaj vsaka nevarnost. IV. K« t >e spodobi okrevajočemn, je nosil Emil spalno srajco, mati mu je zavila krop vratu modrikast šal in vendar je pledal veselo, skoro slovesno v svet. Pred zofo, na okropli mizi. pokriti z belim prtom, je -»tala velikanska posoda iz porcelana, napolnjena z duhte-<-o čekolado. obdana <>■! čašie. posoveč je porelo v dveh starinskih, srebrnih svetilnikih. Poleg zofe je odpirala velika naslonjača svoje mehko naročje - in .Sanin je mora! zavzeti mesto. V>i prebivalci koindito-rije. katere je bil spozna! že poprej, ^o bili navzoči, neizvzemši pudla tegne biti razširjevalec j>otvorje nih novčanic bivši natakar Oskar Hoffmann, ki je živel dalje časa na Angleškem ter se preživlja sedaj kot tolmač in cicerone. Par nr nato je bil mo v neki postilni are-i tiran. Kar je povorilo takoj za i njegovo krivilo, je bilo dejstvo, daj so našli pri njem paket z raznjtnij stvarmi, ki jih je bil nakupil s po-l narejenimi bankovci. Hoffmann jel takoj priznal, da je izdajal pot vor-} jen denar, izpovarja! se je pa. da' ira je dobi! od nekega neznanega mu Amerikanca. kateremu je razkazoval dunajsko nočno življenje! POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— strešico za slovenske črke č, fi, ž $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite 2 vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : New York, N. Y. Tolstoj proti Shakespearu. Tartaylije in mačka V>i %o izpledali neizrecno srečni; pudel je ce- I I ih. I <> 1 r:..le nahaja original pis- Ne mislim, da bodo uničene ne- l\o je n poročil, da ')>• llus. sia bili obe dami nekoliko preseneee-i^n so novčaniee ji!i je pa kljub temu •_•;» razumeta popolnoma dobro ter se j da je dobil falzifikate od svojega (teru. Pismo je bilo i.i ter sta eelo pritajeno vzkliknili. Nato pa podrobnosti svojega življenja, (iovorila je " '•činoma mati, dama s >ivk; sto-rjaviini lasmi. Sanin je izvedel od nje. da s.- imenuje Leonora Roselli; da je vdova Giovanni Dattista Kn ellij.t. ki s<> naselil pred 1'."» leti v Frankfurtu kot slaščičar; da .<*' pri>--! t i i o v a n n i l*a1tista i/. Viccnze in da je bil zelo dober: a nekolike vročekrven in samoplas človek in predvsem še republikance! Pri teh besedah je pokazala gospa IJoselli na oljnato sliko, ki je visela nad zofo. Clovd.likan.-e. kot j.- gospa Koselli z vzdihom pripomnila — pogodili posebno df hro sličin sti. kajti na sliki je izgledal ranjki Gio-vanni liattista kot teman, divji bripant. podoben Kinahlu Rinaldi-nijn. f.ospa lioselli je bila rojena v Parmi, "v starem, lepem mestu, ki ima v svojem Duomo tako krasno, od nesmrtnega Correppio okrašeno kupolo". Dolgo bivanje v Nemčiji pa jo skoro že popolnoma germani-ziralo. Nato je dostavila z žalostnim zmajanjetn z plavo, da ji ni o->tah sedaj ničesar več kot hči in sin (pokazala je na oba zaporedoma s prstom' ; hčerka ^e imenuje (Jemma, sin pa Emillio; oba sta zelo dobra, pokorna otroka, posebno Emilio. — Jaz nisem pokorna. — m- je vmešala hčerka. — Ali. ti si ttnli republikanka. — je odvrnila mati ter poročala naprej: — kupčija ne gre sedaj seveda več tako dobro kot ob življenju njenega moža. ki je hi! v umetnosti konditorstva pravcat št*n imela oba mojster fun gran' umno! je pripomnil Pantaleone z odvažnim obra-' zim), a hvala Rogu. se v splošnem še vedno izhaja. potvorjene, dfTma. ki ga je pisal, leta 1007 Lev(resnične vrednosti Shakespeara i izdal. Pri dru- Tolstoj nemškemu raziskovalcu pač po pričakujem novih Shak re-a. es- gem zaslišanju je pa mož priznal.Shakespearovih del Evgenu Rich-!pearjev. Omejenost in glupost jav- ismo je bilo napisano me- ne kritike in širokih krogov jav-svaka arihtekta Pressingerdja. ui.seca marca leta 1007 v Jasni I>o-jnosti bo pač te psevdo-ženije pod jpirala. Pričakujem splošno pada-V tem pismu pravi Tolstoj: ni'* razuma in to v filozofiji, vedi. j itd. Tako pridemo k bankrotu civilizacije. kakor v starem veku. ko so se porušile civilizacije rimska. grška, babilonska in egiptov- hitekt Pressingcr aretiran. Ž n jim' „ , , ikespearove, niso njegova dela. je jih je fabriciral in kateremu je dal ljani. on v to svrho pristno petdolarsko novčanieo. ki si jo je bil nalašč za to izposodil od enega jsvojih znancev. ' "Cital sem z velikim zanima-' (njem Vašo knjigo ''Shakespearova' j Literatura". Vaša trditev, da ne-Na podlagi te izpovedi je bil ar- . „ , . ... 1 1 „ [ katere drame, smatra ne za Sha- ,zelo prepričujočepa značaja, toda so bili aretirani njegovi trije otroci: 21-letni Robert. 18-letni Maks in 17-letna Eleonora. Vsi skupaj . ^^ , ... 1 ''.tem sodil. \ cm samo to, da je ve so stanovali v eni sobi hotela Holz-N- - -i i ■ ^ t . . . jeina njegovih dram. in sicer tudi wart na Mariahilferiei. V sobi je't.TT , ,„ , ... . v ... . i Hamlet , z umetniškega sta lisca našla policija tudi aparat za po-! , . , , .... ' 1 1 i pod vsako kritiko. 1 va rja nje bankovcev. | . I Vaša beseda o "Kralju Laru" in Protokoli o njihovem zaslišanju!«.-^ j j jif ji1 ]>retrešljiv dokument človeške bede. Pressiger je videl nekoč lepše dni. Po prevratu je izgubil vse svoje premoženje v znesku 4^50.000 zlatih kron. Pozneje je bil v Tnns-bmeku špediter. Ker kupčija ni šla. se je preselil na Dunaj, kjer je popolnoma propadel. Stanoval je v hotelih, toda nikjer dol aro. ker ni mogel plačevati Tudi v hotelu ITolzwart se je tresel vsak i" je tako temeljita in stvarna, tla se treba čuditi, kako se morejo ljudje, ki so Vašo knjigo čitali. še navduševati nad pseu-dodeli Shakespeara. To je kakor pod hipnotičnim vplivom. Jaz sent pisal o Shakespearu že davno, a nisem nikogar prepričal, toda tudi vsesplošni hipnozi ne podležem. O pesniških delih se je sploi. n pravilno sodilo. Lju- dan. da pa vržejo na cesto. Rod- nimajo za umetnost potrebne-bina je živela v tolikšni bedi, da' znanja in sodijo zato nepra-sinova skupaj samo • vil"°- V>'l]n .i«1 tako vselej in je m-ko tudi danes. Danes se hvalijo slikarska in Ii- V. Gemma .ie poslušala, ko je mati pripovedovala, se sedaj smejala. sedaj vzdihala. sedaj jo nežno pobožala preko ramen, ji zapre-tila s prstom ali poškilila proti Kaninu. Konečno je vstala, objela mater ter jo poljubila na tilnik in v duplino vratu, čemur se je mati zelo smejala. Tudi Pantaleone je bil predstavljen Kaninu. Izkazalo se je, da je bil nekoč ,operni pevec in sicer bariton. Že davno pa se je poslovil od odra ter je bil v družini lioselli neke srednje vrste stvar med hišnim prijateljem in služabnikom. Kljub svojemu dolpemu bivanju v Nemčiji se je naučil le malo liftnški. Znal je pravzaprav le kleti po nemški, a tudi psovke je zavijal na najbolj nensmilejni način. — Ferroflucto Spiccebubio! — je imenoval skoro vsakega Nemca. Italijanski pa je govoril brez hibe, ker je prihajal i/, smigaglije, kjer /veni "lingua toseana in boe-ea romana". Emilio je pustil, da >e mu je dobro podilo ter se je udajal prijetnim občutkom č]ov«>kn. ki je ravno ušel nevarnosti ter je v okrevanju. liazventegn pa je bilo videti na vsem. da ga domači razvajajo. Plaho se je zahvalil Kaninu, a njeprova glavna pozornost je bila posvečena sadnemu soku in konfetiju. Sanin je moral izpiti dve veliki čaši izvrstne Čokolade ter poječi veliko množino in biskvitov; Komaj jo zavžil en kos. mu jo Gemma prezentirala že drugega, — in oporekati ni smel! Kmalu so jo čutil kot doma: čas j> potekel izvanredno hitro. Dosti je moral pripovedovati: — o Rusiji posebno, o ruskem podnebju, o ruski družbi. o ruskih kmetih — posebno o kozakih; o vojni leta 1812. o Petru Ai'likem. o Kremlju. o ruskih pesmih in zvonovih. Obe dami sta imeli zelo nejasne pojme o obsežni in daljni domovini. (fospa lioselli ali krt so jo ponavadi imenovali: gospa Lenora,' jr eelo presenetila Kanina z vprašanjem, če šo obstaja slavna, v prej-jmi jem stoletju /grajena ledena palača v Petro gradu, o kateri jo >red kratkim čitala zanimiv opis v neki knjigi njenega ranjkoga moža. Ilellezze delle arti. Na vzklik Kanina, če domneva, da ni v Rusiji sploh nebenefra poletja, je odvrnila g-ospa Lenora. da si je do-tedaj predstavljala Rusijo na neslednji način: večni snep. vse bodi v kožuhih, vsi so vojaki — a vsi so gostoljubni in vsi kmetje so pokorni. ' Sanin je skušal podati njej in njeni hčerki točnejša pojasnila. Ko je prišel pogovor na rusko godbo, sta ga takoj naprosili, naj zapoje kako rusko arijo. Pri tem sta pokazali klavir, stoječ v sobi, na katerem so bile ponavadi bele tipke črne in ponavadi črne bele. Pokoril se je brez obotavljanja ter zapel s tenkim, nosljatim tenorjem najprvo "Rdeči sarafan" in nato "Ob cesti". pno srajco. o«-e in sinovi skupaj samo en svršnik. V tej silni bedi se je Pressinger odločil, da bo fal- jterarna desla. ki nimajo niti umot- zificiral dolarsko novčaniee. O-'—- troei so pač opazili, da je imel oče' Ginljiv je bil prizor, ko se je mo-s Hoffmannom. ko mu je ta princ- ral oče od njih posloviti, zakaj nje-sel dolarsko novčanic©. skrivno- pa in Hoffmanna so pridržali v za-sten pogovor, niso pa vedeli za poru. Otroci, ki imajo vsi izreden | kaj gre. Zato so bili po zasliša- risarski talent, so sedaj na cesti. ska. Naš takozvani civilizirani svet je po mojem mnenju blizu konca. Današnje precenjevanje Shakespearovih del, nazori ljudi o politiki, umetnosti, znanstvu in filozofiji so javni kriteriji sedanjega položaja". ' <%-*tanie parnike* Shipping ti. maja: Leviathan, Cherbourg; Franc«, Havre; D*rffUn*er, Bremen. 24. maja: Martha Washington, Trat; Reliance, Cherbourg, Hamburg. 25. maja: Mau Tetania, Cherbourg; President Harding. Cherbourg. Bremen. 2*. maja: Albert Bail in. Cherbourg. Hamburg 28. maja: Olympic, Cherbourg; Republic. Bremen, Cherbourg. Si. maja: Aqultania, Cherbourg; Tburingta, Hamburg. 4. junija: Paris. Havre. 23. junija: Prea. Wiiaon. Trat SKUPNI IZLH1 2. julija: lie de France. Havre. — SKCP.V1 1Z LET I. avgusta: President Wllaon, Tret. —SKUPNI , . IZLLll 1. Junija: Pres. Roosevelt. Cherbourg. 2. Junija: Bremen. Cherbourg. Bremen; Xtw ! York. Cherbourg, Hamburg. i 4. junija: Paris, Havre; Majestic, Cheibourg 7. junija: Berlin, Cherbourg. Brenen; Resolute. Cherbourg, Hamburg. 8. junija: Berengaria. Cherbourg. 9. junija: L'eutacnijnd, Cherbourg, IiamhuiR 10. junija: Coin in bus. Cherbourg, Bremen. 11. junija: Leviathan. Cherbourg; Franco. — Havre; Homeric, Cherbourg 15. Junija: Mauretunia, Cherbourg: «leo. Wash- ' iuBton. C'h-rbourg. Bremen. 16. Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1*. Junija: .Muenthen, Cherbourg, Bremen; O- lympic. Cherbourg. 2t. junija: Heiiance. Cherbourg. Hamborg. 22. Junija: Aquitania, Cherbourg: frtiident Harding. Cherbourg, Bremen. 23. Junija: i^res. Wilson. Trst (Skupni islet): Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 25. junija: Pari!". Havre; Majestic. Cherbourg. 29. junija: Keren gar ia. Cherbourg; I*res. Roo-j-eveit. CheiU urg. Bremen. 30. Junija: W estphalla, Hamburg. 2. Julija: X-evlathan, Cherbourg; R«pub?»C, Cherbourg. Bremen; li.. de France. Havre tSkupni Uieit; Homeric. Cherbourg. Julija: Mauritania. Cherbouig; Columbus, Cherbourg. Bremen; .Albert Bailln. Cherbourg. Hamburg. 7. julija: Martha Washington, Trat. 9. julija: A^'iii.inia. Cherlrfmrg; Frame. Havre; Olympic, CI:ert»oiirg. 12 Julija: B*-r.m. Cherbourg. Br rbourg, Hamburg. A gitirajte za "Glas Narodanajvečji slovenski dnevnik v Ameriki.j ritor* covEKtp w>p to COVEBID SEST DNI PREKO OCEANA NaJkraJia in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS — 4. junija; 25. junija FRANCE — 11. junija; 9. julija MAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zajamčite si prostor za prvo vof.njo novega velikana "ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali: FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York Ženska konferenca jsostvovaio 200 delcpatin.j. Resolucija so j p glasila približno v tem smislu, (la je potrebno v sovjet- y Moskvi« jsk' Rusiji povišati aktivnost žen in pod vzet i vso mere, da -.e ženski pokret eimbolj razširi v sovjetski Rusiji. n ju takoj izpnšeeni. ; izroC-eni najbridkejši bedi. NAZNANILO m ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je neusmiljena smrt ugrabila iz naše srede našega preljubijenega sina Frank Mren v starosti 17. let. Ponesrečil s« je z avto dne 22. aprila in umrl 24. aprila .1927 po 51-urni nezavesti v Greensburg bolnišnici. Pokopali smo ga po katoliškem obredu na Irwin pokopališču. Tem potom se lepo zahvalim vsem, ki ste nam kaj pomagali za časa nesreče ter prečuli toliko noči ob njegovi postelji. Lepo se zahvalim mojemu bratu Antonu Hren, ki je toliko žrtvoval za njega in ki je vozil doktorje iz vseh krajev, da bi mu kaj pomagali. Lepa hvala vsem, ki ste ga obiskali ▼ bolnišnici ali doma, na mrtvaškem odru ter nas tolažili v uri žalosti, ob izgubi našega ljubega sina. • ' Srčna hvala bratu Joe Hren, sestri Annie in Georgu Kra-tofil iz Ol&ridge, Pa. Nadalje lepa hvala Joe Ranfič iz Trad-foi£, Kini Hren in društvu št. 78 S. 0. P. v Manor, Pa;, za krasne vence, ki ste jih darovali in položili' na njegovo krsto. Lepa hvala vsem prijateljem In znancem, za darovane vence in cvetlice s katerimi ste okrasOi njegovo krsto v spomin ranjkemu. Ša enkrat se srčno zahvalim vsem skupaj za veliko udeležbo pri pogrebu, ki ste prišli iz vseh krajev izkazat mu čast. Telo, dragi nun nepozabljeni tin, želimo počivaj mirno v rodni zemlji, spomin nate n* bo nikdar porabljen in ostal boš v naših srcih za vedno. Pred kratkim se "je vršil v Moskvi kon^rre-; komunistične stranke, obenem pa se je vršila tudi konferenca ženskih delegatov, kjer se je obravnavalo vprašanje žen-J skejra pokreta v Rusiji. Xa konfe-i renči se je ugotovilo, da se je ak-i tivnost žensk v Rusiji zelo malo povišala. Aktivnost žensk se je izčrpala v prvih dneh revolucije, med tem pa se zadnje ease žene stalno vedno bolj oddaljujejo od politike in se posvečajo družinskemu življenju in domačiji. Tako je naprimer delegatinja -\ptjukinova izjavila, da se aktivnost žensk pri zadnjih volitvah sploh ni ali pa le prav malo dvignila. Od vseh ruskih kmečkih žen (se je udeležilo letošnjih volitev 32.1 odstotka (lansko leto 32.7). j Zakaj se žene na deželi oddaljujejo od politike pojasnjuje mnogo vzrokov: p-lavni vzrok je v tein. ker so so možje v mnogrih ruskih mestih uprli proti temu. da bi bile žene izvoljene v prve vrste .javnesra življenja. Y nekem pe-trograjskem okrožju so možje protestirali proti ženski pasivni volilni praviei ter to utemeljili na sledeči način: "Mi smo proti temu, mi ne potrebujemo poslank, pa če bi bile desetkrat bolj pametne, jih mi možje ne bi nikoli volili in ee bi bila samo ena ženska izvoljena za poslanca, bi mi sploh ne glaso vali". Xa tej ženski konferenci je pri- (Dalje prihodnjič.) . .. . _ Žalujoči ostali:. Vsi v Luzerne, Pa. Frank in Mary Hren, stari«. Tony, brat. Mary fri Annie, sestri. Daje moč živcem in važnim organom Stare nsebe moški in ienake. ki sn izmučene. ali tudi mladi ki so bolehavi, nervozni in slabotni, bi morali rabiti Xnga-Tone za par dni in ltmaJu bi opazili čudovito izpremepibo njih stanja. V teku 35 let je na milijone oseb naSlo od pomoč v tem zdravilu. Ono poživi živce, daje novo moč oslabelemu telesu, in vsaka talca oseba bi morala rabiti to zdravilo. Če se v teku 20 dal vaie stanje ne izpremeni, tedaj vrnite ostalo zdravilo lekarnarju, ki vam povrne vaS denar. Vzemite le pristni Xuga-Tpne. ponaredbe pa zavrni t eu " ' " " —Advt. . - Iv. __-. ' :_______________ ADVERTISE in GLAS NARODA ______..... • _. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poo-Cen o potnih listih, prtljagi ln drn-glli stvareh. Vsled naSe dolgoletne IskuSnje Vam mi z&moremo dati najboljSa pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tndl nedrSavijanl Bamc«Jo potovati v stari kraj, toda preskrbeti s! morajo dovoljenje all permit la Washington*, bodisi ca eno leto ali S mesecev in se mora delati pro-fajo vsaj en mesec pred odpotova- njeia In to naravnost ▼ Washington, D. C. na ffeseralefca naaelnS-ikega komisarja. Glasom odredbe, a j* stopila v VSU&t0 II. joma, 1MC m nikomur veC ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskati vsak posOe« osebno, bodisi v nsjblllnjl nsselnl-gfcl urad ali pa ga dobi t New Toka pred od pot oranjem, kakor kedo ▼ proflnjl zaprosi. Kdor potuje vsa Dres dofoljeoja, potuje os svojo Iprtno odgovornost. Kako dobiti svojce b •tarega Icraja. Kdo* Stil dobiti sorodnik* ali Sfojee ls starega kraja, naj nan pre) plfie za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prtpnSčeniti v tem' leta STO priseljencev, toda polovica te kvota Je določena za smerUfke državljane, ki Šele dobiti sem *3ariie ln otroke od 18. do 21. leta in pa sa poljedelske delavca. Ameriški diavljanl pa ssmorej« «oUU ion ime ln otroke do 18. Iste bres da U bili iteti v kvoto, potrebno pa js delati proinjo ▼ Wash- kskf korak. frak; sakser STATE BANK 0 COSTLANDT IK. NKW IOKK V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA NEW YORK (novi) i HAMBURG DEUTSCHLANU ALBERT BAL LI N RESOLUTE RELIANCE Na£l parnškl na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM $ 198 — Iz NEW YOBKA do LJUBLJANE ta NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni d j vek posebej.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja In raii5jte svojega lokalnega agenta al j — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE S~n . new york city POZOR ROJAKI i VODNIKOVA DRUŽBA nam j«» poslala še 25 zbirk svojih knjig, fcj jih lahko naroče rojaki po $1.50 zbirka. To so štiri knjige — dva romana in dve knjigi poučne vsebine. "Glas Naroda", 82 Cortlandt 81.. New York City. S-5-p----- Naročajte se na "Glas Naroda največji stovenski šHtenfik v Zdr. državah.