DOLENJSKE
Ddfciijfikc Novico iKlmjîij» vwil; čf^trtnK ; íiko : : je tu ilíui praznik, dmi ]io|>rt\j. : :
Ceilív jim je za celo leto (íkí íiprilu do aprila) S li, za pol leta 1*50 lí. NaroÊmua /a Nemčijo, Hosno in tlnige evi'Op,skc države znaša 3-50 ií, za Ameriko 4'i>0 lí. LínI ill ogliisi se irlačiijt^jo iiapi'Aj.
Y)4« dopise, iiuiuěiiino in ozniuiilit siirejeiiui tiskaiiia .1. Krajec luisl.
Vinito Milene-RadoĚ:
Slovenci cesarju.
(I'O napcvu <(:csarakp p(;snii.>)
lilagoslovljen bodi, cesai', v težkih Časiii iiaš vodník; naokoli roj sovragov, mi trdnjavi smo nalik. Iz Ijtibeziii in niodimti boS iiíini knez; riiirii, vladar, živi «(le, cesar Karo), dajoino Ti sica v dar.
Ko v nevarnosti trenotkili nas dolžnosti glas jc zval, ko liitiili smo pod iirapor, tndi Ti si 7i nami stal. Vodil si nas v viočili bojtli in tovariš bil nam si; naj odmeva: Živi cesar vsejwvsodi v slavo Ti !
Ob desnici cesarica, blaga mati in gospa, gleda narod svoj Ijubeře, njega stiske in goíjá; zíiuiíljivo v resnih dticvih ljudstvo upira v njo oči, mocuc volje jji'lcakiije zarje leiiših, srečnih dni...
Ko bo solnee blagostanja zopet 7a\o Avstrijo, bodi nam vladar in oče: naša srca Tvoja so. Ob vrnitvi v liomovino iz gil vseh naj zadoni; Živi Cita, živi Karol, solnec sreče Vama sij !

Dve zgodovinski oiiletnici v ilvstriji.
E)nc 21. novembra 11316 je i)retresla vso Avstrijo prežalostiia vest, da je Njegovo (Î. in Ur. Apostolsko Veličanstvo cesar Franc Jožefi, istega dne ob i), uri zvečer v gi'adn Schonbninn za vedno zaprl svoje trudne vladaiske oii. Vsi narodi so plakali pli Njegovem mrtvaškem odru, ttidi habs-bni'škemn prestolu vsikdai' zvesti slovenski nai'od je točil solze ob gi'obu pravičtiega cesarja, ki je dal geslo: družeiiimi močmi".
Snut cesarja Franca Jožefa, tega 86 letnega 8l,arčka, ki je nosil eno izmed najtežjih kron v Evropi, je smrt vladarja; ki je do zadnjega tronotka svojega življenja s pobožno zvestobo in vestnostjo izpolnoval svojo vladai'ske dolžnosti, z zvestobo in vestnostjo, ki skoraj nima zgleda v zgodovini. Ni bilo pred njijii vladarja, ki bi vkljnb veliki svoji oblasti do sive starosti posvečal vse svoje življenje požrtvovalnemu vladaiskeititi deht, kakor je to storil cesar Franc .ložef J.
Kje je cesar, ki bi do zadnjih dni svojega življenja vstajal ob 4, uri zjutraj, ko večina ljudstva Še počiva, ter se z nezmanjšano vnemo in vestnostjo lotil svojih vsakdanjih vladarskih dolžnosti in opravil, ne da bi najmanj prizanašal svojim telesnim močem, (-esarja Fianca Jožeta ni mogel nihče pregovoriti, da liî iirizanašal svojemu zdravjti, ako je šlo za blagor države in njenega' prebivalstva. Prav do zadnjega je hotel nositi In je jutiaško nosil vladarsko bi'enie, do zadnjega je delal za državo in svoje ljubljene nai'ode.
iJo zadnjega dilia je nosil pa tndi težka duševna bremena. Vsi telesni napori cesaijevi niso bili v [iiimeri îî strašnimi duševnimi mukami, ki so lau bile naložene prav zadnja leta, ko vživajo drugi uradniki že dolgo zasluženi pokoj in odmor od svojega delovanja. Ne pozabimo, da je
imel Franc .ložeť izredno mebkoCuteče si'ce. Kako je moralo paČ globoko vplivati nanj Vitjno gorje, doživljaj svetovne vojne! Kako pretresljiv je bil utis, ki so ga nanj iiaprav-Ijali vojni ranjenci, ko jih je obiskovat po bolnišnicah, ne kot vzvišen vladar, am))ak kot pravi oče in zvest tovariš. Ako bi bilo v moči Franca Jožefa, nikdar bi ne imeli svetovne vojne, ker on je bil po duhu In srcu: knez miru.
Zato žalujemo ob njegovi smrtni obletnici ob njegovi krsti, kakor ob krati •skuptiega očeta, Kajti v nobeni državi nista dinastija in ljudstvo tako tesno zvezana med seboj, kakor v katoliški miruljubni Avstriji. Vojtia je to skupnost v ljubezni in udatiosti vseli narodov do vladarja in vladarske hiše Še poglobila in utrdila. Saj se vsi narodi, vsi stanovi bore za eno in isto sveto stvar: za vero cesarja in domovino. In rajni cesar je bil vsem braniteljem domovine brez i'azločka oče v prav posebneiji pomenu besede. Zato je cesarjeva smrt vzbudila v artnadi in med nami globoko, odkritosrčno žalost. Žalovali smo, kakor otroci za svojim najboljšim očetom, katerega ne bodemo nikdar pozabili tetnveč se ga spominjali v prošnjah k vsemogočnemu Bogu za večni blagor plemenite njegove duše. Izpolnili bodemo svojo podaniško pobožnost še posebno za smrtno obletnico cesarjevo, združeni z vsemi narodi mogočne Avstrije, ko se vsepovsod oi)ravljajo slovesne Črne svete maše za večni mir velikega cesarja Franca Jožeta I.
Toda po božji vsemodri previdnosti Živi hahsbui-ška hiša še dalje ttidi po smrti nepozabljenega Franca Jožeta. Naj divjajo vihaiji, naj hrutiie nevihte, avstrijskega prestola ne bodo omajali, — Ob grobu umrlega cesaija, ki je dejal: „Mir bočetii imeti med svojimi narodi", so prisegali vsi avstrijski narodi, je prisegel t\tdi slovenski narod zvestobo novemu ce-saiju, ki bode nadatjeval z istitit božjim blagoslovotn delo po izročilu rajnega, kot vredni njegov nasledtiik. Prisegamo danes vnovič: Zvestobo, ljubezen iti udanost cesarju Karolu I. in njegovi blagi soprogi
cesarici Citll — Z navdušenim srcetn kličemo za ohletni dati vladařstva novega cesaija;
Večna bodi Avstrija!
V torek, 21. novembra 1916 ponoči, kmalu po smrti cesarja Franc -Jožefa, so se zbiali v mali dvorani schonbriniskega gradu dvorni, državni in vojaški dostojanstveniki okoli prestolonaslednika nadvojvode K arola Fratica Jožefa. Minister baron Burian je stopil pred Karola se mu trikrat poklonil in ga vprašal, če hoče sprejeti prestol Prestolonaslednik je odgovoril: „Hočem!" S to izjavo je prišla vlada staroslavné mogočne habsburške monarhije v nove mlade roke cesarja Karola I.
Obhajamo tedaj prvo spominsko obletnico vladařstva novega cesarja. V tem kratkem času jc postal Karol I. vsem narodom tako izredno simiiatičen, kakor sicer drugod vladarji, ki že desetletja srečno vladajo v blagor svojega ljudstva. Mil in ljubljen je vsem avstrijskiiti narodom kot vladar sploh, mil in ljubljen pa tudi še kot oseba, kot človek. Prcsvitli naš vladar itna izredno blago srce. Prva njegova vladai'ska želja je bila, čiinpreje odplaviti grozote in žrtve vojne in skleniti mir. Kot prvi izmed vojiijočih se vladarjev je slišal glas sv. Očeta, ki je pozival na mir. Njegova zasluga je, da vprašanje miru ni pokopano. Velikokrat je naglašal, kako da Želi miru svojim narodom, ker poztia sam vojsko in njeno grozo iz strelskih jarkov. Kako krasen je bil njegov odgovor sv. Očetu na mirovno noto! Z veliko radostjo je pozdravila katoliška javnost povelje cesarjevo, s katerim odpravlja protiverski dvoboj. Hvaležni smo niu, da je z vso odločnostjo prepovedal to nadaljno zlorabo in nezakonitost v naši armadi. Tako zamore pisati in delati le verskega prepi ičanja prešinjen vladar. Bodimo ponosni nakatoliškega cesarja Karola I
Vladarjeva srčna volja je tudi, biti vsem narodom enako pravičen vladar iu skrben oče. To tudi pokaže povsod, kamor pride. In če vsi narodi države še iie vži-
LISTEK.
Križ 2 briljanti.
Ob času vojske med francosko in špansko državo so uporni meščani nekega majlmega mesteca ob reki Tajo umorili kakih dvajset nemških prostovoljcev. Le eden je všel in prinesel žalostno vest o tem v francoski tabor. General je bil silno razjarjen zaradi tega poboja in takoj je poslal tjakaj oddelek ba-denskih prostovoljcev z naročilom, da tiaj mesto opienijo in požgo.
Stotnik, mlad častnik, ki se je posebno odlikoval po svojim plemenitem mišljenju, se je podvrgel povelju generala, ker se naravnost ni mogel in ni smel ustavljati, — le s težkim srcem.
Pot v ono mesto jc peljala mimo samostana, ki je stal ob cesti, in ni bil oddaljen veliko od mesta samega. Tu je ustavil stotnik svoje vojake in se podal v samostan. Spremljalo ga je le nekoliko vojakov. Opat tega samostana je bil splošno znan in spoštovan zaradi svoje prijaznosti, bodisi nasproti prijateljem, bodisi nasproti sovražnikom. In samostan je bil res pravo pribežališče iibcglili meščanov in kmetov, obenem je bil pa tudi bolnišnica za ranjene vojtike. Tudi stotnika so sprejeli zelo prijazno in razgovarjal se je dalj
časa z opatom. Ta pošlje v mesto, kjer je bilo že znano, da se bliža sovražnik, poslanca, katerega sta spremljala dva vojaka. Poslanec odda mestnim svetovalcem pismo, v katerem je bilo pisano: „Ker je možem in mladeničem prepovedano zapustiti mesto, ampak ga smejo zapusUti samo starčki, žene in otroci, je podpisani opat pripravljen sprejeti vse te v samostan in njegova poslopja,"
Prebivalci so bili poprej vsi trdi od straiiii in groze, samo tarnali iu zdihovali so. Sedaj jim je pa prinesel opatov poslanec veliko tolažbo, zalo so videli v njem samega augelja iz nebes.
Vsi, katerim je bilo dovoljeno, da smejo mesto zapustiti, so se podali brez obotavljanja na pot. Bila je že noč. Mesec je mirno razsvetljeval žalostni sprevod. Matere z otroci v naročju in na lirbtu, iičere, katerih ena 'je nesla bolno mater, ali pa je vodila starega, slepega očeta, vsi so zapuščali jokaje mesto, ki bo v kratkem izročeno ognju in meču.
Med tem, ko se je vršila ta žaloigra v mestu, bližal se mu je stotnik s svojimi ljudmi z druge strani. Kratko povelje in vsi vojaki so stali v vrstah in v redu. Kratko jih je nagovoril in jim omenil, da jitn je dovoljeno pleniti kolikor se jim poljubi, naglasil je pa še posebno, da se on sam niti najmanje noČe udeležiti plenjenja, ker ta kazen, kakor znano, doleti krivične in nedolžne. Kdor se torej hoče poslužiti tega dovoljenja, naj stopi iz
vrste, V svoje veliko veselje zapazi, da niti eden ni zapustil svojega mesta.
Ko se je tako prepriča! o dobrem mišljenju svojih zvestih vojakov, je zapo-vedal možem v mestu, naj prinesejo lesa, dračja, slame in sena in naj vse to na različnih krajih mesta zlože v velike grmade in zažgo. Ko je ogenj gorel že dve uri, poslal je stotnik poslanca h generalu z vprašanjem, če sme na prisrčne prošnje skesanega prebivalstva ogenj omejiti. „Ne," glasil se je odgovor, „ne poprej, kakor opoldne."
Stotnik je sedaj zapovedal poslopja, ki so stala zunaj mesta — bilo je to nekoliko hiš, barak in skednjev — podreti, da bi tako pridobil več lesa, nazadnje pa bi tudi mogel pokazati par ožganih prečnic in tramov in par razdrtih střet]. Kakor hitro je udarila ura dvanajst, je dal znamenje odhoda. Meščani so se mu solznih oči zahvaljevali za blago in velikodušno ravnanje. Mnogi so sprem-Ijevali vojake, da, nosili so jim celo orožje in telcčnjake, da bi se pokazali vsaj nekoliko hvaleine.
Od onih, ki so pribežali v samostan, celo noč ni zatisnil nobeden očesa. S strahom, grozo in trepetom so zagledali že pred solnČnim vshodom, kako se vzdigujejo nad mestom oblaki dima proti nebu. Mislili so si, da je pokopano vse njih imetje in premoženje pod kadečim se pepelom in očrnelimi razvalinami.
Kako veliko je pa bilo njih začudenje, kako nepopisno veselje, ko so zvedeli, da stoje njih liiše nepoškodovane, da je v njih še vse tako, kakor so pustih.
Starčki, žene in otroci so obkolili stotnika, ki je po svojem odhodu jahal mimo samostana, padali so pred njim na kolena, po-Ijubovali mu roke, noge, obleko, orožje, da celo konja, sploh vse, kar je kedo dosegel, da bi mu tako pokazali svojo hvaležnost.
Zdaj pride tudi opat samostana, častitljiv starček s snežnobelimi lasmi in s solzniijiia^ti. očmi ter pravi mladcniškemu stotniku: „T., meniti mož! Moj samostan je radi vojske postal siromašen in tako nimam ničesar, kar bi vam mogel dostojnega ponuditi. Ta križ je sedaj vse moje premoženje, ta križ, katerega nosim na prsih v znamenje svoje duhovske časti. Vzemite ga dobrotljivo, ne kot darilo, ampak, kot spomin na preteklo noč. Popolno plačilo vas pa čaka v nebesih." Več starček ni mogel govoriti, in mesto vseh besed si je snel zlati križ, ki se je lesketal od briljantov na njegovem vratu in ga je obesi! stotniku okoli vratu.
Ko je stotnik prišel nazaj v tabor, reklo mu je več Častnikov s pomenljivim obrazom: „General je že izvedel, kako blago, ali bolje, kako nič niste spolniii njegovega povelja." Plemeniti mož je bil, Četudi je vedel, da ga čaka kaka kazen, vendar prepričan, daje pred Bogom in vsemi dobrimi ljudmi prav delal.
vajo eiiako|)i'avtiosti, zajamčene v ustavi, to pač nikakor iii njegova ki'ivcla. Jugoslovani tnliio tipajo (lobiU pod itiotlro in praviiiio vlado cesarja Karola zažetjeno svobodo in obljubljeno saniostaliiost, ker Jugoslovane ima cesar v čislii in zelo spoštuje jugoslovanske junake. Zato se posebno Jugoslovani veliko in jirisrCno iivaležnostjo klanjamo Karoln ob obletnici njegovega vladanja, se nni klanjamo kot vlaOarju vsestranskega mini.
(^esar Karol I. je zasedel prestol kot zmagoviti vojskovodja nad Rmnunijo. Obletnico pa praznuje, ko stoje naši vojaki na benećanski ravani, na zemlji na.Šili vero-lomnili sovražnikov. Štiri krute sovražnike častitljive, slavne, starodavne nionarliije Avstrije je premagala armada našega cesarja skupno s svojimi zvestimi zavezniki, smrtni sunek bode tudi zadjal cesar Karol Labii s svojim mu ndanitn hrabrim vojaštvom v zvezi velike nemške vojtie sile.
Obhajajmo v iskreni ljubezni in molitvi spomin prve obletnice vladanja mladega in duhovitega cesarja Karola! — Avstrijski prestol ni osii'otel; sam veliki pokojnik je določil svojega naslednika, ki naj nadaljuje preslavno zgodovino habsburške vladarske hiše in avstro - ogrske monaihije. Mladostni Karol je po božji milosti pred enim letotii prevzel vladarsko oblast nad staročastito dižavo in na.še oci so se radostno in zaupno ozirale na novega cesarja. Avstrijski narodi, avstrijske dežele imamo cesarja, polnega mladosti in moči. Kakor smo se prepričali že v tem kratkem času, se bode pod njegovo vlado ))omladila in nanovo okrepila tudi država, z njim bo še v večjem sijaju zablestela habsburška zvezda.
Ob strani mladega cesarja pa je tudi zopot zagosi)odovala nad veliko družino narodov mlada cesarica O i t a. Tlemenita, dobi'a, pobožna gospa in mati jeto! ]\ía-terinska cesarica je to, vredna naslednica plemenitili avstrijskiii vladai'ic. Kjerkoli se pi'ikaže ob strani presvetlega cesarja tudi cesarica Cita, povsod kipi na dan kakoi' vrelec iz gore iz vseh ljudskih src iiavdušenje zanjo. Vsi narodi pozdravljamo tudi njo ob njeni prvi cesarski obletnici in se ji klanjamo osobito Slovenci v najčistejši otroški ljubezni in srčni udanosti. Dal VseveČni, da bi Ti sijalo, krasna naša cesarica L'ita, vsikdar solnce neskaljene sreče, da bi Ti bila posuta vsa pota s (cveticami in da bi tiikdai* ne skalila solza bridkosti iti žalosti Tvojege ma-tei'inskega očesa!
Avstrijski narodi! Jugoslovani! Vsi združimo oh prvi cesarski obletnici svoje želje: Bog živi našega cesarja Karola! Ohrani nam ga zdravega in kot vla-
Bil je dobre volje in na vse pripravljen, kar bi imelo priti.
Nasledn ega dne je general povabil vse častnike, med njimi tudi našega siotnika k obedu. General, katerega so častniki že pričakovali v obednici, vstopi, pogleda z globoko resnobo stotnika in mu namigne, naj mu sledi v bližnjo sobo. Ko sta bila sama, ga je dolgo gledal s solznimi očmi, potem ga je pa tesno objel in rekel; „Saj me razumete!" Nato sta se vrnila v družbo ostaliîi Častnikov, ki so obema, sicer z besedami, ampak z mnogogovore-'^'ri, veselimi pogledi izražali svoje veselje. Stotnik je poslal dragoccni križ z natančnim opisom dogodka svojim sorodnikom. Takoj nato je pa moral odrinili nemudoma na Špansko, kjer je izbrulmila vstaja. Zaradi hitrega odhoda je pustil doma nekaj dolgov. Zato je pisal sorodnikom med drugim tudi tole : „Ne vem, če bom Se kdaj videl domovino; ta križ, ki mi ga je podari! plemeniti in častiti opat, je edini plen, ki sem ga dosedaj odnese iz vojne in katerega sploh mislim odnesti iz Španije. Zelo nerad se ločim od tega križa. Pa ker mora biti, prosim, prodajte ga in plačajte moje dolgove, da nc bo zaradi mene kdo kaj izgubili"
Sorodniki, vsi srečni in veseli plemenitega in poštenega sorodnika so sklenili enoglasno, da hočejo dolgove iz svojih sredstev plačati, križ z briljanli pa naj ostane, družinski zaklad.
darja močnega in silnega! Naj počiva nad njim in njegovo zvesto tovaršico Cito ter nad celo cesarsko hišo božji blagoslov! Naj ga podpira božja milost in ga vodi, da bo vsem svojim narodom in celokupni državi ostal za vse čase dober in skrben oče, moder in pravičen vladar in da bi kmalu izvojeval in dosegel vsem avstrijskim narodom časten in blažen mir! Slava cesarju Karolu I.! Slava cesarici Citi!
Rojstni dan papeža Benedikta XV.
Včeraj, 21. novfiuibi'a je bil rojstni dan sv. očeta Benedikta XV. Ta dan bi moral biti za nas katoličane velik praznik. Ker jia veČina ljudstva ni pravočasno vedela, da se je v >Slovencu priporočalo, naj gre, kdor le more, isti dan k sv. maši, ali pa tudi k sv. obhajilu za sv. Očeta, ali pa naj sicer moli in prosi Boga, da nam ga ohrani in obvaruje še nniogo let, naj stori to v tekoči osmini, najîagljej pa v nedeljo. Papež jo naš verski oče in vsi katoličani smo njegovi otroci. Smo tedaj dolžni za njega moliti in jnu izkazati hvaležnost in spoštovanje kot vidnemu namestniku Kralja miru. Zgodovina bopripovedovalašeiioznim rodovom, kaj je bil papež Benedikt XV. človeštvu si)loh v času najstrašnejše vojske, kar jih je videl svet, kako je ravno on neutrudno, goi'CČe in požrtvovalno višil svoje visoko poslanstvo in kaj je vse poskušat in storil, samo da bi zavladal med vsemi narodi na celi zemlji zopet blaženi mir.
1'apež Jienedikt XV. je bil rojen v Genovi dne novembi'a leta 1854. kot Jakob Delia Chiesa. Star jo tedaj 63 let. Papežem kronan je bil (Í. septembi'a 1914, Lahko ga imenujemo „vojnega papeža".
Katoliški Slovenci, vsikdar zvesto udani katoliški cerkvi, izražamo sv. Očetu za njegov rojstni dan najglobokojšo udanost in zvestobo, i'risegamo itni pokorščino in ljubezen ! Ljubiti in častiti ga lioČemo, kakoj' se ljubi in časti le božji poslanec. Bog ohrani papeža Benedikta XV.!
VII. vojno posojilo.
Nujni poziv gre na vse prebivalstvo, kmetovalce in industrijalce, kapitaliste in trgovce, zasebnike in družbe, na premožnejše in revnejše, v podpisovanje Vn. vojnega posojila. Naj da vsak po svoji moči državi sredstva, kijih potrebuje za izspolnitev svojih velikih nalog. Naši bratje posvečajo na bojišču svojo kri in svoje življenje državi. In mi doma imamo častno dolžnost, da do skrajne meje svojih zmožnosti in svojega premoženja zagotovimo sredstva za vojskovanje. S tem bomo najlepše pokazali tudi svojo zahvalo zmagovitim našim armadam za njihove čine, ki so se pokazali prav na laški fronti nad vse sijajni. Pripo-magajmo brez izjeme, da bo uspeh sedmega vojnega posojila še daleč nadkrilil vsa prejšnja posojila! Razvijajmo v krogu svojih tovarišev in prijateljev Čim živahnejšo agitacijo v prilog podpisovanja sedmega vojnega posojila!
Castitijivii ZS letnica.
Petindvajsetletnico župnikovanja v Št. Rnpertu na Dolenjskem je obhajal dtie 11. novembia 1.1., čii in Čvrst, duh. svetnik in nadžuiinik, velečastiti gospod Janez JI e r v e c. Cerkvena slovesnost je bila lepa in ginljiva in primeina današnjitii resnobnim časom, brez vsacega zunanjega sijaja. Neumojiio delavni gospod za božjo Čast in blagor bližnjega gotovo zasluži, da mu posvetimo nekoliko skromnih vrstic k njegovemu nenavadnetiiu slavlju. Ne mislimo razlagati premnogih njegovih ah-slug, ki si jih je pridobil na obširnetii polju duhovnega modrega pastirstva tekom 25 let v svoji veliki župniji, temveč Itočemo omeniti velevažnost njegove :Í5 letnice v kulturiietn pogledu. Vseh 25 let svojega Župnikovanja v Št, Hupertu je posvetil duli, svetnik in nadžupuik božji slavi. Sklenil je že itak lepo gotiško cerkev prenoviti v čisto goti-škem slogu. In to je izpeljal mojstrsko do zadnje točke v popolno umetniškem smislu. Koliko skrbi, tnala in stroškov je žrtvoval za to podjetje, vesta le Bog in on sam. A starodavna gotiška stavba je zdaj v svoji notranjosti najlepši ures (kinč) ne samo vse Dolenjske, nego cele Kranjske sploh.
Žal, da ni mogel izvesti še obnovitve zunanjega dela svetišča, kar je neobhodno potrebno, da se reši goUška stavba propada. Priprave za to so se že delale, toda vojska je preprečila, da se ni to delo izvršilo. In da zapusti svojim župljanom tudi pisan spomenik o šentruperški staroslavní nadžupniji, je poskrbel, da se jo izdala večidel na njegove stroške lepa zgodovina, v kateri so opisani vsi dogodki samo nadžupnije in tudi župnijske ceikve od najstarejših Časov do najnovejše dobe. Na ta način si je stekel svetnik in nad-župnik Janez Jlerveo za našo kulturno zgodovino velikih zaslug. Kar je storil pa v duhovnem pastirstvu za svojo nadžnpnijo, to je zai)i.sano v knjigi Vsemogočnega.
Odličnemu jubilarju želimo čvrstega zdravja, da bi mogel Še dolgo vrsto let župnikovati v staroslavní nadžupniji šentruperški ter izvesti še vse ono, kar smatra za koristno in potrebno. Nu mnoga leta!
Vojni pregled.
Italijansko bojišče. — Piodiranje naših nad vse hrabrili čet še vedno napreduje, akoravtio so se Italijani zavedli velikanskega poraza, ki so ga doživeli in se jeli zopet ustavljati. Po poročilu vojnega tiskovnega stana .18. t. m., je sovražnik ne glede na svoje izgube, od Asiaške visoke planoto do moi'ja ponovil svoje napade in poiskuse, (!a bi na ravani forcii'al črto Piave. Pioti številno premočnemu sovražniku so se tiaše čete ravno tako žilavo branile ter izvedle z občudovanja vredno hrabrostjo protinapad. 17. t. m. razvilo so se borbe od Monte Fiai'a do Monte Castel Uomberto, pri zapori San Maj'ino, na iMont.e Pi'assolan, severno od Quen'o in na črti Roc(;a Oisa-Monte Oeinela. Sovražnik je 18. t. m. zjuti'aj izsilil prehod čez reko na ravani med Salletuolom in San Andi'ea di Barbaraiio, Njegove Čete so piešle pri Folina in Fagai'e pri obrambi besnega topovskega ognja na desni bi'eg. Hitri napad sovražne brigade (265. in 2í)íi. polk) pri Folina uničiio je naše topništvo; ostalih ;iOO vojakov in 10 častnikov, kateii .so še živi ostali, smo ujeli. Odločilno in krepko je nastopila 54. divizija i)roti tistim četam, ki so pii Fogare prekoi-ačile I'cko. Sovražne čete: brigada Novara in 1 7. in 1 S. berzaljerski jiolk so v hrabrosti tekmovale med seboj. Pj'oti večeru ležalo je veliko sovražiiih unličev na bojišču. Približno 600 vojakov in 2U častnikov smo ujeli, ostale pa potisnili na nasip reke, iiovratek na drugi breg reke jim je zaviralo naše topništvo. Obrambo pri sjïodnji Piave jo mornarica z letali,
8 trdnimi in s plavajočimi baterijami in z lahkimi ladjami uspešno podpiiala. Delo naših letalcev, ki so uspešno nastot»ali po dnevu proti sovražnim zbiianjeiti, pospeševalo je lepo vi'eme. — Italijani so svoj odpor ob južni Piave zelo okrepili In zadržujejo na.še prodii'anje na zahodnem bregu reke. Ob železniški progi, ki vodi Čez Rati Dona di Piave, se Italijani zelo živalnio branijo. Napredovanje je tu zelo otežkočeno po mnogih pritokih Piave, prekopih in globokih jarkih. — Benetke, v katerih biva baje le se 20.000 ljudi in iz katerih so odpeljali vse umetnine, katerih se je veliko poizgnbilo, nameravajo Italijani braniti. — Cesar Viljem je v Vidmu, kjei' je imel nagovor na četo, med drugim rekel, da je strašen italijanski poiaz, kazen božja za izdajstvo, mej tem ko se na naši strani bori pravica, zvestoba in resnica, — Kakor se je z italijanske meje poročalo, v Italiji niti ne slutijo, kako grozovito je bila italijanska vojska poi'ažena, koliko vojakov je ujetih in koliko vojnega blaga so izgubili. Uradno se je priznalo le, da v naglici ni bilo mogoče nekaj oddelkov in nekaj blaga rešiti. Po večini italijansko ljudstvo še sedaj misli, da so se Italijani morali umakniti naši petkratni premoči brez izgub in v sijajnem redu. Da take laži ne morejo dolgo prikrivati resnice, je samo ob sebi umevno. Toliko huje za tiste, ki lažejo svojemu narodu, ko pride resnica na dan.
Rusko bojišće. — Mej tem ko tako-rekoČ skoiaj popolnoma počiva orožje na tem bojišču, divja v celi Rusiji dižavljan-ska vojska in položaj še vedno ni pojasnjen. Odpor Ljenina in njegovih čet in pristašev še ni popolnoma strt in je glasom zadnjih vesti gospodar Pctrograda Še Ljenin, mej tem ko nadvladuje v Moskvi še Kornilov. Kozaški jioveljnik Kaledin igra veliko vlogo ter je baje imenovan diktatorjem. Kakor poi'oča (K. ui:) Renter dne 18. t. m. iz Petrograda, so zasedli BoljŠeviki v petek Štab Kerenskega, kater! je pobegnil. Ukazali so, naj ga zapro. Boji so se končali v soboto. Pogoje takozvane Kerenskijeve bele garde so podpisali v Moskvi. V socijalistično vlado vstopijo BoljŠeviki le, ako se jim izroči nadzorstvo nad četami v Peti'ogi'adu in Moskvi in nad delavstvom cele Rusije. Bivši zunanji minister se je skril ter odnesel pogoilbe z zavezniki. Boljševik! so ga ukazali zapreti in izslediti spise. — V Moskvi vlada baje popolna anaihija. — Spopadi med meščanstvom in med črno in socijalistično rdečo gardo se vrše v mnogih krajih na deželi. Na Finskem jia so izvedli socijalisti s pomočjo vojaštva državni preobi'at in zasedli vse javne urade, lazpustili senat in deželni zbor, proglasili stari socijali-stični državni zbor zofjetza pravnoveljaven, vmestili nov senat pod ])redscdstvom Tokaisa, ík katerega so izključili vse meščanske življe. Vlada veliko i'azhiu'jenje, ker se boje nemirov. Generahiega štrajka, katei'cga so i)roglasili socijalisti, se udeležujejo tudi Železničarji.
Zahodno bojišče. — Angleži, ki priznavajo sedaj, da so lioteli zasesti belgijsko obal in s to oplrališče nemških podmorskih Čolnov, po skoraj s tiri mesečni h, silovitih tlandrskih bitkah, v katerih so izgubili veliko več kot pol milijona mož, so zasedli komaj 143 štirijaških kilometrov strategično nevažnega ozemlja. V ravno tem Času so zvezne osrednje evropske velesile osvojile in zasedle v Galiciji, Bukovini, pi'i Rigi in v It-aliji skupno 45.550 štirijaških kilometrov zemlje, — Iz lierolina se javlja 17. t. m.: V prvič odliarse vojskujemo, poskusile so 17. t. m, močne angleške pomorske site lldreti v nemški zaliv. Naše vainostne patrulje opazile so jihvže na Črti Hornsrilï-Terscbellink, nakar smo jih s protinapadotn naših pomorskih sil brez truda in brez lastnih izgub prepodili. — Našim podmorskim čolnom se je na severnem bojišču zopet posrečilo, da so potopili 16.000 ton.
Turško-angleško bojišče, Neugodne kliitiatićiie razmere — neznosna vročina v poletni (loiii — so skozi celo polef.je izključevale vsako važnejše vojno pod-vzefje na lurakih frontali tako v Palestini Uakoi' v Mezopotamiji. Seilaj jia, ko so se spremenile vretiienske i'azincre na bolje, so se piičeli Angleži živahno gibati na sirsko-arabski fronti v južni Palestini in tudi v Me/opotaiiiiji. V dobi med 2. in 7. novembrom so pričeli Angleži s splošno ofenzivo v južni Palestini. Dne 2. nov. so zasedli mesto Berzeba, 80 km južno-vzhodiio od Jeruzalema. Padec P>erzebe je omogočil Angležein zavzetje mesta Gaze ob morski obali dne 7. novembra. Angleži so nato prodirali v dveh kolonali proti južnenni bregu reke Vadi-el-Hessi, Ujer sc jim je posrečilo predreti turslio fronto ter prisiliti turškcgři vrhovnega poveljnika, generala Djemal-pašo, da se je moi'al umakniti v severni smeri pi'oli Jeruzaletiiu ill Hebronu, ki je oddaljen 40 km južno-vzhodno od Jeruzalema. Prodiranje Angležev v Palestini ima očividni namen zasesti Jeruzalem, čegar posest bi Angležem odpirala nedogledne politične in tudi strate-gične možnosti, ker bi angleški armadi v Palestini s tem bila dana možnost se združiti z angleško armado prodirajoČo v Mezopotamiji v smeri proti mestu Mozulu. — Nič manj opasno in velikopotezno je tudi angleško prodiranje v Mezopotamiji ob rekah Evťrat in Tigris, kjer so že prodrli v severni smeri od staroslavnega Bagdada za celili 200 km. Med 2. in 7. novembrom so zasedli važni mezopotamijski mesti Dur in Tekrit oh reki Tigris in odvzeli Turkom veliko skladišč za vojaške potrebščine in jim prizadjali težke izgube. Operacijsko ozemlje je tu pokrajina in stara karavanska cesta, po kateri je že v starem veku Ksenořon peljal svojo armado skozi Kurdistan in Armenijo proti Črnemu morju. Cilj angleškega prodiranja je zasesti staroslavné zgodovinsko mesto Mozul (v bližini sc naliajiijo lii z valine Ninive) v Sev. Mezopotamiji, kar "Se bo Angležem skoro gotovo posrečilo doseči, kajti ozemlje za uspešno ustavljanje turških čet je tukaj skrajno neugodno. S padcem Mozula bi bila Angležem dana prijika se proti zahodu združiti z angleško antiado, ki prodira v Palestini na severni strani pa se združiti z rusko kavkaško armado, ki se naiiaja na črti Mu.sh-Bitlis južno od jezera Van. — Na ozemlju morske obali severno od Gaze v Palestini je bilo pet angleških napadov odbitih. Izgubo Angležev so tudi zelo velike. Cilj Angležev je Jeruzalem. Proti angleškim četam so Turki v dobi od G. do K. novetnbi'a poslali skoro vse svoje čete, izvzemši enega prostovoljnega oddelka.
Podpisujte sedmo vojno posojilo!
z vojnim posojilom se nalaga premoženje najvarnejše! Nise bati nikakega skrajšanja vojnih posojii! Nesmiselno je, da bi država hotela oškodovati ali pa občutljivejše zadeti ravno one, kateri so ji priskočili v stiski z denarno podporo na pomoči Popolnoma izključeno je, da bi država kaj odredila, s čemur bi se oškodoval oni, ki je podpisal vojno posojilo I Nasprotno! Ravno onim bode dala država vedno prednost, ki radevolje oddajajo njej vojna posojila! Izvršujmo tedaj vsi brez izjeme svojo patrijotično dolžnost in podpisujmo kar največ mogoče tudi sedmo vojno posojilo!
DomaČe in tuje novice.
Cesarske cerkvene slovesnosti v Novem mestu. Preteklo sredo so imeli učenci tukajšne gitiniazije iti deške ljudske šole sv. mašo zadušnico ob priliki obletnice smrti cesaija Fi'anca Jožefa 1. ITČetdie dekliške šole so se pa udeležile sv. maše v kapiteljski cerkvi isti dan. Povsod se pa je kljub temu vi'šil redni pouk. ■— V četrtek ob pol K. uri je pa daroval v frančiškanski ccikvi sv. mašo dr. Ažman v zahvalo za rešitev preljubega vladaija Karla L Udeležila se je slavnosti samo gimnazijska mladina. — Deška in dekliška ljudska šola priredita tudi podobno slavnost, pa Še le 'piiliodnjo sredo, kakor seveda zahteva Šolska oblast.
Imenovanje ravnateljem, Cesar je imenoval za ravnatelja di'žavne gimnazije v Novem [iiestu prof. Josipa W es tra, za ravnatelja II. drž. gimn. v Ljubljaiii dosedanjega ravnatelja realke v Idriji dr. Stanislava Bevka, za ravnatelja državne realke v Ljubljani prof. Karola Coni in profesorja na I. drž. gimn. v Ljubljani Antona D o k t e r j a, za ravnatelja na učiteljišču v Ljubljani.
Imenovanje. Cesar je podelil fin. svetniku g. Jan. Lončarju, davčnemu nadzorniku v Novem mestu, naslov in značaj litiančnega višjega svetnika.
Zdravi se ini čč. gg. Usmilj. bratih v Kandiji bivši notarski substitut, sedaj nadporočnik gosp. Mastiiak. Ril je pri zadnji naši ofenzivi na Kolovratu pri Tolminu ranjen.
Umrl je v Noveiu mestu iinančui nadpaznik v p. g. Josip Handler, dne 17. nov., star (14 let. Bodi mu ohi'anjen blag spomin!
Umrla je v Novem meslu Marija Zelinger, dne 13. novembra, v visoki starosti 85 let. Bog ji daj večni mir in pokoj!
Umrla je v Podzeiutj» na IJelo-ki'atijskem pri svojem gosp. sinu župniku splošno znana gospa Marija TJ Čak v starosti 60 let po dolgotrajni bolezni. Blaga pokojnica se piiporoča v molitev. Biidko prizadetim zaostalim naše globoko sožalje!
Umrla je 14. novembra v Ljubljani tudi na Dolenjskem dobro znana gospa Alojzija B laz nik, trgovka in poscstnica na Starem ti gu. Naj počiva v miru I
Za dr. Krekov spomenik se je nabralo 2r) kron lui ]\lartinovo v veseli družbi pri pečenih puranih pri g. Di'eniku v Prečni in sicer pod geslom: „Kar za Nemca Bismark, to je Slovanom Krek; postavitiio mu spominek, liberal al' demokrat vsi-vprek!" — Darovali so: g. SI. Krže 5 K; gospa M. pl. Jesenský 4 K; gpdč. Mimi Košakova 2 K; Neitiienovan 2 K; gpdč. Justina Si)lichal 1 K; g. Fjanc SpHclial 2 K; gospa M. Kenda I K; g. Krajgcr Iv. 2 K; Neimenovan 1 K; g- Franc Dretiik 1 IÍ; g. Di-enik, Bršljin 1 K; g. ,Iakob Toni 1 K; g, Mubaberski Šalonionov Miha Î K; g. Hvala I K- — Vsem cenjenim darovalcem prisrčna zahvala! Osobito čiist g. Slavu Ki'žetii, bratrancu pokojnega dr. Kreka, c. in kr. uaiedniku polka „Ce-saijevič", tačas prideijen žel. preskrbovalni postaji v Novem mestu, ki se je blagovolil za nabiranje darov potruditi. Oddal je svoto našemu uredništvu v nadaljno ukrenitev.
Razglas. Ollasom odloka c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 14. t. nt. št. 33.927 je .vsled preobložitve železnic z vojaškimi transporti, potem s pievažanjem drv, premoga, petroleja in ki'ompirja neobhodno liotrebno, da se tovorni in osebni promet po železnicah na najnujnejše potrebe omeji. Tovorni promet. Od zdaj za naprej se ne bo nujno civilno blago odpošiljalo vojaško, ampak le po predpisih civilne železniške upiave. Piošnje za dovolitev vagonov, kakor tudi za daljno odpravitev taistih je poslati na pristojno železtiiško upravo toraj ne več na armadiio poveljstvo.
Osebni promet. Legitimacije za potovanje se izda tukaj le takim osebam, katere zamorejo dokazati nujnost potovanja. Obisk sorodnikov ne utemeljuje inkako nujnost potovanja. Beguncem se izdajo potne lagitimacije za začasno potovanje v njih domovino le, ako se izkažejo s jio-trdilom njih domovinske občine, toraj ne občine njih sedanjega bivališča, da je njih potovanje v domovino iz gospodarskih ali di'ugili nujnih ozirov resnično potrebno. — r. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem.
Izjava. Občinski odbor mesta Črnomelj je v seji dne 12, noveuibi'a 1917 na predlog odbornika g. dr. Josipa Maleriča soglasno sprejel sledečo izjavo: „Mestna občina Črnomelj navdušeno pozdiavlja deklaracijo Jugoslovanskega kluba na Dunaju z dne 30, maja 1917, v kateri ta zahteva za jugoslovanske pokrajine monarhije samostojno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom. Obenem pozdravlja z iskreno hvaležnostjo mirovno stremljenje sv. Očeta papežaBenediktaXV. in presvitlegacesarja Karola I"
Slovenci v mestu Gaza. Mesto Gaza leži v južiiozahodni Palestini ob morski obali, 70 km južnozahodno od Jeruzalema ter je bilo v posesti Turkov. Dne 7. nov. letos zjutraj pa so ga zasedli v veliki ofenzivi Angleži. Angleški plen je bil neki silno velik, a še večja turška zguba. Zanimivo je, da se nahaja na tisti tui-Ški-angleški vojni fronti tudi več kranjskih ill štajerskih Slovencev, Izmed Dolenjcev se je tam vojskoval v turški armadi, nazadnje kot telefonist, črkostavec Jožko Horvat iz Novega mesta, sin urednika „Dol, Novic", ki ima v vojni službi štiri sinove in eno hčerko kot vojno sestro. Kakšna je usoda Jožkota sedaj, se še ne ve. Morda je vjet, morda je ušel, morda pa je tudi izkrvavel v grozoviti ofenzivi. Tudi Alfonz Pagon, finančni nadpaznik v Črnonilji ae nahaja na istem tnrško-angleškeiu bojišču, o katerem se tudi ne ve, kakána usoda ga je doletela. Vojsko smo opisali nied vojnim pregledom. Dal Bog, da se vrneta še kedaj zdrava na slovensko zemljo!
VeUava poštnih znamk. Doba veljavnosti znamk po 15, 20, 25 in 30 vin., potem navadnih in dvojnatih dopistiic in zalep k, ki nosijo podobo pokojnega ccsarja Franca Jožefa I, in nnjuostnili znamk (trikotna oblikaj, se podaljša do 1. marca 1918.
StariŠi, sorodniki, berite! C. kr. okr. glavarstvo v Novem mestu je prejelo dopisnico iz centralne poizvedovalnice za vojne ujetnike na Dutmju, na kateri sporoča, da se nahaja neki Jožef Klobczar (naj-biže Klobučar), katoliške vere, star 25 let, 17. pešpolka, v luskeni ujetništvu že od 27. avgusfa 1914 in sicer v Bachnuit-u, gubernije Jekaterinossla\Y. To sporočilo je pa došlo na omenjeno poizvedovaliiico od ruskega Rdečega križa. Ker se pa ne ve, kdo je poizvedoval po Klobučarju in kje je dotiia, da bi se mu dopisfiica zamogla dostaviti, ttiiaiiio dopisnico spravljeno v našem uredništvu. — Bachmut je mali kraj vguberniji Jekaterinosslaw z glavnim mestom istega imena in leži v južno-zabodiii Rusiji okoli reke Dnjepr.
Dolična oseba naj se oglasi pri našem uredništvu, ki je izvi'šila pošiljatve: Dne 5. maja 1917 45 kron na AiVo Brešan, Ljubljana; 26. jnnija 10 K na Aleksandra Porel('?); 11. julija Jakobini Lozar, inns-bi'uck, in enkrat pa zaboj na Andreja Fiegl, Vipava. — Dobi nekaj denarja.
Urad za presojar^c cen v Rudolfovem je postavil za eno jajce na 40 viiuirjev vodilne C cue 'u sicer za nadrobfio kupčijo za pi'oizvajalca.
Cene za vino na Spodnje Štajarsken:). Iz Maribora se poroča: Vkljub nenavadno dobri vinski letini so poskočile zopet izdatno vinske cene. Najlaglja vina se kupujejo sedaj liter po tri krone, srednja po pet kron in vina boljše kakovosti celo od sedem do devet kron. Kaj porečejo k temu
kranjske merodajne oblasti in poslanci? Na Kranjskem imamo tudi zelo žlahtna vina, ki prav tiič ne zaostajajo za štajarskinii. Ali naj pošljemo morda mi svoja dobra vina na Štajarsko v razprodajo?
Raznotero.
Prerokovanje nekega „Treniarja".
V ravnokar izšli (i3. Številki vojaškega glasila „Karnisch-Julische Kriegszeitung" pripoveduje Lortigon iz Radeč na Goienj-skeni sledečo zgodbo iz svojih spominov:
V Štiridesetih letih prejšnjega stoletja je živel T silno romantičnem, toda divjem i[i neobljudenem kraju v Trentski dolini (na Primorskem, ob vznožju Triglava) neki juož, katerega se še zdaj s hvaležnostjo spoEiiinjajo tamošnji prebivalci in ki tudi poznejšim rodovom ne bo z lahka izginil iz spomina. Ta niož je bil onemu ljudstvu učitelj, zdravnik, nasvetovaleč, vzgojitelj in duhovni oče, skratka: narodov voditelj. Tako močno je vzljubil samotne skalne kotline, kjer je živel, da se ne bi mogel nikdar ločiti od svojega domovja, četudi v prijaznejše doline, in zato so ga nazivali splošno „Trentar". Akoravno ga je ljudstvo smatralo za svojega rojaka, so ga vendar vsi ljudje v okolici spoštovali kot nekako višje bitje, veljal jim je za proi'oka. Nekoč ob novem letu, jim je pridigoval o ničnosti vseh zemskih stvari in o bodočih časih. Tedaj mu je baje naenkrat utihnil glas, kot da vsled razburjenja ne more več dalje govoriti. Stal je na prižnici z zaprtimi očmi, bled v obraz, kot kak zamaknjenec, kojega dub blodi po drugih, višjih svetovih. Zbrano ljudstvo v cerkvi je postalo razburjeno in polastila se ga je bojazen, da je mogoče njihov duhovnik zbolel in izgubil zavest. Da se ne bi zgrudil na tla, so ga podprli z rokami, toda Trentar se je po kratkem Času Čisto zdrav zbudil iz svoje vizije in nadaljeval, kot da se ni ničesar uied teui Kgodilo, svoj govor; „No bojte se, moji preljubi farani, kajti mi ne doživimo onih Časov, saj bomo preje zapustili to zemljo in prešli k večnemu pokoju, toda vaše oti'oke in vnuke čaka še veliko gorje in ti'pljenje, kajti našo Soško dolino bo obiskal naš dedni italijanski sovražnik. Videl sem naše skale ovite v megle dima in čul sem strahovito bobnanje topov. Preko samotnega, goiskega prelaza Mojstrovke, komaj sposobnega za čredo ovac in koz, se je vila široka, lepa cesta (danes princ Eugenova cesta), po kateri je drdralo vse polno vozov in so korakale oborožene čete. Nato je zavpit moCan glas: „Tam ob vznožju Rombona se bo vnel strahovit boj, ki bo popolnoma razi usil Bovec, toda vaŠa slava bo velika in silen bo poraz soviažnikov", tako je govoril Trentar zbraiu množici ob novem letu. In danes, po preteku okroglo sedemdesetih let, vidimo, da njegov govor ni bil izmišljotina, tcniveČ predslutrije k bodočim dogodkom, ki so se sedaj resnično izpolnili.
Meje mokponoáke deželske sodnije leta 1610.
Spisal Iv.in Sloklasa.
Nekdanje deželske soilnije so imele deloma isti delokrog, kako)' današnje okrajne sodnije; vihtega pa so sodile tudi še na življenje in siurt. Za to so dobivale posebna dovoljenja od dotičnih deželnih knezov za neka določena zločinstva. Ce deželska sodnija ni imela izurjenega sodnika (justi-cerja), je moi'ala prosili v takem slučaju, da so jej poslali cesarskega sodnika, ki je sodišču predsedoval in vodil obravtiavo. Stiirtna sodba i»a se je mogla izvršiti le tedaj, če jo je potrdil deželni knez. Tudi mokronoška deželska sodnija je vršila to pravico in morišče svoje je imela pod njivo, ki se imenuje še zdaj Obešenca. Veselo-gorski letopisec "W'alli je zapisal, da je bil v Mokronogu obešen neki zločinec, dne
až. oktobra 1730. Take dežel^ke sotliiiju so dobivala i'azna vlastelinstva in tudi licka mesta in sajiiosřani. Xa Doleitjskem jQ lilo I. 1520 takih sodišč okoli 2G in toliko tudi še 1. 1 700 in 1 787. Mokionoški ileželski sodniji so bile sosedne take sod-nije ti'ebeljska (Obcrnassenfuss), ki se je lia koncem 16. veka obenem s štatciibei'ško Ktli'iižila z otoško, jiotetii niketištanjslia, boštanjska, radcška in svibenska. Te de-Želske sodnije so imele pravico pa le nad svojimi vlastelinskimi podložni; plemiči in duhovni so itiieli svoje stanovske sodriije v Ljubljani. Tudi trgi in mesta so imela svoje sodnije za svoje prebivavce. Prva prizivna sodnija za deželuoknežje ti'ge in mesta pa je bila vicedomska sodnija v Ljubljani. Tudi trg Mokronog je imel svojo samostalno sodnijo v vseh řastnili zadevah in prestopkih ter zločinih do štiri marke (marka denarjev = l4'/a gokl.) vrednosti. Ker pa ni bil deželnoknežji lig, je spadal pod deželsko sodnijo mokionoško v prvih prizivnih zadevah. Valvasor (IX, 9.^—95) naSteva v vsem osem takih soduijskili instanc na Kranjskem.
Mokronoško deželsko sodišče je jako staro. Omenja se že 1. 1280. Takrat je kralj Rudolf HabsbuiŠki podelil krškemu škofu Ivanu I (1279—1281) za zasluge, ki si jih ]e stekel njegov prednik IUtrik II. (1254—1278) 8 tem, da je pokloin'i vse svoje fevde Iludolfovim sinovom za obi'ambo proti Češkemu ki-alju Otokaru II. Rudolf Habsburški je zato ob^ubil škofu Ditriku 100 maik dohodliov od teh fevdov ter naložil Menhaidu Tirolskenui, tedanjemu stotniku Koroške, Kranjske in Marke, da iiui jili izplača. Med tem je škof Ditrik nnu'l, in naslednik njegov Ivan jo prosil kralja Rudolfa, da izpolni svojo obljubo ter njetiui iu ki'ški škofiji pokloni omenjenih 100 maik. Toda ki'alj Rudolf mu je po dogovoiu z Menhaidoin, ki se je bil med tem jwlastil vseii fevdov, določil le 54 mark. katere naj bi dobival, in sicer od tiga Mokronoga 8 (urnom in sodnijo ter iiadgledništvoiii, potem od sodnije in nadgledništva v Višnjah in Obligorici 25 mark; dalje v Višnji Gori 25 kmetij s sodnijo, nadgledništvom in šumsko pravico z dohodki 29 mark. Tedaj v vsem 54 mark. Štiri mai'ke čez petdeset poklanja kralj škofu iz posebne Tiiilosti. (. . . forum in Najizenvoz cum turri et iudieio ct advo-cacia ibidem et iudieio et advoeaeia in Visnach et in Wolkenburch pro redditibus viginti quinine marcaruui denariorum; item in Waihseii quinquaginta ijuatuor mansos cum iudieio et advoeaeia et iure foreste, quod vulgo vorstrelit appellatur, pro redditibus viginti novem maicaiinii denarioium). Z iato listino je podelil ki'alj Rudolf krškim Škofom krvavo sodstvo (omne indicium sanguinis) na vseh njihovih posestvih. (Listina je izdana 23. marca 1280 na Dunaju. Izvirnik se nahaja v krškem škofijskem arhivu Nro. 209. Trepis v moji zbirki). Po tej listini izvemo, da je bila v Mokronogu deželska sodnija že I, 128(J. A urejena je bila že bržkone prej, kajti kralj Rudolf podeljuje od že obstoječe sodnije'ômenjene doliodke. Morda je imela sodnija tudi Že krvno sodstvo, kajti s to listino daje kralj Rudolf krškim škofom pravico, da ga le oni vrše in nobeden drugi na vseh svojih posestvih. Deželska sodnija mokronoška zasega tedaj daleč nazaj v siednji vek ter spada med najstarejše sodnije te vrste.
Mej tuokronoške deželske sodtitje v srednjem veku ne moremo določili, kei' se niso obi'anili urbarji iz teli časov. Še le iz leta 1544 imamo urbar, (Urbar Amt Nassenfuts 1544) v katei'eni so zapisane vasi, ki so spadale pod mokronoško vlastelinstvo in sicer te-le: Gorenje Jesenice (Ober Draxelpach), liistrica (Feystíitz), Řt. Rnpei t, Draga, Golovec (Khulluz), Sela (zuGeschiefs), Vederinaf Weddei'itz), Bi'ezje (Wj-esie), Horn {atii Perg), Viher (Wietro-dakls> Pužinanca (Puechmaut?:), Zagi'ad
(Segrad), Silevec (SilUuilz), Medv«je ( Pern-tall), Al t (aiti Egchh), Slape (Slapp), Gorenje iu Dolenje Hrastiio (Obei' uiid lliider Jlrasl), Rožemberk (Rosenberg), Veliki ( 'irnik(Gross ■ iCei'nik), Stražperk (Ktrasíiperg), Kal (Kail), Gradec (Gi-at/,), Boršt (zum Korst), Višnje (Viehna),^ Gabi'je (ku Gabi'iacb), I'otok (iin Pach), Oesenee (Kersdoi It;, Binui vas (WerrindorťV), Koluderje (Galluder), Gomila (GomiílaJ, Dvor (Dobrell), Jagnjica (Aphal-tern), Kamnica (Stein pa eh'), Mostcc (ku Pruchkla), Dol (im Tahi), Gorenje in Dolenje Mladotjče (Ober- I'lUer Mladotitsch), Mali Cirnik'(Klein Zernik), Vodale (Wudalle), Polje (zum Feldt), Gabi'ijele (Gabrieli), SkrovniU (Scluylnigk), Bruna vas (Wru-nersdortî), Konopní dol (Haiiftall), Prelesje (Preles). Po legi tukaj naštetih vasi bi se dala deloma določiti tiieja slai'c mokronoške deželske sodnije; toda to nam ni [lotrebno, ker imamo v lueurejenem urbai ju iz leta 1 () 10 (lieri'schaft Unter-Nassenfues Reform. , Urbar. 1610. Landgerichtsconiin,) natančno opisano mejo.
Po tem urbai'ju se začne meja na bližnjem liribu (SmetalšČe) za gradom na višini ter dosega doli do potočića Zaver na eni strani pod grajskim hlevom in ob potočiču do mosta naproti Jlartinji vasi. Tukaj prek mosta prehaja na pot do mosta Čez Mirno, kjer se gi'e proti Šeut Rupertu. Od tukaj se nadaljuje meja ob vodi Mirni do izliva potočic^ii, ki prihaja od Škrljevega (Busink-Stara struga). Dalje gre meja ob istem potočiću do njegovega izvirka nad Škrljevim. Potem se vije ob potu na hrib Okrog (521 tii), kjer je postavljen s posestnikom miienskega gra-šČinstva (Neudeggerische Burgfried) nov mejnik. Od tukaj se spušča v graben, odkoder se zopet v/.penja do nekega hrama v grmovju, ki je bit lastnina Lambergova iz Ći'uela in Kabaha, Tukaj preneha mi-rensko graščinstvo ter se strne zopet z mokronoško otoška deželska sodnija. Nad Lambergovim bramom je vsekan križ v mlad hrast. Potern gre meja dalje gor na višino in staro cesto nad sv. Barbaro (ob St. liarbai'a Na raboy, t. j. nu lobii, na višini Okroga), kjer je v.sekano po redu v drevesa nekoliko križev. Kakor ti križi pokazujejť), se nadaljnje meja proti višini v Zaloki, nazvani Zalaznik ( Vsalochki Sala(iiiitz); od Okioga pa do tukaj se strinjata meji svibenske in mokronoške deželske sodnije; Zalaznik je višina (573 m) od sv. Neže semkaj, ker Zaloka je spadala (lod Svibno). Potem se zavije na neko staro cesto, kjer se je nahajal star križ, a je vsekan zopet nov kakor tudi še eden precej zraven v drugi hrast. Od teh dveli hrastov vodi meja dalje navzgor, doklej' se stai'a pot ne razdeli na tri dele ter tukaj otoška deželska sodnija preneha, a se začne svibenska deželska sodnija, kjer je bil postavljen nov mejnik. Od tukaj se siiuSča meja skoz bukovo liosto v dolino Preseka (Pressichka Tlialil) do Velikega Vrha (Prîigerwald) go-sposčine moki onoške do voznega iiota, ki vodi do potoka Bi-slrifîe; potem se nadaljuje po stezi, kakor pokazujeju novovsekani ki iži do omenjenega potoka Bistrice, kjer je na sredi vsekan križ v hiuško. Dalje se vije meja od Suhega potoka (Dierenfeistritz) i)roti dolini pod Ravne tei' po grabnu zojiet gor na vozno pot do zdenca nazvanega Štebnh (Stibich, zdenec v izdolbenem steblu) k vasi Ravne. Potem se spušča v dolino do potoka, ki iirihaja (lod Kostanjevico iz deželske sodnije, svibenske; ob istem potoku se vzpenja dalje gor do brda Srednika (Sredntichh, tudi vas Si'ediiik), dalje pu po goi'skem zapahu zopet gor do vasi Svinsko (Suiiiliklnj); od tukaj do cerkve sv. Martina na Kalu (St, Martin Nalihitlli 505 111) du pota pod Kladjein (Khladia), od koder se jaha pioti Svibiiu. Po tej poti vodi meja doli do cerkve v Ijeskovcu (Leilkowetz), ker se spušča ta hrib doli proti Řeiit Janžu (.lohaniiisthal); potem s konca tega hriba do Budne vasi (Wu-
diiuiuali), ki stoji s cerkvijo jiod deželno cesto na višini še v tej deželski sodniji. Od tukaj se nadaljuje na po(i proti M.o-kronogu ter zasega po strani pod gradom Novigradom (Ei klieuytain) do grabna, kjer i/.vira potok Sedlar (liOški potok), potem po istem grabnu ob jjotoiai Sedlarja doli do Kaniiiiškega potoka, dokler se le ta ne izliva v Mirno. (Meja gre tedaj od izvirka Loškega pottdia do izliva v Kamniški potok in le tega v Mirno). Tukaj prestopi meja Mirno in se vzpne na breg nazvan Veliki vrli (řJS t m) proti vasi lirižu (Doii zum Krcutz), koder vodi od te vasi pot proti JMokronogu do Slaiičnjega vrha (483 m, Slainersperg) tei' od lukaj dalje proti IMokronogu do Medvedjeka (418 m, Med-vedigkh). Od Medvedjega dalje stoji še ob isti pot! pod mokronoško deželsko sodnijo spadajoča vas Tržišče (Terscliitsche) in malo daljo Kaplja vas (Calplauas). Od tukaj se vije meja dalje nad vasjo Ko-nopnidol (llainftball) po višini do pod cerkev Matere Božje (Sv. Vrh 420 m) po ]ioti do Pičmanovega vinograda, ki je pa že pred leti zapuščen. Od tega vinograda se spušča meja do majhnega potočića Lupnika, potem pa preliaja nad vinsko gorico Na Priči ÍNapritscba) zopet do hrilia za gi'adom.
V tem opisu mej mokronoške deželske sodnije se omenja niirensko graščinstvo (Neudeggerische Burgfried j ali mala mi-renska sodnija. Po nekiii zgodovinskiii podatkili bi se dale določiti tiieje temu graSčinstvii. V letih 1(Î8()—1G91 se omenja sodnija na Dobu (sodnik Adam Rak), kamor so jo pi'euesli Wazi, gospodarji Mirne, ko so kupili leta 1G21 to posestvo. Pri tej sodniji je zatožila gospa vdova iMargareta Kaj zel 1. 1(Í88, posest-iiica Škrljcvega, šent nipei'škega župnika Štefana Belčiča, ki ni liot,el izročiti enega svojih podložnih radi nasilja nanešenega njenemu podložnemu, Gos|)a Kajzel je smatrala niirensko sodnijo kompetentno za razsodbo tega prestopka, ki se je dogodil na škrlevskeiu jiosestvu, župnik Btdčič pa menda ne. (Zgodovina župnije Šent Rupert str, 94). Škrlevska graščina je spadala tedaj pod niirensko malo sodnijo, katere meja je šla od izliva potoka Busiiika v Mirno do izvira njegovega nad Škrljevim, potem na Okrog, kjer je bil postavljen mejnik, ki je delil niii'ensko graščinstvo od mokronoške deželske sodnije. Šc malo naprej od Okroga pod Zaloko se je strinjala meja niii-enskega graščinstva in otoške deželske sodnije. Od tukaj se je vila meja proti Tiliaboju, potem ob potoku Mlake do izliva v Mirno, in dalje Rlirna izpod Doba. Semkaj so spadalo tedaj vasi: Rakovnik z graščino, Škrljevu z graščino, Straža, Praproče, gi'aščina Kot, Ravnik, Bojanje selo, Zabukovje, Ostrež, Lokovec, Pečice (tukaj so imeli Vazi svoje gorsko vječe 1. KiOH), í^unovec, Kálce, Selo, Sojenice, Dolina, Migovca, Mirna, Trstenik, pa tudi prejkone vasi na desnem bregu Mirne: Trbinc, Zabrdje, Zapuže z graščino, Učje njive in Glinek.
Naročniki,
priporočajte ,Dol. Novice'!
Spisi Krištofo Smida.
Izšla sta 16. in 17. zvezek spisov Krištofa Šmida v založništvu J. Krajec nasi, v Novem mestu, 16. zvezek je poslovenil frančiškan P. Blanko Kavčič ter vsebuje šest lepih pripovedk: ..Roparski grad", „Ptičje gnezdo'-, „Poškodovana slika'\ „Tiskovna pomota", „Spominčica" in „Diamantni prstan". Cena broširanemu snopiču je 1K; trdo vezanemu zvezku pa 1K 40 vin.; po pošti 20 vin. več. — 17. zvezek je poslovenil P. Beno Strauss, frančiškan, sedaj vojni kurat, ter vsebuje dve mični pripovedki: „Brata" in „Različni sestri". Cena broširanemu snopiču je 1 K 20 vin.; trdo vezanemu zvezku pa IK 60 vin.; po pošti 30 vin. več. — Opozarjamo na ta nova in zadnja dva zvezka poslovenjenih spisov Krištofa Šmida župnijske, šolske in izobraževalne ter vse druge ljudske knjižnice. Gotovo ni slovenske knjižnice, ki bi ne imela med drugimi lepimi knjigami tudi vseh spisov Krištofa Šmida, po katerih posebno naša mladina tako rada sega. Ni pa tudi kmalu tako priporočljivih mladinskih spisov, kakor so ravno spisi ljubitelja in vzgojitelja mladine Krištofa Šmida. Njegovi spisi so zaradi svoje vetezanimive in poučne vsebine preloženi malodane na vse evropske jezike. — Vsi dosedanji zvezki se dobe prt J. Krajec nasi, v Novem mestu ter v vseh knjigarnah po Slovenskem po zelo nizki ceni.
Loterijske številke. Trst, 14. novembra 22 H4 46 74 .^H
V delo želi stopiti
kot krojaški pomočnik.
Naslov pove upravništvo „Dol. Novic".
Posestvo
na prodaj. — v nedeljo, dne 25. novembra t I. ob 2. uri popoldne bode prodala na prostovoljni javni dražbi na licu mesta Hranilnica in posojilnica v Kandiji
posestvo, obstoječe iz bišc Št. 8 v Hrušici, svinjak, gospodarsko poslopje, vodnjak, dva vrta, devet njiv, eden pašnik in eden gozd.
Dražbeni pogoji se zvejo v pisarni zadruge in na licu mesta ob dražbi.
Načelstvo.
Mestno hronilnico v Novem mestu
vabi na podpisovanje
SÍ2I0 VII. vojnega posojila
in bo slavnemu občinstvu vsestransko postregla tako glede najcenejšega nakupa kakor tudi glede olajšanja plačila.	95-2-2