Odprodaja žagovine v TO Podnart Osebni dohodki na podlagi minulega dela Minulo delo se kot podlaga za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke pojavlja od ustavnih dopolnil v letu 1971, ko je bilo uveljavljeno načelo, da ima delavec v združenem delu pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke na podlagi prispevka, ki ga je dal s svojim živim in minulim delom. Ustava in zakon o združenem delu ponovno poudarjata načelo upoštevanja minulega dela pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Spomladi leta 1982 sprejeti zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu pa oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela konkretizira tako, da predpisuje osnove, na podlagi katerih so delavci v združenem delu zavezani k oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela. Kot merilo udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela se je v praksi uveljavila delovna doba delavca, tako tudi v naši delovni organizaciji. Zakon o združenem delu in na njegovi podlagi zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu pa postavljata upoštevanje minulega dela pri delitvi sredstev za osebne dohodke na nove temelje. Obseg sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega de- la mora biti v odvisnosti od doseženih rezultatov gospodarjenja s sredstvi v delovnem procesu temeljne organizacije, udeležba posameznega delavca pri delitvi teh sredstev pa v odvisnosti od njegovega delovnega prispevka pri gospodarjenju s sredstvi v delovnem procesu. Delovna doba in stalnost delavca nista primerni za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela, če naj ta delitev vzpodbuja delavca k večji uspešnosti poslovanja, uspešnejšemu gospodarjenju z delovnimi sredstvi in predmeti dela ter k razporejanju dohodka na sredstva razširjene reprodukcije in učinkovitosti naložb iz teh sredstev. S samo uveljavitvijo določil zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu neposredno ne povečujemo pravice do večjega osebnega dohodka delavcev. S tem želimo doseči motivacijo delavcev za odločanje o naložbah. Osebni dohodki se za uspešno gospodarjenje s sredstvi določajo v okviru celotnega obsega OD, ki se na podlagi osnov in meril in samoupravnega sporazuma ter planskih usmeritev razporedijo iz čistega dohodka. Merila pa morajo zagotavljati tudi odvisnost obsega OD na podlagi minulega dela od rezultatov gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Šefman Marljivo delo rodi uspehe Ob zaključnem računu za leto 1983 CELOTNI PRIHODEK Celotni dohodek predstavlja dosežena prodaja izdelkov in storitev ter trgovskega blaga in materiala in to za vso prodajo, za katero so do zaključnega računa tudi prispela plačila. Izvršena prodaja, za katero niso prispela plačila, se ne vštevajo v celotni prihodek. V celotni prihodek spadajo tudi ostali prihodki, kot so dobljene obresti, inventurni viški, udeležbe na dohodku pri drugih, pozitivne tečajne razlike in drugo, kar ne izvira iz prodaje izdelkov in blaga. Po zaključnem računu za leto 1983 je ponovno močno porasla neplačana realizacija, to je tisti del prodaje, za katero do zaključka niso prispela plačila. Takšna neplačana realizacija seveda znižuje uspeh, saj so med stroške obračunani tudi stroški take neplačane realizacije. Neplačana realizacija vpliva na obračun dohodka v zaključnem računu toliko, kolikor se razlikuje stanje na začetku in koncu leta. Največji del neplačane realizacije odpade na izvoz, za kar ne velja zakon o dolžniško-upniškem razmerju in take terjatve niso zavarovane z instrumentom zavarovanja. Zaradi velikega povečanja izvoza je seveda razumljivo, da so temu primerno narasle tudi terjatve. Primerjava neplačane realizacije med začetkom in koncem leta 1983 je sledeča (v tisoč din): 1. 1. 1983 31. 12.1983 Bohinj 38.242 50.493 Rečica 9.217 36.284 Mojstrana 1.599 17.290 Podnart 3.736 17.197 Trgovina 397 384 LIP skupaj 53.191 121.648 Pri analizi celotnega prihodka za leto 1983 je značilno, da je dosežen izredni porast izvoza in to v celoti na konvertibilno področje ter močan padec prodaje doma. Za LIP kot celoto je znašal delež izvoza v celotnem prihodku v letu 82 20,1 %, v letu 83 pa 38,9 %. Največji delež izvoza ima TO »Tomaž Godec« in to v letu 1983 65,7 %, v letu 1982 pa je znašal 49,5 %. Največji porast izvoza v razmerju do leta 1982 pa je dosežen v TO Mojstrana in TO Podnart, kjer se je začelo izvažati šele v letu 1983 in v TO Rečica, ki je sicer vrata prodajala v izvoz že prejšnja leta, vendar v manjših količinah kot v letu 1983, ko je izvoz po vrednosti skoraj 5-krat večji kot leto prej. V letu 1983 je dosežen tudi visok porast celotnega prihodka v razmerju do leta 1982 in sicer za 52 %. Največji porast je dosežen v TO »Tomaž Godec« za 76 %, najmanjši pa v TO Podnart za 18 % in TO Trgovina 16 %. Visok porast celotnega prihodka je dosežen seveda delno zaradi porasta prodajnih cen, delno pa zaradi večje količinske prodaje. Tako je npr. izvoz, ki je v letu 1983 po vrednosti 3-krat večji kot v letu 1982, povečan tako zaradi večje količinske prodaje kot tudi zaradi ugodnejšega ovrednotenja tujih valut. Za prodajo v letu 1983 je ugodno tudi, da je uspelo poleg tekoče proizvodnje odprodati v izvoz tudi vse neprodane opažne plošče in vrata, ki so ostala v večjih količinah iz proizvodnje leta 1982. Celotni prihodek v razmerju do leta 1982 in plana za leto 1983 izgleda tako (v tisoč din): 1982 plan 1983 doseženo 1983 1983 1982 1983 plan T. Godec 639.802 823.568 1.124.889 176 137 Rečica 664.472 828.000 986.785 146 117 Podnart 88.797 111.752 151.141 170 135 Trgovina 115.724 154.352 182.138 157 118 DSSS 313.731 379.782 362.602 116 95 79.621 82.439 108.219 136 131 LIP skupaj 1.902.147 2.379.893 2.897.774 152 122 Del celotnega prihodka, ki odpade na izvoz na konvertibilno področje je sledeč (v tisoč din): plan doseženo 1983 1983 1983 1983 1982 ] plan T. Godec 316.719 395.700 739.336 233 187 Rečica 63.423 147.611 307.805 485 209 Mojstrana 1.929 22.914 49.868 2.585 218 Podnart 887 27.194 30.553 3.444 112 LIP skupaj 382.958 593.419 1.227.562 294 190 Delež izvoza v celotnem prihodku je sledeč: 1982 1983 Tomaž Godec 49,5 65,7 Rečica 9,5 31,8 Mojstrana 2,2 33,0 Podnart 0,8 16,8 LIP skupaj 20,1 38,9 Drugi prihodki, ki ne izvirajo iz prodaje blaga so sledeči (v tisoč din): obresti tečajne razlike drugo 1982 1983 1982 1983 1982 1983 T. Godec 11.288 36.329 17.813 11.986 2.941 805 Rečica 15.282 20.882 1.349 8.566 883 484 Mojstrana 750 767 — 3.431 251 12.221 Podnart 2.425 1.655 — 3.768 318 70 Trgovina 1.574 1.717 — — 247 60 DSSS 16 128 — — 5 27 LIP skupaj 31.335 61.478 19.162 27.751 4.645 13.667 Največji del drugih prihodkov odpade na obresti. Zaradi visoke stopnje bančnih in zamudnih obresti, ki so v letu 1983 znašale 30 % oz. 35 %, je dohodek iz obresti precejšen. Obresti se največ nanašajo na menice z daljšim rokom od valute zapadlosti računov, za katere kupce obremenjujemo, delno pa tudi iz eskonta, to je odkupa menic, če likvidnostno stanje občasno to omogoča. Moramo pa poudariti, da je delež plačila faktur z menicami vedno večji in tudi na vedno daljši rok, kar je odraz slabe likvidnosti gospodarstva. PORABLJENA SREDSTVA Porabljena sredstva so: stroški za izdelavni material za prodane proizvode (DIS stroški), nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in (Nadaljevanje na 2. strani) Marljivo delo rodi uspehe (Nadaljevanje s 1. strani) materiala, razni drugi izredni stroški ter režijski materialni stroški (FIS) kot so amortizacija, vzdrževalni material, porabljena energija, potni stroški in drugo. Primernost gibanja porabljenih sredstev ocenjujemo sicer po posameznih stroškovnih postavkah in proizvodih, vendar je taka analiza zelo obširna. Za grobo oceno gibanja stroškov je najprimernejša primerjava DIS in FIS stroškov v razmerju do celotnega prihodka in stopnja pokritja porabljenih sredstev s celotnim prihodkom. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi izkazuje gospodarnost (ekonomičnost) poslovanja, saj večji je % pokritja, boljši je poslovni uspeh. V zadnjih treh letih je doseženo sledeče: 1981 1982 1983 Tomaž Godec 173 164 166 Rečica 159 143 139 Mojstrana 139 130 135 Podnart 161 145 176 Trgovina 106 108 108 LIP skupaj 152 143 145 Primerjava pokaže, da je za LIP v celoti % pokritja v letu 1983 za 2 odstotni točki boljši, da pa je še vedno precej izpod doseženega rezultata v letu 1981, ko je bila stopnja pokritja za 7 odstotnih točk boljša kot v letu 1983. Na izboljšanje stopnje pokritja v 1983 je vplivala večja izravnava med gibanjem prodajnih cen izdelkov in nabavnih cen surovin in materialov. Predvsem pa je na večjo izravnanost cen vplival izvoz, zaradi drsečega tečaja dinarja in tudi nekaj višjih izvoznih cen kot v letu 1982. Nasprotno pa povprečni porast cen na domačem trgu pri naših proizvodih ni dosegel rasti nabavnih cen proizvodnih materialov. rezultat ugodnejši. Ker je poslovni uspeh v zadnjem četrtletju v naši DO še izboljšan, lahko računamo, da je primerjava enaka tudi ob koncu leta 1983. Podatki v primerjavi z drugimi so: Dohodek na delavca 1982 1983 31.12 30.9. LIP Bled 558.028 539.241 SOZD GLG - industrija 594.288 484.658 Lesna industrija Slovenije 466.619 448.058 Gospodarstvo Slovenije 526.634 511.520 Zanimiv je tudi še drugi kazalec uspešnosti poslovanja, to je razmerje dohodka do povprečnih poslovnih sredstev. Primerjava izkazuje donosnost ali rentabilnost poslovanja in pomeni ugodnejši rezultat, čim višji je doseženi odstotek dohodka do povprečnih poslovnih sredstev. Povprečna poslovna sredstva so vsa osnovna in obratna sredstva, ki so bila v povprečju potrebna za doseženi dohodek. Primerjava v DO je sedeča: % dohodka do povprečnih poslovnih sredstev znaša v 1982 1983 Tomaž Godec 40,3 53,5 Rečica 32,4 43,3 Mojstrana 19,3 25,1 Podnart 34,7 44,8 Trgovina 25,5 32,7 LIP skupaj 36,6 48,2 Primerjava izkazuje bistveno izboljšanje rezultata v letu 1983 v primerjavi z letom 1982 in to v vseh TO in DO v celoti. Med TO pa je že imela v letu 1982 najboljši rezultat TO »Tomaž Godec« in enako tudi v letu 1983, najslabši v obeh letih pa TO Mojstrana. Predvidevamo, da bo z zaključeno rekostrukcijo proizvodnje v TO Mojstrani v naslednjih letih rezultat izboljšan. Tudi ta kazalec uspešnosti poslovanja še v primerjati z drugimi: % dohodka do povprečnih poslovnih sredstev leto 1982 30. 9.1983 LIP Bled 36,6 32,3 SOZD GLG — industrija 39,2 27,9 Lesna industrija Slovenije 36,7 28,0 Gospodarstvo Slovenije 31,6 22,5 OBVEZNOSTI IZ DOHODKA Iz doseženega dohodka je predvsem že sproti med letom potrebno plačevati obveznosti iz dohodka, ki so: ali dogovorjene s samoupravnimi sporazumi kot npr. obveznosti do SIS ali pa so predpisane z občinskimi ali republiškimi predpisi kot so npr. davek iz dohodka, prispevek za mestno zemljišče itd. Obveznosti iz dohodka, ki se plačujejo iz dohodka, so obračunane od raznih osnov, najbolj običajno od osnove osebnih dohodkov in od dohodka oziroma preračunanega dohodka. Koliko kakšna obveznost obremenjuje dohodek je razvidno iz tabele v nadaljevanju, iz katere je razvidna tudi primerjava o obremenitvah v letu 1982 in 1983. Iz tabele je razvidno, da se je delež obveznosti iz dohodka za delovno organizacijo kot celoto v letu 1983 povečal za 1 %, prispevki za delovno skupnost pa zmanjšali za 1,7 %. Po temeljnih organizacijah se je delež obveznosti v letu 1983 povečal pri TO »Tomaž Godec« in Rečica, pri ostalih pa znižal. Posamezni prispevki so se v primerjavi obeh let gibali različno, najmočneje pa se je povečal delež obresti od kreditov, v DO od 2,8 % v letu 1982 kar na 6 % v letu 1983. Povečan je tudi delež prispevka za gozdno reprodukcijo in gradnjo gozdnih cest, ostali prispevki in davki pa so v največ primerih v letu 1983 manj obremenjevali dohodek kot v letu 1982. % OBVEZNOSTI IZ DOHODKA Prispevki Bohinj Rečica Mojstrana Podnart Trgovina DSSS LIP skupaj 1982 1983 1982 1983 1982 1983 1982 1983 1982 1983 1982 1983 1982 1983 Izobraževalni SIS 1,3 1,1 1,3 1,1 1,3 1,1 1,3 1,1 2,0 1,4 1,3 1,1 1,3 1,1 Znanost in kultura 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 Stanovanjski SIS 0,8 0,5 0,7 0,5 0,8 0,6 0,8 0,6 0,5 0,5 1,3 1,0 0,8 0,6 Zdravstvo 3,8 3,0 3,3 3,1 5,6 3,6 3,8 3,4 2,5 2,2 5,7 5,5 3,8 3,2 Družbene dejavnosti 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 0,4 0,1 0,3 0,3 0,2 0,2 Pokojnin, invalid. 1,5 1,0 2,2 1,6 2,3 1,2 1,9 1,4 1,5 1,8 0,5 0,5 1,7 1,2 Zaposlovanje 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 Varstvo okolja 0,2 0,2 0,6 0,2 0,1 — 0,2 0,1 0,5 0,5 — — 0,3 0,2 Članarine 0,2 0,1 0,2 0,2 0,2 0,1 0,2 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 Družbena samozaščita 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 Zavarovalne premije 1,7 1,5 1,9 2,2 3,9 3,4 2,0 2,2 1,6 1,7 0,6 0,5 1,8 1,7 Bančne storitve 0,3 0,4 0,1 0,1 0,5 0,2 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,2 Plačilni promet 0,1 0,1 0,2 0,1 0,5 0,2 0,2 0,2 0,8 0,5 0,1 0,1 0,2 0,1 Obresti od kreditov 3,0 7,6 1,8 5,3 1,4 3,3 3,2 4,2 14,6 8,5 0,7 0,3 2,8 6,0 Gozdna reprod. in ceste 4,3 5,6 4,1 3,3 0,1 0,3 6,7 7,2 — — — — 3,7 4,3 ŽTP — kritje stroškov 1,2 1,0 1,5 1,3 1,4 1,0 1,5 1,2 0,8 1,6 — — 1,2 1,0 Republiški prisp. za izvoz — — — 0,3 — — — 0,4 — 1,2 — — — — Davek iz dohodka SRS — — 1,0 — — — 0,7 0,1 1,5 1,4 1,5 1,3 0,6 0,2 Prisp. za mestno zemlj. 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,1 0,2 0,2 0,1 0,1 — — 0,1 0,1 Prisp. za požar, varnost 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,2 0,1 0,1 Prisp. za kom. objekte 0,4 0,3 0,3 0,3 0,4 0,6 0,4 0,3 0,2 0,3 0,5 0,5 0,4 0,3 Prisp. za kmet. zemlj. 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,2 0,3 0,3 0,3 0,3 Štipendije 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 0,1 0,2 1,3 0,8 0,3 0,2 Skupaj prispevki 21,3 24,0 20,9 21,3 20,4 17,3 24,9 24,4 28,8 23,4 15,1 13,4 21,2 22,2 Prispevek za DSSS 13,3 11,4 14,6 13,6 10,0 7,6 14,5 14,3 25,1 22,6 2,8 1,8 13,4 11,7 Vse skupaj 34,6 35,4 35,5 34,9 30,4 24,9 39,4 38,7 53,9 46,0 17,9 15,2 34,6 33,9 DOHODEK Dohodek je razlika med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi in pomeni novoustvarje-no vrednost, doseženo z delom v temeljni organizaciji. Doseženi dohodek pomeni tudi najosnovnejšo merilo družbene storilnosti in uspešnosti poslovanja. Najobičajnejši način izkazovanja in primerjanja uspešnosti poslovanja je podatek o doseženem dohodku na delavca in dohodek v primerjavi s poslovnimi sredstvi. Kako uspešen je rezultat v temeljni ali delovni organizaciji, dobimo s primerjanjem doseženega dohodka z drugimi izven delovne organizacije. Ob času, ko zaključujemo in podajamo poročilo o poslovanju v letu 83 sicer še nimamo podatkov iz zaključnih računov drugih, vendar bomo v tem poročilu podali primerjavo za tričetrtletje 1983, kar je tudi primerni podatek za primerjavo. Kot prvo, podatek o doseženem dohodku v letu 1983 v primerjavi z letom 1982 in planom za leto 1983: plan doseženo 1983 1983 1983 1983 1982 plan T. Godec 250.550 273.378 445.778 178 163 Rečica 199.922 213.782 274.133 137 128 Mojstrana 20.207 28.219 39.043 193 138 Podnart 35.914 47.464 51.663 144 109 Trgovina 23.906 28.197 26.384 110 94 DSSS 46.502 47.234 64.846 139 137 LIP skupaj 577.001 638.274 901.847 156 141 Dohodek ne delavca v letu 1983 v primerjavi z letom 1982 ie sledeč: 1982 1983 1983 1982 T. Godec 527.474 948.464 180 Rečica 638.728 973.035 137 Mojstrana 342.492 610.047 178 Podnart 491.973 688.840 140 Trgovina 996.083 1.055.360 106 DSSS 516.689 704.848 136 LIP skupaj 558.028 867.161 155 V letu 1983 je v primerjavi z letom 1982 dosežen ugoden dohodek. Najskromnejši porast je dosežen v TO Trgovini, kjer tudi edino ni dosežen planirani dohodek ze leto 1983. Takšno stanje pa je za TO Trgovino razumljiv, saj ob količinsko nižji prodaji in zamrznjeni marži, ni bilo pričakovati ugodnejšega rezultata. Pri dohodku na delavca sta naj večji porast dosegla TO »Tomaž Godec« za 80 % in TO Mojstrana za 78 %. Seveda pa je med obema TO velika razlika v višini dohodka na zaposlenega. TO »Tomaž Godec« je z doseženim dohodkom najvišji med TO, TO Mojstrana pa kljub močnemu porastu še vedno zadnja. Primerjava dohodka na zaposlenega z drugimi izven DO kaže zanimivo sliko. Podatki so podani za leto 1982 po zaključnih računih, za leto 1983 pa po periodičnih obračunih 30. 9. 83. V letu 1982 je naš rezultat zaostajal za rezultatom SOZD GLG, v letu 1983 pa je tudi v SOZDu naš Cisti dohodek Ostanek dohodka, ki ostane po plačilu raznih obveznosti, je čisti dohodek in je namenjen za osebne dohodke, skupno porabo, rezervni sklad in za razširjeno reprodukcijo oziroma za vlaganja v osnovna in obratna sredstva. Razporeditev čistega dohodka za vse naštete namene je urejeno s samoupravnimi splošnimi akti, predvsem s sporazumom o razporeditvi čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo ter z letnim planom. Pri razporeditvi čistega dohodka na osebne dohodke in skupno porabo in seveda upoštevati tudi prevzete obveznosti za razne naložbe in združevanja in plan razvoja temeljnih organizacij. Največji del čistega dohodka je namenjen za osebne dohodke in skupno porabo, kar ureja 23. člen sporazuma oz. pravilnika o delitvi čistega dohodka. Pravilnik deluje tako, da TO, ki dosega večji čisti dohodek na delavca, izloča tudi večji delež za akumulacijo, in obratno manj, če Celotna akumulacija v letu 1983 znaša tako (v tisoč din): posl. sklad rezer. sklad amort. nad predp. akumul. skupaj 1983 1982 T. Godec 43.291 17.831 46.927 108.149 273 Rečica 20.243 10.965 35.725 66.933 187 Mojstrana 1.369 1.562 5.545 8.476 891 Podnart — 2.066 6.728 8.794 171 Trgovina 2.842 .1.055 1.095 4.992 157 DSSS 1.739 - 5.634 7.373 166 LIP skupaj 69.484 33.479 101.654 204.617 229 dosega nižji čisti dohodek na delavca. Pri tem moramo tudi ugotoviti, da je delež čistega dohodka za osebne dohodke usklajen z družbenim dogovorom tako, da je rast akumulacije hitrejša od rasti osebnih dohodkov in da je delež osebnih dohodkov pri razporeditvi čistega dohodka bil odvisen od kazalcev uspešnosti poslovanja, predvsem delovne storilnosti, donosnosti, stopnji izvoza, rasti dohodka in pokritja uvoza z izvozom. Čisti dohodek je dosežen tako (v tisoč din): 1982 plan 1983 doseženo 1983 1983 1982 1983 plan T. Godec 133.477 177.618 240.713 180 136 Rečica 107.851 133.772 142.655 132 107 Mojstrana 13.873 19.857 23.750 171 120 Podnart 17.674 28.990 24.924 141 86 Trgovina 10.311 14.770 13.822 134 94 DSSS 33.899 38.283 49.350 146 129 LIP skupaj 317.085 413.290 495.214 156 120 Čisti dohodek je v letu 1983 razporejen tako (v tisoč din): za osebne 1983 za 1983 za aku- 1983 dohod- ke 1982 skupno porabo 1982 mu- larijo 1982 T. Godec 158.320 143 21.271 160 61.122 665 Rečica 97.433 119 14.014 120 31.208 226 Mojstrana 18.604 156 2.215 218 2.931 308 Podnart 20.975 143 1.883 95 2.066 197 Trgovina 8.637 125 1.488 163 3.897 159 DSSS 42.026 140 5.585 144 1.739 1.307 LIP skupaj 345.995 135 46.256 141 102.963 213 Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (1.3.1984) 1. Ugotovil je, da so drugi del plana 1984 sprejeli vsi DS TO, zato je sprejel plan za DO. 2. Ugotovil je, da je bil ZR sprejet v vseh TO. Potrdil je delitev dohodka in čistega dohodka, ki je usklajena z usmeritvami družbenega dogovora, našimi samoupravnimi akti in z letnim planom 1983. 3. Sprejel je sklep o razpisu volitev v samoupravne organe DO, ki bodo 27. 3.1984: delavski svet, svet za finančne zadeve, odbor samoupravne delavske kontrole, disciplinsko komisijo in imenoval volilno komisijo. 4. Sprejel je sklep o razpisu referenduma, na katerem bomo glasovali o spremembi sam. sporazuma o združitvi TO v DO in sam. sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitvi sredstev za OD v DO LIP. Referendum bo 27. 3.1984. 5. Sprejel je Navodila o varnem gibanju in transportu, varnosti v lakirnicah, periodičnih pregledih in meritvah, preizkušanju delovnih priprav in naprav ter obveznih zdravniških pregledih v roku. Navodila bodo objavljena v časopisu Glasilo. 6. Sprejel je Seznam sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu. Ker le-ta še ni popoln (dela in naloge naj se ujemajo z deli v katalogu del!) in nekatere pripombe niso bile upoštevane, naj sestavljalci pripravijo celovit seznam do 15. 3. 1984 in ga predložijo v obravnavo odboru za organizacijo, kadre in stanovanja. 7. Na predlog komisije za VZD je — posredoval v sprejem na zbore delavcev ocene novo-sistemiziranih del in nalog v obratu kovinske v TO Tomaž Godec — potrdil je oceno zahtevnosti dela »tehnolog III« 171 točk v TO Podnart z veljavnostjo od 1.2.1984. — sprejel je ugotovitveni sklep o veljavnosti ocen novo-sistemiziranih del v TO Mojstrana: »tehnolog II« in »modelni mizar«; oceni veljata od dneva potrditve sistemizacije na zborih delavcev TO Mojstrana; — sprejel je spremembo ocen del in nalog v DSSS v AOP: »sistemski program« in »organizator — programer II«, z veljavnostjo od potrditve sistemizacije na zborih DSSS. — v 15-dnevno javno obravnavo posredoval ocene no-vosistemiziranih del in nalog v DSSS: izvozni referent, inventurist, vodja kontinuirane inventure in spremembe ocen del in nalog na podlagi sprememb opisov: v TO Tomaž Godec — popravljalec elementov, v TO Rečica — sorter po-končnikov za krila, v TO Mojstrana — vodja del na žagi v Belci, v DSSS — komercialni referent izvoza in devizni referent (oceni ostaneta nespremenjeni) Obravnaval je tudi odgovore na pritožbe na vrednotenje zahtevnosti del in nalog, ki pa jih je zavrnil. Komisija za VZD naj pritožbe ponovno pregleda, si delo po potrebi ogleda in preuči zahtevnost posamezne naloge na osnovi opisov oz. dejanskega opravljanja dela. Pri reševanju naj sodeluje tudi organizator poslovanja. 8. Sprejel je nove višine dnevnic za službena potovanja, stroškov prenočevanja in kilometrine, ki veljajo od 13. 2.1984 dalje. Imenoval je direktorja Franca Bajta v začasni poslovodni odbor SOZD GLG in izdal soglasje za dopolnilno delo za vršilca dolžnosti za delovno področje razvoja. Soglasje izdaja za 6 mesecev oz. najdalj za dobo 1 leta. 10. Dal je soglasje k izvajanju investicijskega programa za rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje vratnih kril v Jelovici pod pogoji iz dogovora, ki je bil sklenjen med LIP-Bled in Jelovico Škofja Loka 24.1.1984, kjer je bila opravljena razdelitev proizvodnega programa vrat in določeno, katera vrata bosta LIP oz. Jelovica proizvajala. 11. Sprejel je predlog, da izstopimo kot družabnik iz mešanega podjetja Slovenia Bois v Centralni afriški republiki. Podjetje Slovenia Bois bodo naprej vodili neposredno zainteresirane delovne organizacije kot so: Slovenijales, Lesnina, Novoles, Savinja Celje in Lesonit Ilirska Bistrica. Manjši družabniki kot mi pa so vsi izstopili. Podjetje Slovenia Bois je zaključilo poslovanje v letu 1982 in 1983 z izgubo, zato so družabniki izgubo dolžni poravnati, pokriti tudi izpad obratnih sredstev in obveznosti za razna posojila. 12. Ugodno je rešil prošnjo Planinskega društva Dovje -Mojstrana za finančno sodelovanje pri obnovi vodovodnega omrežja v Vratih. 13. Sprejel je predloq za povišanje honorarjev za dopisništvo v Glasilo. 14. Na vprašanje Joža Koširja, kako bo vplivala premaknitev ure na delovni čas je bilo pojasnjeno, da delovni čas ostane nespremenjen. 15. Na pobudo Antona Murovca je sprejel sklep, da se gotovinsko izplačilo OD poviša s 3.000 na 10.000 din. Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (28.2.1984) 1. Predlog sistemizacije del in nalog »skladiščnik plošč in vodja sušenja«, katerega je izdelal SOPPA se z ozirom na to, da nekatera vprašanja niso dokončno rešena zadrži, nekatera vprašanja ponovno prouči ter izdela dokončni predlog. 2. TO »TOMAŽ GODEC« je pripravljena sofinancirati ureditev oz. razrešitev problema kanalizacije pod železniškim podvozom. Oddelek za investicije in vzdrževanje se zadolži, da v okviru odobrenih investicijskih sredstev ta problem skupaj s Komunalnim podjetjem Bohinj tudi dokončno reši. Sklep naj se realizira do konca leta 1984. 3. Samoupravni sporazum o načinu združevanja in uporabi sredstev za financiranje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini Radovljica za obdobje 1984-85 se ne potrdi, dokler se v sporazumu ne spremeni ali dopolni 6. člen, ki mora vsebovati zagotovilo, da se bodo sredstva vračala v tiste KS, kjer so bila zbrana in v višini, ki jim glede na število zaposlenih pripada. 4. Zaključni računa za leto 1983 se potrdi z ugotovitvijo, da je delitev celotnega prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi predpisi. 5. Letni plan 1984 — preostali del, se potrdi v predlagani obliki. 6. Ukineta se samoupravni delovni skupini: — obrata ISO-SPAN ter — ena samoupravna delovna skupina oddelka za vzdrževanje in investicije Ker bo odslej v TO delovalo le 13 samoupravnih delovnih skupin bo potrebno v zvezi s tem spremeniti določbe samoupravnih aktov — Statuta TO in — Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TO TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica 7. Razpišejo se volitve v samoupravne organe TO, in sicer: — delavski svet — odbor samoupravne delavske kontrole in — disciplinsko komisijo Volitve se razpišejo za dne 27. 3. 1984. V volilno komisijo za izvedbo volitev se imenujejo: — Malej Metod, predsednik; Šorli Peter, namestnik predsednika; Kožar Franc, član; Pretnar Sonja, namestnik člana; Mandelc Francka, član; Cerkovnik Marija, namestnik člana; 8. Razpiše se referendum za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov v TO: — Pravilnika o delovnih razmerjih — Pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD — Statuta — Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TO »TOMAŽ GODEC« Referendum se razpiše za dne 27. 3. 1984. V komisijo za izvedbo referenduma za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov TO se imenujejo: — Bijol Franc, predsednik; Rozman Marija, namestnik predsednika; Mikelj Anton, član; Sodja Janko, namestnik člana; Šorli Andreja, član; Šolar Tomaž, namestnik člana; 9. Ponovno se razpiše referendum za sprejem sprememb samoupravnih aktov SOZD GLG, in sicer: — Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD GLG Bled — Statut SOZD GLG Bled Referendum se prav tako razpiše za dne 27. 3. 1984. V komisijo za izvedbo referenduma za sprejem sprememb samoupravnih aktov SOZD GLG se imenujejo: — Langus Franc, predsednik; Bregant Slavko, namestnik predsednika; Ravnik Janko, član; Žvab Janko, namestnik člana; Vidmar Olga, član; Cvetek Janez, namestnik člana; 10. Potrdijo se spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja za leto 1984. Za podpis sprememb in dopolnitev SS se pooblašča tov. Mencinger Franca. 11. Potrdi se finančni načrt sklada skupnih rezerv občine Radovljica za leto 1984. Za delegata naše TO v skupščino sklada se ponovno izvoli tov. LIPNIK Jožeta, za namestnika pa tov. VEBER Anico. 12. Na podlagi javnega glasovanja za sprejem samoupravnega sporazuma je bilo ugotovljeno, da samoupravni sporazum o obliki in načinu združevanja sredstev za financiranje potreb vzdrževanja Doma Joža Ažmana in pridobitev ustreznih prostorov za namestitev nove ATC Bohinjska Bistrica ni bil sprejet s potrebno večino glasov. 13. Člani DS so bili seznanjeni z odločbami oz. sklepi Sodišča združenega dela v Kranju v zadevah: Zdravka KITIČA, Jova DURIČIČA in Gregorja REPINCA. 14. Zahtevek tov. Žnidar Rezke in Rozman Marije po ponovni odmeri letnega dopusta po kriteriju »napor in vpliv okolice« se odstopi v reševanje sektorju za organizacijo poslovanja, plan in analize. 15. Prošnja Folklorne skupine Boh. Bistrica za dodelitev denarne pomoči za nabavo oz. izdelavo narodnih noš za otroško folklorno skupino se odstopi v reševanje odboru za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje DO, s priporočilom da se v okviru možnosti ugodno reši. 16. Prošnja PD Jesenice za odobritev 25 kom stolov za opremo obnovljene planinske postojanke na Golici se ne more ugodno rešiti, ker v našem proizvodnem programu nimamo stolov. 17. Ugodno se reši prošnja GD Stara Fužina ter se jim odobri izdelava 4 kom lesenih omaric za hidrante. 18. 4. b. Pedagoške gimnazije Tolmin se kot pomoč pri organizaciji maturantskega plesa odobri 1 kom nočna omarica »Anna«. 19. Ugodno se reši prošnja AMD Bohinj. Tov. Perše Stanku se v okviru možnosti omogoča menjava dela v oddelku za vzdrževanje in investicije, v primeru ko je to potrebno zaradi opravljanja vozniških izpitov na Jesenicah. (Nadaljevanje na 4. strani) N Seje občinske skupščine Radovljica Na ločenih 21. sejah vseh treh zborov skupščine občine Radovljica 15. februarja so delegati sprejeli resolucijo o politiki družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1984, družbeni dogovor o izvajanju skupnih ukrepov za restavracijo Blejskega jezera, osnutek stališč in priporočil v zvezi s poročilom o nadaljnjem razvoju delegatskega sistema v občini Radovljica, osnutek odloka o ustanovitvi, nalogah in sestavi sveta družbenega sistema informiranja, osnutek odloka o zakloniščih v občini, osnutek družbenega dogovora o priznavalninah borcev NOB, periodične delovne načrte vseh treh zborov občinske skupščine za II. tromesečje 1984 ter opravili volitve in imenovanja nekaterih delegatov v razna telesa. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti OS Radovljica sta na ločenih sejah sprejela odlok o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in kompleksno komunalno gradnjo v Lescah za Merkurjem, odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih taksah, sklep o dopolnitvi sklepa o sprejetju začasnih ukrepov družbenega varstva v Gozdarsko kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju, sklep o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč, ki so prizadele SR Bosno in Hercegovino, SR Hrvatsko in SAP Kosovo. Oba zbora sta izrekla soglasje k statutu občinske zdravstvene skupnosti Radovljica in k spremembi in dopolnitvi statuta Komunalnega gospodarstva Radovljica. Zbor združenega dela je sprejel še odlok o prispevku za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v občini Radovljica do leta 1985, zbor krajevnih skupnosti pa osnutek priporočil o uresničevanju stališč in sklepov o nadaljnjem samoupravnem razvoju KS v občini. Porast števila učenčev osnovnih šol Po podatkih občinske izobraževalne skupnosti Radovljica je bilo v radovljiški občini v šestih osnovnih šolah 3.774 učencev, ki so bili vpisani v tekočem šolskem letu 1983/84. V osnovni šoli Matevža Langusa s prilagojenim poukom pa je letos vpisanih 117 učencev. V osnovne šole je letos vpisanih 62 učencev ali 1,7 % več kot v lanskem šolskem letu, v šolo Matevža Langusa pa 4 učenci manj. Zaradi izjemno naglega naseljevanja staršev v večjih središčih kot je Radovljica, Bled in Bohinjska Bistrica, je porast števila učencev razumljivo v teh šolah naj višja, zlasti to velja za Radovljico, kjer so največji J prostorski problemi. -------------—— - Sklepi samoupravnih v_ 4 organov (Nadaljevanje s 3. strani) Delavski svet TO Rečica (28. 2. 1984) 1. DS je obravnaval zaključni račun za leto 1983 in na podlagi prikazanih podatkov ugotavlja, da je bil plan proizvodnje po NU dosežen v obratu vrata 86,51 %, v žagi 113,44 %, skupaj TO 92,27 %. Eden glavnih vzrokov zaostajanja za planirano proizvodnjo pri obratu vrata je močno povečan delež proizvodnje za izvoz. Nadalje DS ugotavlja, da je bil celotni prihodek dosežen proti planu 117%, proti letu 1982 pa 146%. Izvoz je bi realiziran proti planu 209 %. 2. Izplačila iz sredstev skupne porabe in razporeditev čistega dohodka za sredstva skupne porabe po zaključnem računu za leto 1983 so v skladu z družbenim dogovorom. 3. Stroški reprezentance, dnevnic in potnih stroškov so po zaključnem računu za leto 1983 usklajeni z določili družbenega dogovora. 4. Potrdil je popravo vrednosti nekaterih terjatev, za katere ni izgledov, da bodo poravnane in sicer za terjatve za naložbe v elektrogospodarstvo, SIS za ceste, SIS za nafto in plin, SIS za luško gospodarstvo, SIS za železniški promet, drsališče Bled in Slovenia Bois, ki znašajo za TO Rečica v višini 8,443.496,35 din. 5. Na podlagi vseh prikazanih podatkov zaključnega računa DS ugotavlja, da je delitev čistega dohodka v skladu z določili samoupravnega sporazuma o razporeditvi čistega dohodka v DO in v skladu s sprejetim planom za leto 1983. 6. Glede na to, da je % normiranega dela v stalnem padanju, se zadolži pripravo proizvodnje, da do 30. 6. 1984 poveča delež normiranega dela za 10%. 7. Obravnaval je plan za leto 1984 in to celotni prihodek in njegovo delitev, plan OD po 23. čl., plan DIS in FIS stroškov, plan sklada skupne porabe in plan izobraževanja ter ga potrdil v predloženi obliki. 8. Potrdil je spremembe ur na posameznih delih in nalogah za leto 1984 kot so bile predlagane. 9. Na podlagi 70. člena statuta TO Rečica DS razpisuje volitve v samoupravne organe TO, ki se opravijo 27. marca 1984 od 5.30 do 17.30 ure v sejni dvorani TO Rečica. 10. Za izvedbo volitev je imenoval volilno komisijo v sestavi: Anton Železnikar predsednik, Štefan Rožič in Tončka Šorli, člana ter namestniki: Hladnik Olga, Šlibar Srečo in Godec Ciril. 11. Na podlagi 41. člena statuta TO Rečica ter 77. člena SS o združitvi TO v DO Lip Bled se razpiše REFERENDUM za sprejem sprememb in dopolnitev naslednjih samoupravnih aktov: — Pravilnika o delovnih razmerjih TO — Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitvi sredstev za OD — statuta TO — samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD GLG in statuta GLG 12. Referendum se opravi 27. marca 1984 od 5.30 do 17.30 ure v sejni dvorani v TO Rečica. Na referendumu se glasuje tajno z glasovnico. Pravico voliti ima vsak delavec, ki je sklenil delovno razmerje s TO. 13. Za izvedbo referenduma je imenoval komisijo v sestavi: Hladnik Olga, predsednik, Šlibar Srečo in Godec Ciril, člana ter namestniki: Železnikar Anton, Rožič Štefan in Šorli Tončka. 14. Za delegata v skupščino sklada rezerv občine Radovljica je bil izvoljen Franc Svetina, za namestnika pa Franc Globočnik. 15. Sprejel je SaS o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje in ŠS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja za leto 1984 v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika je pooblastil predsednika DS TO. 16. Prošnjo za odobritev izrednega dopusta Francu Knaflju je odstopil v rešitev odboru za DR, ki je pristojen za reševanje takih prošenj. Obenem DS priporoča odboru, naj se mu dopust odobri s pogojem, da predhodno koristi polovico svojega rednega letnega dopusta. 17. Ker v obratu vrata niso dokončno izdelane omarice za shranjevanje orodja in ostalega drobnega inventarja, naj se v lastni režiji le-te dokončno izdela, da bodo služile svojemu namenu. 18. Iz analize prihoda na delo in odhoda z dela je razvidno, d3 nekateri delavci pogosto zamujajo ali predčasno žigosajo evidenčne kartice, izrečeni disciplinski ukrepi pa niso učinkoviti. DS je zadolžil splošni sektor, da s pravno službo DO LIP Bled prouči možnosti za bolj učinkovite sank-cijske ukrepe. r Delavski svet TO Mojstrana (28. 2. 1984) 1. Svet je pregledal sklepe sprejete na zadnji seji ter ugotovil, da so bili izvršeni. K sklepu pod točko 4. je dal Košir pojasnilo, da smo že dobili prvo pošiljko stekla iz Leskovca, vendar je bilo skoraj 20 % stekla uničenega. Narejen je bil reklamacijski zapisnik, o tem je bil dobavitelj obveščen, tako da se nam bo vsa uničena roba priznala. 2. 'Delavski svet je potrdil predlog izdelanih normativov za dela in naloge v proizvodnji, razen normativa za »letvičenje desk za sušilnico«, katerega naj se ponovno izdela. J 3. Potrdil je zaključni račun za leto 1983. 4. Strinjal se je s planom za leto 1984 in ga potrdil. 5. Potrdil je nabavo verižnega dvigala BRANO v znesku 16.234,50 din. To osnovno sredstvo se plača iz sredstev zajetih v plan za leto 1984. 6. Anteju Trohi je odobril 3 dni izredno plačanega dopusta za priprave na spomladanski del prvenstva v nogometu. 7. Svet je potrdil podražitev cene za kovinske mreže, in sicer za 20 %. Nova cena začne veljati s 1.3. 1984. S tov. Cvetom Rožičem se sklene nova pogodba. 8. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog sistemizacije dela »tehnolog II«. in »modelni mizar«. ' 9. Razpisal je referendum za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v DO, samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitev sredstev za OD v DO LIP Bled, Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD ter delitvi sredstev za OD v TO in DSSS, Statuta TO ter za volitve v samoupravne organe, za katero pripravi listo Izvršni odbor Osnovne organizacije sindikata TO. Referendum bo izveden 27. marca 1984. Imenoval je tudi volilni odbor ter odbor za izvedbo referenduma. 10. Potrdil je nabavo 1 kom kompresorskega agregata tip E 4 NC — 1042, proizvod Energoinvest Trudbenik — Doboj, v znesku 69.664,50 din. To osnovno sredstvo se plača iz sredstev, ki so zajeta v plan za leto 1984. 11. Svet je potrdil predlog, da se izvrši poprava vrednosti dvomljivih terjatev po zaključnem računu za leto 1983. Delavski svet TO Podnart (28. 2. 1984) 1. Obravnaval in sprejel je drugi del plana za leto 1984; 2. Obravnaval je zaključni račun za leto 1983, istočasno pa je dal v potrditev delitev ustvarjenega dohodka zboru delovnih ljudi; 3. Razpisal je volitve v samoupravne organe TO in referendum za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov v TO. V volilno komisijo je imenoval: Alojza Luskovca, Ivanko Prevec in Tomaža Kunčiča, za namestnike pa Branka Langusa, Lidijo Zupan in Ivanko Miklavčič. V komisijo za izvedbo referenduma je imenoval: Branka Langusa, Lidijo Zupan in Ivanko Miklavčič in za namestnike Alojza Luskovca, Ivanko Prevec in Tomaža Kunčiča. Volitve in referendum bo 27. 3. 1984; DS priporoča, da se volitve in referendum izvede v času malice, da bo izgubljenega čimmanj delovnega časa; 4. Obravnaval in sprejel je samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju in pogojih sodelovanja za leto 1984 z Veletrgovino Špecerijo Bled, za podpisnika je imenovan direktor TO; 5. Matevža Kordeža je imenoval za delegata v skupščino sklada skupnih rezerv občine Radovljica za 4 leta; 6. Branka Langusa je imenoval za delegata v Energetsko skupnost Gorenjske; 7. Potrdil je samoupravni sporazum o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Gorenjske; podpisal ga bo direktor TO; 8. Soglaša, da se Francu Pernetu plača 33 dni letnega dopusta in Francu Sitarju 9 dni, ker nista imela možnosti, da bi ga izkoristila v letu 1983; 9. Nogometni klub Lesce v svoji prošnji ni navedel kakšen material in koliko ga rabi, zato se prošnja reši na prihodnji seji, ko nam bodo znane količine. Delavski svet DSSS (28. 2.1984) 1. Sprejel je drugi del plana i984 in zaključni račun za DSSS za leto 1983. 2. Sprejel je sklep o razpisu volitev v samoupravne organe DSSS, ki bodo 27. 3.1984. Sprejel je tudi sklep o razpisu referenduma, ki bo 27. 3.1984 in na katerem bomo glasovali o spremembi: pravilnika o delovnih razmerjih DSSS, pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje CD ter delitvi sredstev za OD v DSSS, statuta DSSS. 3. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog spremembe sistemizacije del v AOP. 4. Za dela in naloge vodje nabavnega sektorja je izbral Pavla Zupana, ing. les., iz Radovljice, Maistrova 20. 5. Sprejel je sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Gorenje. 6. Imenoval je komisijo za odprodajo osebnih avtomo-bobilov v DSSS, ki jo sestavljajo: Stefan Banko, Anton Iskra in Jože Marolt. Kako uresničujemo delegatski sistem v praksi? Bistvo delegatskega sistema so delegatska razmerja med deleganti in delegati. S tem razumemo razmerja, v katerih je zagotovljena trajna delovna povezanost med samoupravno bazo in delegati, trajno prenašanje informacij in stališč v obeh smereh, odgovornost delegatov, s čimer se preprečuje odtuje- vanje delegatov od samoupravne baze. Možnost doslednejšega uresničevanja takih razmerij, h katerim smo seveda stremeli že poprej, pa naj bi zagotavljale zlasti delegacije kot nov organ, vpeljan z ustavo leta 1974, ki naj bi s svojim obstojem in delovanjem ravno pomenil to trajno vez med delegati in vsemi delovnimi ljudmi v posamezni samoupravni organizaciji ali skupnosti. Dalj časa je že preteklo od te novele, pa še vedno ugotavljamo, da je vloga delegacij še premajhna, da so obveščanja preskopa, premalo je povezav z bazo ter gluhi dialogi med izvajalci in uporabniki. Uveljavljanje delegatskega sistema in odnosov v praksi ni le načelna opredelitev, marveč je kažipot, kako naj delavci v združenem delu in krajani v krajevnih skupnostih res odločajo in prenašajo svoje interese in želje prek delegacij in delegatov v skupščinah. Tam, kjer delegatstvo pojmujejo le kot dolžnost, ne pa njegove vsebine, počasneje rešujejo vsakdanje zagate, se soočajo z nezainteresiranostjo in končno posledico, kritičnim odnosom do uveljavljanja delegatstva v praksi. Ponekod so delegatski odnosi zaživeli, tu in tam so še vedno »v povojih« in opozarjajo na pomanjkljivosti, ki zavirajo učinkovitejše delo delegacij. Predvsem gredo kritike na račun premajhne vloge delegacij, ki jo še vedno ne pojmujejo kot delo, enakovredno delu samoupravnih organov. Tako delegati niso dovolj obveščeni in tudi ne pravočasno, kar seveda ustreza tistim, ki skušajo reševanje problemov stisniti skozi zadnja vrata. Večkrat krajani niti ne vedo, kdo je njihov delegat ali pa jih celo to ne zanima. Vse to kaže, da do sedaj nismo znali v zadostni meri motivirati ljudi za delo v delegacijah. Nezainteresiranost povečujejo tudi nezanimiva, preobširna in nerazumljiva gradiva. Povsod tam, kjer so obravnavani žgoči in vsakdanji problemi določenega okolja, so udeležbe krajanov številne, slabše pa je delo delegacij za skupščine DPS in SIS. Mnogokrat se zgodi, da so delegacije osamljene, ker jim določene službe v TO in DO ter KS ne pomagajo dovolj, da bi na skupščinah zavzeli konkretna stališča o posameznih vprašanjih. Velikokrat na skupščinah veljajo predvsem interesi izvajalcev, manj pa interesi uporabnikov. Burne so razprave o finančnih sredstvih. Vsekakor je premalo dialoga med izvajalci in uporabniki. Velikokrat pride tudi do neizglasovanih dodatnih točk dnevnega reda, katerega delegat prejme na skupščini; njegova delegacija o tem ne ve ničesar, sam delegat pa ne more odločati o morda zelo pomembni zadevi. To je le nekaj pomanjkljivosti oz. delček naših delegatskih problemov, ki se kažejo v vsakdanji praksi pri uveljavljanju delegatskega sistema. Če želimo kvalitetnejše delo delegatov, bo potrebno skrbeti za nenehno izobraževanje. Ni namreč vse opravljeno, ko delegata izvolimo in mu ponudimo še kratek seminar ob izvolitvi! Urh Inovacijska dejavnost v LIP Bled Ugotavljamo, da se število prijavljenih in realiziranih inovacijskih predlogov v letu 1983 ni bistveno spremenilo v primerjavi z letom nazaj. Prijavljeni in obravnavani so bili naslednji predlogi: 1. Janez SKALIČ iz TO Rečica je predlagal koristni predlog za novo zlaganje pokončnih oblog na zajero in topi spoj pri obdelavi na stroju Lehbrink v SM oddelku. S tem predlogom je olajšano delo pri odvzemanju oblog iz depoja pred strojem. Strokovna komisija za oceno inovacijskega predloga ga je ocenila in predlagala izplačilo enkratne nagrade v višini 10.271 din; tudi odbor za gospodarjenje je ta predlog osvojil in ga posredoval v sprejem delavskemu svetu TO Rečica. 2. Tomaž RAVHEKAR iz TO Mojstrana je skonstruiral stroj za krivljenje alu pločevine. S tem se je zmanjšala uporaba delovne sile in izboljšala kakovost proizvodov. Strokovna komisija mu je predlagala enkratno denarno odškodnino v višini 7.249 din. 3. Stojan ULČAR iz TO Rečica je predlagal dva inovacijska predloga: — hitrejšo montažo pokončnikov in prečnikov podboja z uvedbo plastičnih vijakov. Strokovna komisija je predlog ocenila kot nekoristnega za našo DO — Spremenjen spoj pokončnika SM podboja z oblogami, kar omogoča tanjšo iverno ploščo. Na podlagi narejenega vzroca je strokovna komisija ugotovila, da predlagano konstrukcijo podboja TO ne bo izdelovala poleg že osvojenega SM podboja. Strokovna komisija mu je predlagala enkratno nagrado v višini 3.496 din. 4. Anton JAKŠE iz TO Mojstrana je predlagal, da se pri obdelovanju prečnikov za vhodna vrata na štiristranskem obdelovalnem stroju izpusti faza predhodnega poravnavanja. Strokovna komisija je ta predlog ocenila kot nekoristen. Tako obdelovanje prečnikov pri vhodnih vratih je bilo uvedeno v našo proizvodnjo že leta 1972 in tudi kasneje, vendar se je izkazalo kot neprimerno zaradi napak v lesu (krivi, zaviti elementi). 5. Lovro VOJVODA iz TO Tomaž Godec je bil edini inovator, ki se je javil na razpis NATEČAJ za proizvodno problematiko v oddelku opažnih plošč v TO Tomaž Godec (Predmet inovac ,e: Nov način sestavljanja srednjega sloja na format pred stiskanjem plošče). Po inovatorjevi zamisli je bil izdelan model. Strokovna komisija ga je preučila in ugotovila, da pri takšnih proizvodnih količinah tega ni možno izvesti. Ponavljamo referendum 11. oktobra 1983 smo imeli v naši DO referendum, na katerem smo sprejemali spremembe naših samoupravnih aktov in spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi in statut SOZD GLG Bled. V vseh naših DO razen v TO Tomaž Godec Boh. Bistrica in TO Rečica je bil referendum uspešen, v teh dveh enotah pa zaposleni na referendumu niso potrdili sprememb samoupravnega sporazuma o združitvi in statuta SOZD GLG, čeprav je zelo malo manjkalo do potrebne večine. Ponovno bi bilo potrebno poudariti, da gre v tem primeru za manj pomembne spremembe, ker ne gre za statusne spremembe ali za neko drugo bistveno spremembo delovanja v SOZD GLG Bled. Potrebno je poudariti, da gre pravzaprav za spremembo organizacije vodenja in služb v SOZD, in sicer se spremeni vodstvo iz kolegijskega poslovodnega organa, ki ga po starem statutu in samoupravnem sporazumu sestavljajo pčed-sednik in štirje člani, po novem pa je to individualni poslovodni organ, torej direktor in ustrezne službe za razvoj, komercialo, finančno in splošno področje dela. Po novem statutu oz. samoupravnem sporazumu je možno ta področja del združevati in na ta način racionalneje poslovati, tako da nam daje nova oblika vedno možnost, da se tudi v SOZD po potrebi in v soglasju s članicami SOZD in DS SOZD delo smotrneje organizira. V samoupravnem sporazumu o združitvi je opredeljena tudi možnost drugačne organizacije sedanje finančne službe za eventualno združevanje finančnih sredstev, kar je v preteklosti že potekalo; ravno tako združevanje deviz in pravica za uvoz, kar smo že kako potrebovali. Lahko trdimo, da danes ne bi imeli ali pa bi imeli z veliko zakasnitvijo rekonstruirano našo proizvodnjo suhomontažnih podbojev. Ob uvozu nam je namreč v okviru SOZD priskočila na pomoč Jelovica Škofja Loka. Ravno tako potekajo sedaj priprave za skupno ugotavljanje uvoznih pravic po sprejetju enotnih meril na ISEOT Beograd. Skupne ugotovitve kažejo, da bi nam v letošnjem letu zagotovili skoraj dvakrat več deviz kot samostojno ugotavljanje na nivoju »udru-ženja« v Beogradu. Če pretehtamo dobre, manj dobre in tudi slabe strani naše združitve v SOZD, moramo le ugotoviti, da ti dobri rezultati bistveno prevladajo nekatere negativne pojave. Smatram, da bi bilo prav, da zaposleni tudi v teh dveh temeljnih organizacijah glasujejo za spremembo samoupravnega sporazuma, in statuta, saj so tudi delavci v drugih 30 TOZD in delovnih skupnostih spoznali, da je tako boljše. Franc Bajt Odločila je, naj se predlog arhivira. Izplačana mu je bila enkratna nagrada v višini 2.873 din. 6. Ana ŠIFRER iz DSSS je predlagala razširitev obstoječega programa sestavljivih regalov POLI v TO Podnart, ki je primeren za opremo predsob in predlog za izkoristek odpadnega lesa (krajši elementi). Strokovna komisija je oba predloga ocenila kot koristna, vendar je treba za regal v predsobah nabaviti brusilko, medtem ko je drugi predlog možno takoj realizirati. Višina odškodnine je bila enkratna - 8.403 din. V naši DO je bilo v letu 1983 za inventivne predloge dejansko izplačano 32.287 din. Podatki kažejo, da je v primerjavi z lesnimi organizacijami zelo malo izplačanega denarja iz naslova množične inovacijske dejavnosti. Opažamo, da se veliko rešitev, dobrih zamisli dnevno poraja pri našem delu, bodisi za strojem, pri načrtovanju proizvodnega procesa, za risalnimi mizami, vendar pa žal ugotavljamo, da vse prepogosto ostanejo neevidentirani. Mogoče se bojimo prehudih reakcij od predpostavljenih, ali pa je vzrok v tem, ker ne vemo, kje je razpon — meja med delovnimi dolžnostmi in izven njih. Trudimo se pritegniti k sodelovanju vse zaposlene ne glede na izobrazbo in delo, ki ga posameznik opravlja. Menim, da to ne bi smelo biti vzrok pri prijavljanju in reševanju inovacijskih predlogov. Vsak navidezno še tako nepomemben predlog ali zamisel — idejo bi morali nagraditi in arhivirati. Ke je le-ta lahko kasneje pomemben člen pri reševanju problematike ali pri iskanju novih rešitev. Še bolj so zaželene tehnične izboljšave za povečanje gospodarske koristi, katera povečuje proizvodnjo, zmanjšujejo se stroški poslovanja, s tem pa se povečuje dohodek v temeljnih organizacijah. Vendar pa pridejo v poštev le predlogi, ki so v pisni obliki poslani v projektivni razvojni biro in obravnavani v strokovnih komisijah. Ana Šifrer Tomaž Ravhekar — inovator Množična inventivna dejavnost je del širšega raziskovalnega razvojnega področja, ki pa še ni postala enakovredna sestavina samoupravnega načrtovanja in odločanja. Očitno je, da še obstajajo močni ekonomski, psihološki in drugi vzroki, ki preprečujejo učinkovitejše spodbujanje in nagrajevanje delavcev za množično inventivno dejavnost. Tudi v naši DO uveljavljanje inovacijske dejavnosti še ni zaživelo v pravem pomenu. Le redki so, ki se polotijo dela in tudi prijavijo svoje ideje. Dobrodošla naj bi bila vsakršna koristna misel, ki bi prinesla kanček za izboljšanje tehnologije. Prav v TO Mojstrana je predstavljala velik problem obdelava zaščitne pločevine, ki jo montiramo na vhodna vrata. Upogibanje pločevine je bilo ročno dovolj zahtevno in velikokrat je nastalo vprašanje, kako jo izdelati, da bo odgovarjala zahtevam. Tomaž Ravhekar, ki je vodja vzdrževanja v TO Mojstrana se je spoprijel s perečim problemom zavestno ter našel idealno rešitev. Skonstruiral je stroj, na katerem lahko v zelo kratkem času ukrivimo zaščitno pločevino za vhodna in garažna vrata. Stroj je izdelan tako, da mo- ra biti zaščitna pločevina dolžinsko že narezana in se nato vstavlja v stroj, kjer se opravi upogibanje pod določenimi koti. Stroj je tudi ustrezno zaščiten. Skratka, rešitev je idealna in za našo TO uporabljiva. Stroj so izdelali v Železarskem izobraževalnem centru (ŽIC) na Jesenicah. Vso elektroinštala-cijo pa je Tomaž Ravhekar izdelal sam. Kapaciteta stroja je velika, omogoča boljšo kakovost proizvodov, zmanjšala se je tudi delovna sila. Tako je bil rešen še en problem, s katerim smo se srečevali vsak dan. Treba je dati vse priznanje tov. Rav-hekarju, da je uspel rešiti ozko grlo in da je njegova zamisel realizirana. Tomaž Ravhekar pa je zelo aktiven kot družbenopolitični delavec. Bil je večkrat predsednik OO sindikata, predsednik DS TO Mojstrana, član skupnega delavskega sveta, član SOZD, član odbora za gospodarjenje in član v Občinskem sindikalnem svetu. Letos mu je bila zaupana naloga predsednika odbora za mednarodne odnose pri Občinskem sindikalnem svetu Jesenice. V lanskem letu je spričo vseh aktivnosti prejel odlikovanje Red dela s srebrnim vencem. Noč Ob otvoritvi nove tovarne v Mojstrani izroča predsednik IS občine Jesenice odlikovanje Tomažu Ravhekarju Ugoden količnik izvoza Izvozno uvozni posli radovljiškega gospodarstva so bili v preteklem letu kljub izredno težkim gospodarskim pogojem doma in v svetu razmeroma dobri, odnos med izvozom in uvozom pa ugoden. OZD radovljiške občine so lani izvozile na tuja tržišča za 2,795.854 tisoč din blaga in storitev. To je za 6,2 % več kot leta 1982. Na konvertibilni trg so izvozili kar 76,8 % ali 23,6 % več kot predlanskim. Plan izvoza so po podatkih komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo pri občinski skupščini Radovljica presegli v Almiri Radovljica za 130,6 %, v LIP Bled za 36 %, v Elanu Begunje za 26,5 % in v Kemični tovarni Podnart za 21,3 %. Gostinci v naši občini so svoj plan presegli za 4 %. Spodbudno, kot že nekaj let nazaj je, da imamo še vedno izredno ugoden količnik pokrivanja uvoza z izvozom. Ta je lani znašal 2,2, od tega na konvertibilno območje 2,3. In kako je bilo z uvozom? Vrednost repromateriala, surovin in opreme, ki so jo v letu 1983 uvozile OZD v naši občini, je znašala 1,281.965 tisoč din. Od tega smo uvozili s konvertibilnega območja kar 73 %. V primerjavi z letom 1982, se je skupni uvoz v naši občini povečal za 6,7 %. Proračun občine Radovljica v dovoljenih okvirih Po zaključnem računu občinskega proračuna občine Radovljica, ki ga morajo potrditi delegati občinske skupščine v marcu, so znašali izvirni prihodki v letu 1983 skupaj 236,542,028 din. S prenosom sredstev iz preteklega leta 1982 ter z namenskimi dopolnilnimi zneski, ki so prišteti proračunu iz republiških virov in Kulturne skupnosti Slovenije ter s sproščenimi kreditnimi sredstvi pa so znašali celotni prihodki občinskega proračuna za leto 1983 skupaj 244,113.282,57 din. Presežek dohodkov proračuna v višini 2,376.132,82 din, se bo po predlogu izvršnega sveta občinske skupščine na prihodnji seji vseh zborov občinske skupščine prenesel v proračun občine Radovljica za leto 1984. Splošna ugotovitev je, da so koristniki občinskih proračunskih sredstev izvajali dosledno dogovorjeno porabo, ki je predvidena z omejitvami za splošno porabo. Referendum Delavski svet DO in delavski sveti TO oz. DSSS so na svojih zadnjih sejah razpisali referendum za sprejem sprememb in dopolnitev naših samoupravnih splošnih aktov ter njihovo uskladitev z zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu ter predpisi o pokojninsko invalidskem zavarovanju. Referendum bo istega dne kot volitve v samoupravne organe DO, TO oz. DSSS, to je 27. marca 1984. Opozorili bi radi le na nekatere najbistvenejše predloge sprememb oz. dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi TO v DO, samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v DO, pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v TO oz. DSSS ter statuta TO oz. DSSS. V samoupravnem sporazumu o združitvi TO v DO naj bi se vneslo novo poglavje d/ VLAGANJE V INVESTICIJE. To poglavje vsebuje 8 členov, pomembno pa je to, da so investicije razdeljene na velike in majhne in da je določen način sprejemanja tako enih kot drugih. Te člene je treba vnesti v samoupravni sporazum od 42. člena dalje in se glasijo: d/ VLAGANJE V INVESTICIJE 42/1 člen Delavci uporabljajo za investicijsko vlaganje naslednja sredstva: — sredstva izločena iz čistega dohodka in amortizacijska sredstva, — sredstva, ki jih po SaS združijo druge TO na podlagi skupnega vlaganja zaradi ustvarjanja skupnega dohodka, — denarna sredstva, združena v banko ali drugo finančno organizacijo na podlagi samoupravnega sporazuma, — druga denarna sredstva v banki ali drugi finančni organizaciji, ki se v skladu z zakonom lahko uporabljajo za investicijska vlaganja, — sredstva, ki so jih v skladu s pogodbo o skupnem vlaganju vložile v TO tuje osebe, — druga sredstva, ki se uporabljajo za investicijska vlaganja na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma pogodbe ali zakona. 42/2 člen Investicijske odločitve morajo temeljiti na analizah, projektih in drugem strokovnem gradivu, po katerem se presoja družbena in ekonomska upravičenost investicijskega vlaganja. Strokovna podlaga za investicijsko odločitev obsega kazalnike o povečanju dohodka in drugih pričakovanih rezultatih gospodarjenja z investicijskimi sredstvi. Poleg strokovne odločitve morajo biti podana tudi dokazila za investicijsko vlaganje kot so: osnovna in obratna sredstva, devizna sredstva, energija, surovine itd. 42/3 člen Za manjše investicije štejejo investicijska vlaganja, ki znašajo manj kot 50 % nabavne vrednosti osnovnih sredstev TO oz. DSSS. 42/4 člen Investicije, planirane z letnim planom, ne morejo presegati okvira planirane amortizacije in so namenjene v pretežni meri za nadomestitev dotrajane opreme in druge manjše posege in so s sprejemom letnega plana usklajene. Za manjšo investicijo, ki se namerava realizirati in presega vlaganja iz amortizacije v razmerju, ki je določeno z vsakoletnim planom, izdelati investicijski program, ki ga morajo potrditi delavski sveti temeljnih organizacij, DS DO pa ugotovi, da je bil le-ta sprejet v vseh TO. Pobudo za usklajevanje oz. potrjevanje poda TO, ki namerava investirati. Vse ostale investicije, ki presegajo okvir teh sredstev ali ki predvidevajo naložbe v proizvodnjo, ki se opravlja že v drugih TO, za investicije, kjer je predhodno potrebno uskladiti oskrbo s surovinami in drugimi materiali ali združevati sredstva, pa je potrebno uskladiti in dati soglasje. Pri oceni višine investicij, ki se jih planira in sprejema z letnim planom v razmerju letne amortizacije, se upošteva tudi obstoječe obveznosti iz investicijskih kreditov, ustvarjena sredstva po zaključnem računu, druga lastna sredstva za izvajanje investicij in program vlaganja v večje investicije, ki presegajo ta okvir. V kolikor pri usklajevanju oz. potrjevanju investicijskih programov ena od TO programa ne potrdi, se lahko postopek usklajevanja z dopolnjenimi programi ponovi v roku enega meseca. TO, ki bo predlagala investicijski program v potrditev in uskladitev TO, le-tega pošlje tajniku samoupravnih organov, ta pa ga posreduje ostalim TO in poskrbi, da DS DO ugotovi, ali je bil program na vseh DS TO sprejet. 42/5 člen Odločitve o investicijskih vlaganjih v investicije, ki niso opredeljene v prejšnjem členu (večje investicije), sprejemajo delavci v TO z osebnim izjavljanjem po poprejšnjem soglasju delavskih svetov temeljnih organizacij in DSSS ter po ugotovitvenem sklepu DS DO. O investicijskih vlaganjih, za katera TO združujejo sredstva, oz. o investicijskih vlaganjih, ki so skupnega pomena za več TO, odločajo z osebnim izjavljanjem delavci tistih TO, ki sredstva združujejo po poprejšnjem soglasju delavskih svetov temeljnih organizacij in DSSS ter po ugotovitvenem sklepu DS DO. Investicijske odločitve iz tega člena morajo biti opredeljene v temeljih plana. 42/6 člen O večjih investicijskih odločitvah mora predlagatelj investicije še pred njenim sprejetjem pridobiti mnenje o družbeni in ekonomski upravičenosti investicijskega vlaganja od gospodarske zbornice oz. druge ustrezne strokovne institucije. 42/7 člen Če se investicijska odločitev ne izvaja tako kot je predvideno ali če investicija ne daje pričakovanih učinkov, mora delavski svet TO ukrepati in obvezno začeti postopek za ugotovitev odgovornosti poslovodnega organa, predlagatelja investicije, delovne skupnosti in delavcev, ki so pripravljali strokovne podloge za investicijsko odločitev, skladno z zakonom. 42/8 člen Predlagatelj investicije mora zagotoviti, da bodo delavci obveščeni o poteku uresničevanja in o rezultatih investicijskega vlaganja ob dokončanju investicije, za investicije, ki se izvajajo dalj časa, pa najmanj dvakrat na leto, od tega enkrat ob sprejemanju zaključnega računa. V istem samoupravnem sporazumu pa je potrebno dodati tudi določila o sestavi in imenovanju komisije, ki bo skrbela za podajanje strokovnega mnenja v zvezi z razporeditvijo delavcev, pri katerih je nastala spremenjena delovna zmožnost ali neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti oz. delavcev, ki pridobijo status delovnega invalida in s tem pravico do drugega ustreznega dela. Nadalje je bilo v tem delu potrebno urediti prerazporejanje delavcev, pri katerih je podana spremenjena delovna zmožnost. Takemu delavcu je potrebno iskati delo najprej znotraj TO oz. DSSS, če to ni mogoče, pa znotraj DO oz. SOZD. Enaka določila pa veljajo tudi za delavce, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti. V nekaj naslednjih členih je potem obravnavana prekvalifikacija oz. dokvalifikacija omenjenih delavcev. Te člene bomo vnesli v samoupravni sporazum o združitvi od 171. člena dalje in se glasijo: 171. člen Na nivoju delovne organizacije se oblikuje strokovna komisija, ki skrbi za podajanje strokovnega mnenja v zvezi z razporeditvijo delavcev, pri katerih je nastala spremenjena delovna zmožnost ali neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti oz. delavcev, ki pridobijo status delovnega invalida in s tem pravico do drugega ustreznega dela. Strokovno komisijo imenuje delavski svet delovne organizacije. V strokovno komisijo se lahko imenujejo: izbrani zdravnik, socialni delavec SPIZ-a, psiholog, tehnolog in pravnik. Delavski svet ima pravico imenovati v strokovno komisijo tudi strokovnjake, ki niso v delovnem razmerju v eni izmed temeljnih organizacij oz. delovnih skupnosti. 171/1 člen Razporeditev zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju glede na spremenjeno delovno zmožnost lahko predlaga: — delavec, — zdravnik, ki je delavca zdravil, — zdravniški konzilij pristojne zdravstvene organizacije, — invalidska komisija, — strokovna komisija. , 171/2 člen Odbor za delovna razmerja temeljne organizacije napoti delavca, pri katerem je prišlo do trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z- nadaljnjim zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo, na pregled pred invalidsko komisijo enote SPIZ. Ob napotitvi predloži odbor za del. razmerja mnenje, ki ga predhodno poda strokovna komisija. Invalidski komisiji je potrebno predložiti popolno medicinsko dokumentacijo. 171/3 člen Na podlagi mnenja invalidske komisije poda strokovna komisija delovne organizacije mnenje o razporeditvi delavca na dela oz. naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožosti. 171/4 člen Odbor za delovna razmerja temeljne organizacije odloča o razporeditvi delavca v temeljni organizaciji. Če temeljna organizacija ne more zagotoviti delavcu takih del. oz. nalog, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti, mora odbor ugotoviti, ali je morda v drugi temeljni organizaciji ali delovni skupnosti podana možnost razporeditve na prosta dela oz. naloge. 171/5 člen Vsaka temeljna organizacija oz. delovna skupnost je dolžna razporediti delavca, pri katerem je podana spremenjena delovna zmožnost, na prosta dela oz. naloge, ne glede na to, v kateri temeljni organizaciji je bil delavec v del. razmerju. Sklep o razporeditvi sprejme odbor za delovna razmerja temeljne organizacije, v kateri je bil delavec v del. razmerju ob nastanku spremenjene delovne zmožnosti. 171/6 člen Delavec ima dolžnost, da sklene delovno razmerje v tisti temeljni organizaciji, v katero je bil razporejen z dokončnim sklepom. Če se ne ravna po dokončnem sklepu o razporeditvi, stori s tem hujšo kršitev delovne obveznosti. Disciplinski postopek se uvede v temeljni organizaciji, v kateri je bil delavec v delovnem razmerju. 171/7 člen To, kar velja za pravice in obveznosti delavca, pri katerem je podana spremenjena delovna zmožnost, se upošteva tudi v primeru, če je pri delavcu podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti. Če delavca, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, ni možno razporediti na dela oz. naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni jzo-brazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti niti v temeljni organizaciji niti v drugi temeljni organizaciji ali delovni skupnosti, pridobi delavec pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije, ne glede na starost in ne glede na dolžino delovne dobe. 171/8 člen O obliki in načinu prekvalifikacije oz. dokvalifikacije poda svoje mnenje strokovna komisija, o sami dokvalifikaciji oz. prekvalifikaciji pa odloča odbor za delovna razmerja temeljne organizacije. 171/9 člen Prekvalifikacija oz. dokvalifikacija se praviloma izvede v eni izmed temeljnih organizacij, če pa to ni možno, se izvede v temeljni organizaciji izven delovne organizacije ali ustrezni izobraževalni organizaciji. 171/10 člen Prekvalifikacija oz. dokvalifikacija se izvede glede na prosta dela oz. naloge, ki jih bo delavec opravljal po strokovni usposobitvi, zato tista temeljna organizacija, ki ima na voljo taka dela oz. naloge, ne sme na ta dela oz. naloge sprejeti v delovna razmerja delavca za nedoločen čas, ampak se lahko opravljanje dela zagotovi s sklenitvijo delovnega razmerja za določen čas. Ce je delavcu na podlagi prekvalifikacije oz. dokvalifikacije zagotovljeno delo v drugi temeljni organizaciji, izda sklep o razporeditvi odbor za delovna razmerja temeljne organizacije, pri kateri je bil delavec v delovnem razmerju ob nastanku neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti. 171/11 člen Delavec, ki pridobi status delovnega invalida in pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo, se razporedi praviloma v temeljni organizaciji, v kateri je bil v delovnem razmerju ob nastanku invalidnosti. Če temeljna organizacija nima na razpolago ustreznih del oz. nalog, glede na preostalo delovno zmožnost, se delavca razporedi v drugo temeljno organizacijo, ki s takimi deli oz. nalogami razpolaga. Po potrebi se pripravi mnenje strokovne komisije o tem, ali so prosta dela oz. naloge ustrezne glede na delavčevo preostalo delovno zmožnost. __________ V samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v DO je potrebno vnesti nova določila o vrednotenju prispevkov delavca iz naslova minulega dela. Členi od vključno 18. do 24. se črtajo in nadomestijo z novimi členi: 18. člen Ko razporejajo čisti dohodek, morajo delavci v TO izločati sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ob upoštevanju živega in minulega dela, odvisno od dosežene storilnosti svojega dela in storilnosti dela delavcev v drugih TO, s katerimi so združili delo in sredstva, od uspeha, doseženega z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi v TO in sredstvi, ki jih združujejo z delavci drugih TO, od uporabe znanstvenih dosežkov v proizvodnji in organizaciji dela ter po prilagajanju dejavnosti TO tržnim pogojem. Razporeditev čistega dohodka ne sme biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih, ki so ga delavci v TO sklenili z delavci v drugih TO izven sestave DO. 19. člen Pri razporejanju čistega dohodka bodo delavci v TO zagotavljali: 1. da delavci TO, ki dosegajo večji čisti dohodek na delavca, izločajo razmeroma več sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in sorazmerno manj sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, 2. da delavci TO, ki dosegajo manjši čisti dohodek na delavca, izločajo razmeroma manj sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in razmeroma več sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, 3. da delavci TO, ki dosegajo večji delež izvoza v celotni prodaji, dosegajo tudi večji delež čistega dohodka za OD, 4. da delavci TO, ki dosegajo na osnovi kazalcev donosnosti boljše rezultate, razporejajo tudi več sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. 20. člen Delavci v TO so sporazumni, da so za razporejanje čistega dohodka na osebne dohodke in skupno porabo odločilni sledeči kazalci uspešnosti poslovanja: 1. storilnost dela, merjena z doseženim dohodkom na pogojnega delavca. Zaradi različnega vpliva obveznosti iz dohodka pa se po tem sporazumu storilnost meri z doseženim čistim dohodkom na zaposlenega; 2. izvozna uspešnost, merjena z razmerjem doseženega izvoza v celotni prodaji; 3! donosnost, merjena s sledečimi kazalci: a) Akumulacija v razmerju do povprečnih poslovnih sredstev AK : PUPS) b) Akumulacija v razmerju do čistega dohodka (AK : ČD) c) Akumulacija v razmerju od dohodka (AK : DOH) 21. člen Osebni dohodki iz minulega dela se obračunavajo na osnovi: 1. uspešnosti gospodarjenja z investicijskimi sredstvi 2. uspešnosti uporabe družbenih sredstev 1. Osebni dohodki za minulo delo na osnovi uspešnosti gospodarjenja z investicijskimi sredstvi pomenijo nadomestilo za vložena sredstva akumulacije v posamezne večje naložbe, za katere se ob sprejemu investicijskega programa odloči, da imajo značaj večje naložbe in je kot taka sprejeta z osebnim izjavljanjem. Višina nadomestila za delavce v TO je odvisna od uspešne realizacije programa in od doseženih poslovnih rezultatov v obdobju po investiciji v primerjavi z obdobjem pred investicijo. Uspešnost investicijskega vlaganja se ugotavlja največ za 5 let po zaključeni investiciji. Pravico do nadomestila imajo tisti delavci, ki so združevali delo ob času investicijskega vlaganja. Znesek nadomestila se opredeli v investicijskem programu, ki pa ne more biti večji kot 10 % od povečanega čistega dohodka v obdobju po investiciji. Negativni rezultati se ne obračunavajo. Z odhodom delavca iz delovne organizacije preneha pravica delavca do nadomestila osebnega dohodka iz minulega dela. 2. Osebni dohodki za minulo delo na osnovi uporabe družbenih sredstev pomenijo nadomestilo, do katerega so delavci upravičeni, za razporejena sredstva akumulacije iz doseženega čistega dohodka v zadnjih treh letih poslovanja. Višina nadomestila za TO je odvisna od dosežkov na osnovi kazalcev iz točke 3. čl. 20 tega sporazuma v razmerju do dosežkov v podskupini dejavnosti, v katero je TO razporejena. Osebni dohodki za minulo delo na osnovi uspešnosti uporabe družbenih sredstev se izračunajo za posamezno TO ob vsakoletnem planu na osnovi kazalcev povprečne letne donosnosti poslovanja v zadnjih treh letih, v primerjavi z rezultati v podskupini dejavnosti. Tako izračunani znesek za osebne dohodke iz minulega dela velja za razdelitev med delavce v TO v tekočem letu. Osnova za udeležbo delavcev do nadomestila za minulo delo je: a) odstotek dodatka na osnovi delovne dobe v skladu s 66. in 67. členom tega sporazuma, b) odstotek dodatka, ki je odvisen od preostalega dela zneska za osebne dohodke iz minulega dela, ki ostane po pokritju dodatka na osnovi delovne dobe. Osebni dohodki za minulo delo na osnovi kazalcev donosnosti se za posamezno TO izračuna tako: kazalnik povprečje 3 let povprečje dejavnosti 3 let TO razlika + ali — 1. % AK do PUPS 2. % AK do ČD 3. % AK do DOH skupaj Delež osebnih dohodkov za minulo delo od celotnega zneska osebnih dohodkov za tekoče leto znaša: če znaša % razlike donosnosti + ali — V DO znaša delež OD za minulo delo v celotnih OD % od do -20 od — 20 do —10 od —10 do 0 od 0 do -f 10 od +10 do + 20 od + 20 do + 30 nad +30 6 % + 0,5 % od razlike nad — 20 % 6.5 % +1 % od razlike nad —10 % 7.5 % +1,5 % od razlike nad —10 % 9 % + 2 % od razlike nad 0 % 11 % + 2,5 % od razlike nad 20 % 13,5 % Znesek za osebne dohodke za minulo delo, ki ostane po pokritju dodatka na osnovi delovne dobe iz 67. člena tega samoupravnega sporazuma se za delavce v TO in DSSS obračuna tako, da se na osnovi navedene lestvice izračuna faktor, s katerim korigiramo prispevek delavca k skupnemu delu na podlagi upravljanja in gospodarjenja s sredstvi (minulo delo) in je zajet v 67. členu tega sporazuma oz. v ustreznem členu pravilnika TO oz. DSSS. Če na osnovi kazalcev donosnosti ni osnove za delež iz minulega dela ali je ta delež manjši kot znaša dodatek za delovno dobo, se dodatek za delovno dobo obračuna po lestvici iz 67. člena samoupravnega sporazuma oz. ustreznih členov pravilnika. 22. člen Merilo za razporejanje čistega dohodka za obračunsko obdobje v TO so kazalci uspešnosti poslovanja, primerjani med obračunom za tekoče obračunsko obdobje in planom za obračunsko obdobje (letni plan). V planu TO za tekoče obračunsko obdobje se mora izhajati iz primerjave uspešnosti poslovanja v preteklih obdobjih in na osnovi primerjave upoštevati zlasti sledeča načela: 1. upoštevati vsakokratno resolucijo o družbeno ekonomskem razvoju SRS o načelih razporejanja dohodka in delitvi osebnih dohodkov in družbenih planih, 2. upoštevati določila sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi čistega dohodka, ki so ga sklenile TO s TO izven DO (sporazum dejavnosti lesne industrije SRS), 3. upoštevati določila samoupravnih sporazumov, ki so jih TO sprejele na osnovi prihodkovnih in dohodkovnih razmerij, 4. upoštevati določila tega sporazuma o višini minimalne akumulacije (28. čl.), 5. upoštevati določila tega sporazuma o višini normalne akumulacije po letnem planu, ki zadošča za kritje obstoječih obveznosti razvojnih ciljev TO, obveznosti do skupnih vlaganj itd. (25. in 27. člen), 6. upoštevati stopnjo donosnosti v primerjavi z zadnjimi tremi leti, 7. upoštevati razmerje izvoza v celotni prodaji, 8. upoštevati tržne pogoje preteklega in planskega obdobja, 9. upoštevati stopnjo opremljenosti in organizacijo proizvodnje za preteklo in plansko obdobje, 10. upoštevati stopnjo storilnosti v primerjavi s preteklim letom, 11. upoštevati določilo tega sporazuma, da bodo delavci stalno nadomeščali, povečevali in razširjali materialno osnovo dela svojega in skupnega družbenega dela in zagotavljali ustvarjanje in obnavljanje rezerv (3. člen), 12. upoštevati določilo tega sporazuma o zajamčenih osebnih dohodkih, 13. upoštevati stopnjo porasta življenjskih stroškov, 14. upoštevati učinke na osnovi realiziranih investicijskih programov. 23. člen Na osnovi 19. člena samoupr. spor., se pri delitvi čistega dohodka na del za osebne dohodke, upošteva sledeča razmerja TO do povprečja za DO: čisti dohodek na pogojnega delavca za TO v razmerju do OD znaša razmerje OD na pogojnega delavca v TO do povprečja DO do 80% 89 % + 0 % razlike % ČD 80 % do 85% 89% +70 % razlike % ČD 85 % do 90% 92,5% -60 % razlike % ČD 90 % do 95% 95,5 % + 50 % razlike % ČD 95 % do 100 % 98 % + 40 % razlike % ČD 10« % do 105 % 100 % + 50 % razlike % ČD 105 % do 110% 102,5% +40 % razlike % ČD 110 % do 115% 104,5% +30 % razlike % ČD 115 % do 120 % 1060 % +15 % razlike % ČD nad 120 % 10675 % + 0 % razlike % ČD Razmerje osebnih dohodkov DO do čistega dohodka za DO se določi z letnim planom. Za DSSS velja povprečni osebni dohodek na pogojnega delavca za DO. Število pogojnih delavcev za TO in DSSS se ugotovi na osnovi predvidenega števila zaposlenih za plansko leto, razvrščenih na dela in naloge po katalogu del. Najmanj zahtevno delo in zato najnižje razvrščeno in ovrednoteno z najnižjim številom točk v DO, se izrazi s količnikom 1 (ena), ostala dela in naloge pa s količnikom, ki ustreza razmerju števila točk. Delež čistega dohodka za osebne dohodke se poveča za razmerje izvoza v celotni prodaji in to tako, da se za vsak odstotek izvoza v TO, poveča znesek za OD za 0,1 %. Za DSSS velja povprečni odstotek izvoza v DO. V istem sporazumu se spremenita in dopolnita tudi 81. in 85. člen in se glasita: 81. člen Če nastane v TO prekinitev dela brez krivde delavca, mu za čas prekinitve pripada nadomestilo OD v višini njegove obračunske postavke delovne naloge, znižane za 20 %. Za krajše prekinitve v izmeni se ne prizna čas do 30 minut, čas nad 30 minut se prizna v celoti, zaokrožen na pol ure, v primeru, če delavce ni bilo možno razporediti na drugo delo. Če je prekinitev daljša kot 4 ure in je delavec zapustil TO, se izgubljeni čas lahko nadomesti v prostih sobotah. O tem odloča direktor TO. Če delavec pride na delo in ni obveščen, da proizvodnja ne bo obratovala ter zapusti TO, mu pripada nadomestilo OD v višini njegove obračunske postavke delovne naloge, znižane za 20 % za čas ene ure. 85. člen Predpisi o zdravstvenem zavarovanju urejajo nadomestila, ki pripadajo delavcem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni oz. nesreče pri delu ter zaradi nadomestila ženskam za čas porodniškega dopusta in odsotnosti zaradi nege otrok. Nadomestila OD za prvih 30 dni bolezni, ki bremenijo delovno organizacijo, nadomestilo OD za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo, za čas čakanja na prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo, nadomestilo OD za čas prekvalifikacije oz. dokvalifikacije delavca, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, ureja pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke. Tudi v pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v TO oz. DSSS je potrebno spremeniti oz. dopolniti: 15. člen v pravilnikih TO (vsebina je enaka 18. členu sam. sporazuma), 16. člen v pravilnikih TO (vsebina je enaka 20. členu sam. sporazuma), 17. člen v pravilnikih TO in 32 a člen v pravilniku DSSS (vsebina je enaka 21. členu sam. sporazuma), 18. člen v pravilnikih TO (vsebina je enaka 22. členu sam. sporazuma), 19. člen v pravilnikih TO (vsebina je enaka 23. členu sam. sporazuma), 32. člen v pravilniku o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v DSSS pa se pravilno glasi: 32. člen Poleg meril, navedenih v predhodnem členu, uporabljamo še merilo delitve čistega dohodka za del za OD. Na osnovi 19. čl. samouprav, sporaz. o skup. osn. in merilih za razporej. ČD in razdelitvi sred. za OD v DO, se pri delitvi čistega dohodka na del za OD, upošteva sledeča razmerja DSSS do povprečja za DO: čisti dohodek na pogojnega znaša razmerje OD na pogojnega delavca za TO v razmerju do OD delavca v TO do povprečja DO do 80% 89% + 0 % razlike % ČD 80 % do 85% 89% + 70 % razlike % ČD 85 % do 90% 92,5 % + 60 % razlike % ČD 90 % do 95% 95,5 % + 50 % razlike % ČD 95 % do 100 % 98% + 40 % razlike % ČD 100 % do 105 % 100 % + 50 % razlike % ČD 105 % do 110 % 102,5 % + 40 % razlike % ČD 110 % do 115 % 104,5 % + 30 % razlike % ČD 115 % do 120 % 1060 % + 15 % razlike % ČD nad 120 % 10675 % + 0 % razlike % ČD Del čistega dohodka za OD za DSSS se ugotovi na osnovi stopnje storilnosti za DO v celoti. Razmerje osebnih dohodkov DO čistega dohodka za DO se določi z le-tnimjjlanom za DSSS velja povprečni osebni dohodek na pogojnega delavca za DO. Število pogojnih delavcev za DSSS se ugotovi na osnovi predvidenega števila delavcev za DSSS za plansko leto, razvrščenih na dela in naloge po katalogu del. Najmanj zahtevno delo in zato najnižje razvrščeno in ovrednoteno z najnižjim številom točk v DO se izrazi s količnikom 1 (ena), ostala dela in naloge pa s količnikom, ki ustreza razmerju števila točk. Delež čistega dohodka za osebne dohodke se poveča za razmerje izvoza v celotni prodaji in to tako, da se za vsak odstotek izvoza v DO poveča znesek za OD za 0,1 %. Obračun po tem merilu je ob začetku leta vedno za prvo tromesečje, potem mesečno in sicer vedno za en mesec nazaj. Obračun po tem merilu se ugotavlja v odstotku in se obračunava na osn. povpreč, izplač. tromeseč, urne postavke delavcev za redno delo, računano pred obračunskim mesecem, nanaša pa se na vse plačane ure, razen bolovanja. Nadalje se spremeni 70. člen v pravilnikih proizvodnih TO (v TO trgovina 62. člen, v DSSS 47. člen), ki se glasi: Če nastane v TO prekinitev dela brez krivde delavca, mu za čas prekinitve pripada nadomestilo OD v višini njegove obračunske postavke delovne naloge, znižane za 20. %. Za krajše prekinitve v izmeni se ne prizna čas do 30 minut, čas nad 30 minut se prizna v celoti, zaokrožen na pol ure, v primeru, če delavce ni bilo možno razporediti na drugo delo. Če je prekinitev daljša kot 4 ure in je delavec zapustil TO, se izgubljeni čas lahko nadomesti v prostih sobotah. O tem določa direktor TO. Če delavec pride na delo in ni obveščen, da proizvodnja ne bo obratovala ter zapusti TO, mu pripada nadomestilo OD v višini njegove obračunske postavke delovne naloge, znižane za 20 % za čas ene ure. Za 78. členom (v DSSS za 55. členom, v TO trgovina pa za 71. členom) je potrebno dodati 7 novih členov, ki se glasijo: 1. Nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo, za čas čakanja na prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo in nadomestilo osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oz. dokvalifikacije delavca, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti. (Nadaljevanje na 9. strani) Sporazumevanje o razporejanju čistega dohodka v lesarstvu V letu 1979 je bil ta sporazum dopolnjen in usklajen z določili Zakona o združenem delu. Tako »prenovljenega« smo uporabili samo za leto 1979, kar je bilo pravzaprav komaj dovolj, da smo preverili njegovo uporabnost in učinkovitost v praksi. Ker vse panoge niso v celoti uveljavile določil o razporejanju dohodka, ki izhajajo iz zveznega Zakona o planiranju in zakona o združenem delu, je začela to področje v letu 1980 urejati družba in sicer z vsakoletnimi dogovori o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Cilj vseh do zdaj sprejetih dogovorov je bil en sam: v celoti upoštevati materialne okvire razporejanje dohodka, ki jih določa resolucija. In ker so bili ti materialni okviri zadnja leta vse ožji in so zahtevali med drugim tudi zmanjšanje osebne in skupne porabe na raven realnih možnosti, je v obravnavanih letih prišlo do močnega padca realnih osebnih dohodkov. Ob nekaterih pozitivnih učinkih takega dogovarjanja pa so iz leta v leto prihajale bolj do izraza tudi negativne posledice uporabe linearnih osnov in meril ter indeksiranja, kar se je upravičeno vse bolj kritično vrednotilo kot administrativno poseganje v samoupravni družbenoekonomski položaj delavcev. Zaradi take negativne opredelitve učinkov letnih dogovorov je že dogovor za leto 1983 vseboval tudi usmeritev za sklepanje samoupravnih sporazumov dejavnosti o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (v nadaljevanju krajše: panožnih sporazumov). Ta usmeritev je izredno pospešila delo pri izdelavi panožnih sporazumov. Okvirna vsebina le-teh je bila opredeljena že leta 1981 z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (Ur 1. SRS št. 1/81), kar dokažuje, da letni dogovori nikakor niso bili zamišljeni kot trajna rešitev. Da je bil letos sprejet že 5. letni dogovor (za leto 1984), kaže le na to, da delovne organizacije niso bile »življenjsko« zainteresirane za spremembo obstoječega sistema. Navsezadnje je vsak sistem drugotnega pomena za oblikovanje sredstev za osebne dohodke, saj se v prvi vrsti oblikujejo v odvisnosti od ustvarjenega dohodka. Kakorkoli že, v letošnjem letu bomo po 4-letnem premoru v lesarstvu ponovno razporejali sredstva za osebne dohodke in skupno porabo skladno s panožnim sporazumom, če ga bo sprejela vsaj polovica predvidenih udeležencev. V panožnem sporazumu bomo enotno urejali naslednja pomembnejša področja: — opredelitev kazalcev poslovnega uspeha, značilnih za dejavnost Osebni dohodki v DO LIP v letu 1983 Kakšno višino povprečnega neto OD smo dosegli v letu 1983 po posameznih TO je razvidno iz tabele: TO 1982 1983 indeks 1983/82 Tomaž Godec 14.061 18.836 133,96 Rečica 14.415 18.242 126,55 Mojstrana 12.743 16.069 126,10 Podnart 13.093 16.111 123,05 Trgovina 16.573 19.811 119,54 DSSS 19.702 25.727 130,58 DO LIP 14.570 18.927 129,90 Povprečni neto OD na zaposlenega v letu 1983 v okviru SOZD GLG: OZD Povprečje OD 1983 indeks 1983/82 Alples Železniki 16.511 119 Gradis Škofja Loka 16.979 128 Jelovica Škofja Loka 16.538 125 LIP Bled 18.927 130 Zlit Tržič 17.392 117 GG Bled 20.928 121 GG Kranj 23.368 121 Aero Celuloza 20.600 119 GLG Skupaj 18.636 123 DSSS (GLG) 28.472 118 In kje smo z našim OD v občini oziroma'republiki: I.-X. Indeks I.-XII. Indeks 1983 83/82 1983 83/82 SRS skupaj 17.299 123,9 18.259 127,1 gospodarstvo 17.061 124,8 • negospodarstvo SO Radovljica 18.560 119,2 skupaj 16.757 123,4 gospodarstvo 16.580 123,8 negospodarstvo 18.172 122,8 DO LIP 17.519 122,9 18.927 129,9 — skupna izhodišča za oblikovanje razvida del in nalog ter za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog — relativna razmerja za tipična dela in naloge z metodologijo za ugotavljanje teh razmerij — skupna izhodišča za ugotavljanje delovne uspešnosti delavcev, tudi poslovodnih — skupne osnove za delitev osebnih dohodkov na osnovi tekočega in minulega dela — zajamčeni osebni dohodek, nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela, oblikovanje višine izplačil iz sklada skupne porabe. Bistvena novost v primerjavi s sporazumom iz leta 1979 in prej je ta, da v sedanjem ni kvantitativnih meril za oblikovanje mase sredstev za osebne dohodke. To pa povečuje odgovornost same temeljne organizacije za odločitve o razporejanju čistega dohodka. Kot pripomoček pri izdelavi panožnega sporazuma so nam služile strokovne podlage, ki jih je skupaj 14. Nastajale so postopoma in niso med seboj popolnoma usklajene, kar je povzročalo poleg različnosti mnenj članov delovne skupine (ki je pripravljala osnutek) o posameznih vprašanjih še dodatne težave. Pričakujemo pa, da bo enomesečna javna razprava obogatila in zaokrožila vsebino danega osnutka. Vsi skupaj se moramo zavedati, da ponovna uporaba panožnih sporazumov ni nikakršna nova pot za povečevanje sredstev za osebne dohodke, ampak le način, da bi v bodoče dosegli pravičnejšo udeležbo osebnih dohodkov v dohodku in čistem dohodku v posamezni dejavnosti. Reši me Izvoz in uvoz lesnih proizvodov in gozdnih sortimentov v Sloveniji in Jugoslaviji Približno leta 1968 je začela lesna industrija Slovenije sistematično spremljati gibanje izvoza in uvoza lesnih proizvodov na osnovi podatkov Zveznega zavoda za statistiko. Podatki, ki so se zbirali in urejali ročno, so bili objavljeni zmeraj kot sestavni del podatkov o finančnih rezultatih članov Splošnega združenja lesarstva Slovenije ob periodičnih in zaključnem računu. Zaradi vse večjega pomena izvoza za celotno družbo so postajale vse bolj pomembne tudi točne in hitre informacije o izvozu. Družba si jih je zagotovila z računalniško obdelavo originalnih izvoznih in uvoznih carinskih deklaracij pri Narodni banki Slovenije. Na ta vir se je oprlo tudi Splošno združenje lesarstva Slovenije. Priprave so se začele v drugi polovici leta 1983 z izborom šifer lesnih proizvodov in gozdnih sortimentov po nomenklaturi carinske tarife (Ur. 1. SFRJ, št. 27/78 in št. 27/83) in šifer držav po kodeksu šifer za izpolnjevanje listin v carinskem postopku (Ur. 1. SFRJ, št. 71/80). Rezultat je pred nami: drobna, vendar koristna knjižica, ki vsebuje podatke o: — izvozu in uvozu lesne industije Slovenije in Jugoslavije po vrstah proizvodov in panogah v letih 1982 in 1983; — izvozu lesnih proizvodov in gozdnih sortimentov Slovenije in Jugoslavije v letu 1983 po skupinah držav in po posameznih državah v okviru skupine (EGS, EFTA, ostale razvite, ki niso članice prvih dveh, sicialistične, države v razvoju); — izvozu in uvozu neles-nega pohištva Slovenije in Jugoslavije v letih 1982 in 1983; — izvozu in uvozu gozdnih sortimentov Slovenije in Jugoslavije v letih 1982 in 1983. V primerjavi z dosedanjim publiciranjem podobnih podatkov so prednosti očitne: 1. podatki so za Slovenijo in Jugoslavijo 2. poleg vrednostnih so tudi količinski (bruto teža pošiljke v tonah) 3. naveden je tečaj ameriškega dolarja, po katerem sta izvoz in uvoz obračunana 4. razpoložljivi so najkasneje mesec dni po končani obračunski dobi. Nekaj osnovnih vrednostnih podatkov o izvozu in uvozu lesnih proizvodov: 1 S-63,40 v 000 din Je puntarsko se uprl tozd, smreka, jelka ves je gozd, se čuje prek gora še mrki ozd, reši me, kdor me more, prosi sozd. Rešite me in recite jim kar vi, da močno želim ostati, saj vendar niste proti vsi, za vedno še ne želim zaspati. Panoga 0122 Proizv. žag. lesa in plošč Panoga 0123 Proizvod, končn. les. izdelkov 1982 1983 Ind. 1982 1983 Ind. IZVOZ Slovenija Jugoslavija Delež Slov. v Jugoslaviji 4.217.261 18.232.847 23,1 4.198.961 19.507.408 21,5 99,6 106,9 7.725.713 29.241.504 26,4 8.414.223 108,9 28.408.291 97,1 29,6 UVOZ Slovenija Jugoslavija Delež Slov. v Jugoslaviji 1.136.233 3.368.097 33,7 1.202.372 2.859.334 42,0 105,8 84,5 447.584 1.487.501 30,1 349.476 78,1 1.119.197 75 31,2 Vrednostni izvoz lesnih proizvodov, gozdnih sortimentov in nelesnega pohištva Slovenije in Jugoslavije v letu 1983 po skupinah držav: Slovenija Jugoslavija Delež Slov. v Jugosl. 1. EGS 5.385.871 22.459.657 23,9 2. EFTA 1.770.581 3.790.033 46,7 3. Ostale razvite, ki niso vključene v 1. in 2. skup. 3.047.278 10.696.302 28,5 4. Socialistične 1.638.596 7.744.243 21,1 5. Države v razvoju 1.998.316 7.338.300 27,2 Skupaj : 13.840.645 52.028.538 26,6 ANALIZA BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V DO LIP BLED ZA MESEC JANUAR 1984 IN PRIMERJAVA Z ISTIM OBDOBJEM LANSKEGA LETA Šefman 1984 DSSS Tomaž Godec Rečica Mojstrana Podnart Trgovina Skupaj LIP Bled bolovanje do 30 dni 1,31 3,49 3,37 3,03 7,61 2,48 3,51 bolovanje nad 30 dni — 2,37 1,44 4,30 2,97 — 2,01 Skupaj 1,31 5,86 4,81 7,33 10,58 2,48 5,52 Porodniška odsotnost 1,10 2,24 2,14 1,75 1,56 0,53 1,99 1983 bolovanje do 30 dni 2,51 4,97 4,76 2,94 8,84 2,96 4,82 bolovanje nad 30 dni 0,40 3,23 3,13 2,19 3,20 — 2,82 Skupaj 2,91 8,20 7,89 5,13 12,04 2,96 7,64 Porodniška odsotnost 1,09 1,34 0,32 1,74 1,28 - 1,00 (Nadaljevanje s 7. strani) 78/1 člen Delovnemu invalidu gre nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo in za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo v višini 80 %, v primeru nesreče pri delu ali poklicne bolezni pa 100 % nadomestilo od osnove. Pri določanju višine nadomestila se osebni dohodek, ki ga je delavec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti uskladi na leto, za katero se določa nadomestilo glede na porast osebnih dohodkov v temeljni organizaciji. 78/2 člen Enako nadomestilo, kot je predvideno v prejšnjih določbah, prejme tudi delavec, ki je pridobil pravico do prekvalifikacije oz. dokvalifikacije zaradi neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti, in sicer za čas čakanja na prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo, za čas med prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo ter vse do razporeditve na ustrezna dela oz. naloge. 78/3 člen Osnova za odmero nadomestil iz prejšnjih členov se v začetku vsakega naslednjega koledarskega leta poveča za odstotek porasta povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v temeljni organizaciji. Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti večje kot osebni dohodek, ki bi ga delavec prejemal za dela oz. naloge, na katerih je delal pred nastankom invalidnosti oz. pred nastankom neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti. 2. Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu 78/4 člen Do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu so upravičeni: a) delavec, ki je bil razporejen na druga dela oz. naloge zaradi spremenjene delovne zmožnosti, če je trajna sprememba v njegovem zdravstvenem stanju posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni; b) delavec, ki je bil razporejen na druga dela oz. naloge zaradi neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti, če je nevarnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni; c) delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ki je razporejen na ustrezna dela in naloge glede na preostalo delovno zmožnost; č) delovni invalid II. kategorije invalidnosti, ki je razporejen na druga ustrezna dela glede na preostalo delovno zmožnost. 78/5 člen Delavci pod a) in b) imajo pravico do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot določa 47. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter čl. od 63. do 67. statuta SPIZ za delovne invalide. 78/6 člen Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka se delavcem pod a) in b) določa s sklepom delavskega sveta TO. Zahteva za varstvo pravic ne zadrži izvršitve sklepa. I Višino nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka delovnim invalidom ugotavlja delavski svet TO z obvestilom, ki mora vsebovati pravni pouk, da se lahko delavec obrne na odbor za uveljavljanje pravic SPIZ, če se z ugotovljeno višino nadomestila ne strinja. 78/7 člen Vsa nadomestila se izplačujejo v mesečnem znesku skupaj z òsebnim dohodkom. Spremeni pa se tudi 104. člen, ki govori o jubilejnih nagradah Iv DSSS je to 81. člen, v TO trgovina pa 97. člen) in se na novo glasi; Nagrade za delovne jubileje se podeljujejo: — za 10 let skupne delovne dobe, — za 20 let skupne delovne dobe, — za 30 let skupne delovne dobe. Višino nagrade določi delavski svet s sklepom. Sprememba je potrebna tudi v pravilniku o delovnih razmerjih v TO oz. DSSS, zlasti poglavje Varstvo pri delu, ki ga je treba uskladiti s predpisi o pokojninsko invalidskem zavarovanju. Na novo je treba vnesti nove člene od 121/1 do 121/6, in sicer: — Podpoglavje 3. v poglavju IV. Varstvo pri delu se pravilno glasi: 3. Varstvo mladine, starejših delavcev, invalidnih oseb ter delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo, oz. delavcev, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti — za 121. členom obstoječega pravilnika se dodajo novi členi: 121/1 člen Delavec, pri katerem je podana zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju spremenjena delovna zmožnost, ima pravico do razporeditve na druga dela oz. naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Postopek se izvede v skladu s sam. sporazumom o združitvi v delovno organizacijo. 121/2 člen O razporeditvi odloča odbor za delovna razmerja, ki je dolžan ugotoviti, ali je delavca možno razporediti v temeljni organizaciji in šele nato ugotoviti, ali je možna razporeditev v drugi temeljni organizaciji v okviru delovne ali sestavljene organizacije združenega dela. O razporeditvi odloča odbor potem, ko pridobi mnenje invalidske komisije o spremenjeni delovni zmožnosti delavca, ali o neposredni nevarnosti za nastanek invalidnosti. Odbor za del. razmerja mora pridobiti tudi mnenje strokovne komisije, ki je oblikovana na nivoju del. organizacije. Tako mnenje odbor za del. razmerja vselej pridobi v primeru, če se delavec ne strinja s predlagano razporeditvijo ali če po prvotni privolitvi v razporeditev vloži zahtevo za varstvo pravic pri delavskem svetu temeljne organizacije. 121/3 člen Ce se delavec ne ravna po dokončnem sklepu o razporeditvi, stori s tem hujšo kršitev delovne obveznosti. V takem primeru zahteva uvedbo disciplinskega postopka odbor za delovna razmerja. 121/4 člen Odbor za delovna razmerja odloča o pravici delavca, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, do prekvalifikacije oz. dokvalifikacije. 0 obliki prekvalifikacije oz. dokvalifikacije, odloča na podlagi: 1. mnenja invalidske komisije, 2. mnenja strokovne komisije, 3. izjave delavca o privolitvi v prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo. Pri odločitvi o prekvalifikaciji oz. dokvalifikaciji, se upoštevajo zlasti: 1. delavčeva splošna in strokovna izobrazba, 2. z delom pridobljena delovna zmožnost in delovne izkušnje. 3. splošno zdravstveno stanje, 4. starost delavca in delovna doba, 5. možnost zagotovitve dela v temeljni organizaciji oz. v drugi temeljni organizaciji. 121/5 člen Če se delovnemu invalidu s spremenjeno delovno zmožnostjo ter delavcu, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, ne more zagotoviti drugega ustreznega dela v temeljni organizaciji niti v drugi temeljni organizaciji v okviru delovne ali sestavljene organizacije združenega dela, mora odbor za delovna razmerja delavcu zagotoviti delo v drugi organizaciji združenega dela. V ta namen pridobi ustrezen sklep organov upravljanja temeljne organizacije, v kateri bo delavec sklenil delovno razmerje. 121/6 člen Delavcu, ki se mu zagotovi delo v drugi organizaciji združenega dela v skladu s 3. odst. 47. člena zakona o delovnih razmerjih, izda odbor za delovna razmerja sklep o prehodu v drugo temeljno organizacijo s tem, da se delavcu ponudi delo v tej temeljni organizaciji. Če se delavec ne ravna po dokončnem sklepu o prehodu na delo v drugo organizacijo združenega dela, izda odbor za delovna razmerja sklep o prenehanju delovnega razmerja. Nekaj manjših sprememb pa bo potrebno vnesti tudi v statute TO oz. DSSS. V 50. členu je treba dodati novo 8. točko (v DSSS je to 8. točka 39. člena), točka 8 pa postane 9, in sicer: 8. sprejemajo samoupravne splošne akte, za sprejem katerih se zahteva oblika osebnega izjavljanja, vendar ni obvezen referendum. V statutu TO trgovina se spremeni 18. točka 50. člena in se glasi: 18. sprejema sklepe o investicijah v skladu z določili tega statuta. Za 54. (oz. 43. členom za DSSS) se doda nov 54. a (oz. 43a) člen, ki se glasi: Če delavci z glasovanjem na zboru delavcev odklonijo predlog večje investicije, ki pa je bil opredeljen v temeljih plana, se lahko ponovi odločanje v roku enega meseca, pri čemer mora predlagatelj upoštevati stališče delavcev ob odklonitvi predio- gali. alineja 70. člena se spremeni in glasi: 11. odloča o vlaganjih v osnovna sredstva do 50 % nabavne vrednosti vseh osnovnih sredstev v TO. V statutu DSSS pa se za 4. alinejo 59. člena vstavi nova 4a alineja, ki se glasi: 4 a) odloča o vlaganjih v osnovna sredstva do 50 % nabavne vrednosti vseh osnovnih sredstev v DSSS. Glede na to, da je bil zadnji referendum v TO Rečica in TO Tomaž Godec, na katerem smo delavci odločali o spremembah in dopolnitvah statuta in sam. sporazuma o združitvi v SOZD GLG Bled neuspešen, bo v omenjenih dveh temeljnih organizacijah potrebno ponoviti tudi tega. Pred nami je torej kar precej sprememb in dopolnitev. Vse so bile posredovane v javno obravnavo, ki je potekla 27. februarja 1984, o njihovem sprejetju pa bomo kot že rečeno, odločali na referendumu, ki bo 27. marca 1984; vse spremembe pa bodo veljale od 1. 4. 1984 dalje. Kunej Pred odločitvijo Na strojih in napravah po daljšem obratovalnem obdobju nastopa vse več okvar. Okvare so vse večje, popravila so zahtevnejša in iz dneva v dan dražja. Pogosti zastoji zmanjšujejo proizvodnjo, s tem pa je kvaliteta obdelave dvomljiva. Tehnološki procesi postanejo .zastareli, na delovnih mestih so delavci izpostavljeni naporom in nevarnostim pri delu. Nekatera delovna mesta so neučinkovita in povzročajo grla v proizvodnji. Zato se odločamo o uvajanju nove tehnologije, o nabavi novih strojev in naprav. Odločitve pa morajo ustrezati našim razmeram, morajo biti sodobna in učin- kovita za neko vrsto proizvodnje. V letu 1984 bodo izdelani projekti za novo tehnologijo žaganja v TO Rečica, ki obratuje brez posebnih sprememb že osemnajsto leto. Realizacija izgradnje je predvidena v letu 1985. To odločitev je narekovala: dotrajanost strojev in naprav, večja količina hlodovine za žaganje, predvidena možnost razžaganja hlodovine v eni izmeni. Poleg tega pa je potrebno upoštevati v naslednjem obdobju žaganja še: vrsto lesa, nastopanje debelin s poznavanjem količin posameznih debelinskih razredov, količine lesa na leto, dolžino lesa za žaganje. Pripravljeni moramo biti na morebitne spremembe v vrsti lesa, dimenzijah lesa in količinah lesa v obratovalnem obdobju nove tehnologije. Dobro pa moramo poznati trenutne in predvidene potrebe po žaganem lesu. Študija naj obsega analizo potrebnih dimenzij žaganega lesa, kvaliteto žaganega lesa, količine enakih dimenzij žaganega lesa, načine obdelave žaganega lesa, velikost serij posmeznih dimenzij, načine žaganja (1 x rez — 2 X rez). Obdelava Rodovine v ža-govce mora 'zagotoviti: — kvaliteten rez, — možnost uporabe tanjših rezil, — druge pogoje za najboljše izkoriščanje pri žaganju. Za natančnejše in lažje delo bo treba uvajati: — posodobitev transporta hlodovine v žagalnico, — elektronsko izmero hlodovine, — elektronski izračun na-pona za posamezen debelinski razred v smislu najboljšega izkoriščanja pri žaganju — elektronsko nastavitev krožnih žag za robljenje desk s še dovoljeno lisiča-vostjo — nadsvetlobe za odčitavanje dolžin pri čeljenju desk, — transportne poti obde-lovancev s čimmanj fizičnega napora. Pri iskanju prave tehnologije za naše razmere pa je treba predvideti, da še tako popolna tehnologija v nekem delu sveta še ni merilo za postavitev take tudi pri nas. Drugačne surovine (po vrsti, obliki), drugačne potrebe v izdelkih, vrednost žaganega lesa (kratice, sekanci) in druge posebnosti, ki omejujejo odločitve o taki ali drugačni vrsti proizvodnje. Kvaliteto žaganega lesa je treba iskati v kvalitetnem delu stebla, z načinom obdelave pa tega lahko še oplemenitimo. Pri obdelavi naj bo pogojen optimalni izkoristek z ohranitvijo najboljših lastnosti lesa. Možnosti takega ali drugačnega načina žaganja je zelo veliko, zato bo odločitev težka. Hlodovino bo treba obdelati že v prvi fazi obdelave (predvsem manj kvalitetne dele), kvalitetna dela pa v mnogokratnikih združevati v naj popolnejših dimenzijah za kvalitetne izdelke. Stremeti je treba za tem, da bo čimveč operacij združenih v enem stroju. Nažaga-ne Sortimente s sodobnimi napravami bo potrebno strokovno naletvičiti za zračno ali umetno sušenje in strokovno pripravo suhega lesa za uporabo ali prodajo. Tand OGNJENI JZUß/JI Občni zbor industrijskega gasilskega društva TO Rečica Prvo leto IGD TO Podnart ~ ,.2 ~ Člani IGD Rečica so se sestali v soboto, 11. 2. 1984 na rednem občnem zboru. Na srečanju so osrednjo pozornost posvetili pregledu dela v preteklem mandatnem obdobju in se dogovorili za delo v letu 1984. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Občinske gasilske zveze Radovljica tov. Klinar Matija, zastopniki sosednjih gasilskih društev Bleda, Rečice, Podhoma in Zasipa. Povabilu so se odzvali tudi predsedniki IGD iz TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica in TO Mojstrana. Kljub slabemu vremenu in razdejanju, ki ga je napravil veter preteklo noč, se je občnega zbora udeležilo veliko število članov. Posebno pohvalno je, da so bili na občnem zboru prisotni tudi neposredni vodje in tehnični kader, ki je zadolžen za požarno varnost in varnost v TO. Iz poročila, ki ga je podal predsednik IGD Anton Dežman je razvidno, da je bilo delo v preteklem mandatnem obdobju usmerjeno v preventivo, to je v neprestano skrb, da so vse požarnovarnostne naprave in priprave redno vzdrževane. Člani IGD se zavedajo, da je lesna industrija med vsemi panogami požarno zelo obremenjena, saj je na razmeroma majhnem prostoru nakopičena ogromna količina lahko gorljivega materiala. Iz leta v leto se na tovarniškem kompleksu gradijo novi objekti in vgrajujejo drage naprave. Tudi v letošnjem letu se je že pričelo z gradnjo nove furnirnice. Razumljivo je, da so v novih objektih predvidene tudi požarnovarnostne naprave. Za TO Rečica lahko trdimo, da so v vseh prostorih vgrajeni javljalci požarov. Najbolj ogrožena mesta za požar so opremljena z avtomatskimi napravami, ki v slučaju požara samodejno pričnejo gasiti. Člani IGD so se tekom leta usposabljali z vajami in sodelovali na raznih tekmovanjih. V okviru meseca požarne varnosti so zaposlene v TO seznanili z ročnimi gasilnimi aparati in načinom delovanja. V poročilu je bila izražena želja, da naj člani IGD sodelujejo z oddelkom civilne zaščite, saj je tudi njihova naloga varovati premoženje in pomagati v slučaju nesreče. Iz podatkov preteklih let je razvidno, da se industrijsko gasilsko društvo kadrovsko ne krepi, čeprav se je v zadnjih letih zaposlilo več mlajših delavcev. Vodstvo temeljne organizacije se mora prizadevati, da se v gasilsko organizacijo vključi večje število zaposlenih, saj je skrb za požarno varnost dolžnost vseh zaposlenih. Predsednikovo poročilo je dopolnil poveljnik s podatki o operativnem delu. Poudaril je, da imajo člani IGD veliko odgovornost na področju požarne varnosti. Tehnika je v zadnjem času močno napredovala in zato je nujno strokovno usposabljanje z istočasno nabavo sodobne gasilske opreme. Operativna enota IGD je imela v preteklem letu štiri vaje za pregled društva, osem vaj za občinsko tekmovanje, dve mokri vaji, eno mokro vajo z uporabo dihalnih aparatov in zaščitnimi oblekami. Člani IGD TO Rečica so sodelovali ha skupni vaji z ostalimi IGD v okviru DO LIP Bled. Udeležili so se občinskega gasilskega tekmovanja na Bledu, kjer so dosegli tretje mesto. Na pregledu IGD 7. maja 1983 je bila izvedena mokra vaja z orodnim avtomobilom, notranjim napadom in reševanjem ponesrečencev 2 nadstropja. Vaja je bila ocenjena kot zelo uspešna. Pohvalno je, da so člani IGD zelo prizadevni tudi v okviru vsakoletne akcije »očistimo okolje«. Ob tej priliki gasilci očistijo na območju tovarne vsa vodna zajetja in pregledajo hidrantno omrežje. V mesecu požarne varnosti so poleg že navedenih vaj preizkusili novo motorno briz-gralno z uporabo topa in pe-nilnega sredstva. V TO Rečica je bil v preteklem letu le en začetni požar, katerega so vzdrževalci k sreči pravočasno pogasili. V razmeroma kratkem obdobju pa so bili kar trije požari v bližnjem zaselku Poljšica. Vzroki požara niso znani, zato gre verjetno za namerni požig. Člani IGD so sodelovali pri gašenju vseh treh požarov. V preteklem letu je bila nabavljena nova 1200 lit. motorna brizgalna Rosenbauer, dva dihalna aparata in večja količina B in C cevi. Na koncu poročila je sledilo dobronamerno opozorilo vsem zaposlenim, da naj redno vzdržujejo in čistijo stroje in naprave in spoštujejo opozorila s področja požarne varnosti. Predsednik občinske gasilske zveze Klinar Matija je najbolj zaslužnim članom v gasilski organizaciji podelil priznanja za 20-letno delo Trpin Marinki, Grah Jožu in Bernard Jožici ter za 10-let-no delo Prešeren Janezu, Skumavec Štefki, Kunšič Martinu in Knaflič Marjanu. Vodstvo TO se IGD TO Rečica zahvaljuje za požrtvovalnost, tovarištvo in solidarnost pri tem humanem delu. Kako smo reševali smreko? 10. februarja letos se je po Gorenjskem in Tolminskem razdivjal hud orkanski veter, ki je uničeval strehe, gozdove, sadovnjake in prizadejal ogromno škodo. Ljudje so si takoj priskočili na pomoč, civilna zaščita je delala noč in dan. Cesta Bled—Lesce je bila ves dan zaprta za promet, kajti smreke so padale zaradi strahovitega vetra čez cesto. Naši delavci iz DSSS in mnogi drugi so se peš odpravili po klancu, seveda jim je pretila nevarnost. Največjo škodo je veter prizadejal gozdovom, saj je izgledala ponekod popolnoma opusto-šena pokrajina. Ob upravni stavbi DSSS ob cesti Bled—Lesce stoji ob zidu smreka, ki nam imenitno služi ob koncu leta za novoletno jelko. Tisto viharno jutro se je smreka silovito pripogibala v močnem vetru. Delavci iz nabavnega sektorja so jo najprej privezovali z navadno vrvjo, vendar je popustila. Šele jeklena vrv je bila dovolj močna, da je smreko obvarovala nesrečnega padca. Narava je zelo muhasta in v zelo težkih vremenskih razmerah pomislimo, kako smo pravzaprav nemočni in majhni. Smreko pred DSSS pa smo tisti petek le obvarovali pred hudim vetrom. Vesna Viharni dnevi Orkanski veter se je razdivjal sredi februarja. Takšnega vetra ne pomnijo niti najstarejši občani. Pričakovali smo, da bo pojenjal kar hitro, toda vetrovno vreme je trajalo več dni. Selška in Poljanska dolina nista utrpeli hudih posledic zaradi vetra. Morda ju je reševala ugodna lega oziroma zavetje. Najhujša škoda je po gozdovih in ko se oziramo po podrtih drevesih, si mislimo: kako silna moč je bila skrita v vetru. V hribovitih predelih Slovenije so bile po gozdovih res katastrofalne posledice, katere se bodo kazale po nekaj letih. Ne smemo pozabiti, da je pohvale vredna družbena solidarnostna pomoč, da se je tedaj izkazalo, kdo je prijatelj in pripravljen pomagati. Rajko Primožič IGD TO Podnart, ustanovljeno konec leta 1982 je imelo 18. februarja prvi občni zbor, na katerem so pregledali opravljeno delo v prvem letu svojega obstoja. Kljub nekaterim začetnim težavam je dejavnost društva uspešno stekla. Lahko se pohvalimo, da imamo danes enoto, sposobno hitro in učinkovito intervenirati v primeru požara ali druge nesreče. V letu 1983 je društvo izvedlo: demonstracijo gašenja z ročnimi gasilnimi aparati za vse zaposlene, tečaj za naziv glasilca, ki ga je uspešno končalo 10 članov ter več suhih in mokrih vaj. Udeležili smo se tudi občinskega predkongresnega tek- movanja enot CZ. Nabavili smo precej gasilske opreme, med drugim tudi gasilsko prikolico, s katero bomo lahko intervenirali tudi izven območja TO. V bivši vratarnici smo uredili tudi lično orodišče. Seveda so ostale nekatere naloge tudi neizpolnjene, predvsem mislim tu na premajhno vzgojno delovanje in vključevanje vseh članov oz. zaposlenih v delo društva. Na občnem zboru je bil sprejet program dela za leto 1984, ki v kratkem obsega: izvesti več suhih in mokrih vaj, vključevanje novih članov, udeležba na tekmovanjih, izobraževanje kadrov, vključevati se v program dela OBGZ, nabava svečanih in delovnih oblek ter razvitje prapora. Poleg tega je v planu TO tudi dokončanje hi-drantnega omrežja s pripadajočo opremo in ureditev črpališča. Zaradi nekaterih kadrovskih sprememb v TO so bili izvoljeni tudi novi organi društva. Novi predsednik je postal Sitar Franc, poveljnik pa Tavželj Anton. Po končanem uradnem delu smo še urico, dve posedeli in v prijetnem razpoloženju osvetlili gasilsko problematiko tudi s šaljive strani. Jure R. Presežen program prireditev kulturne akcije Na zadnjem februarskem zasedanju komisije za kulturo pri občinskem svetu ZSS Radovljica so presojali izvajanje lanskoletnega programa kulturne akcije za delovne kolektive. Ocenili so, da so bile vse prireditve kakovostno boljše kot predhodnega leta, kar je pripisati izboru izvajalcev, ki je bil srečnejši kot so pričakovali. Prireditev je bilo za tretjino več kot je bilo za leto 1983 planirano. Izračunali so, da si je 68 prireditev ogledalo okoli 14.000 obiskovalcev, ali poprečno 205 na prireditev, kar je tudi za slovenske razmere dokaj ugoden podatek. Za uresničevanje programa kulturne akcije je v letu 1983 Kulturna skupnost Radovljica namenila 460.000 din, občinski svet ZSS Radovljica 110.000 din, sindikalne organizacije v OZD in TOZD m. Slikarska razstava v TO Rečica V okviru slovenskega kulturnega praznika je bila v TO Rečica odprta samostojna razstava likovnih del slikarja Rudolfa Arha. Rudolf Arh je že kot otrok kazal izredno zanimanje za slikarstvo in risanje. To svoje nagnjenje je v letih šolanja in študija še bolj izpopolnjeval. Kot študent je Rudolf Arh veliko slikal, vendar se je zaradi vojne večji del slik iz tega obdobja porazgubilo. Leta obnove so terjale celega človeka, zato se je Rudolf Arh povsem posvetil svojemu tehničnemu poklicu elektrostroki — in za slikarstvo ni imel časa. Šele v letih upokojitve se je pričel intenzivno ukvarjati s slikarstvom. Slikarstva se je lotil z veliko ljubeznijo in predanostjo. V slikarstvo je vpesel pa po dogovoru s prispevkom na zaposlenega skupaj 98.000 din. Posebno velja podčrtati uspeli obisk Cankarjevega doma, za katerega je z avtobusnimi prevozi v Ljubljano poskrbel občinski svet ZSS. Na seji so sprejeli letošnji program kulturne akcije, ki po obsegu in številu prireditev ne bo večji od lanskega. Izkoristili bodo tudi priložnost, ko bo letošnje republiško srečanje najboljših ljubiteljskih dramskih skupin v organizaciji ZKO Radovljica v Bohinjski Bistrici. Tudi letos bo glavni poudarek na kakovosti in utečenem razmerju nastopov kakovostnih poklicnih, polpoklicnih in domačih ljubiteljskih skupin. Za program je predvideno okoli 20 %’več denarja kot la- novost na področju varovanja naše kulturne dediščine. Razstavljeni eksponati pastirski stani in staje so plod večletnega vztrajnega dela slikarja samotarja. Življenje teče in iz naših planin počasi izginja idilično planinsko kmečko življenje. Po zaslugi Rudolfa Arha bodo ti motivi še dolgo ohranjeni in upodobljeni na njegovih peroris-bah in akvarelih. Izjemna vztrajnost Rudolfa Arha naj bo vzgled mlajšim ustvarjalcem. Ob zaključku razstave se ing. Rudolfu Arhu zahvaljujemo za sodelovanje s samostojno razstavo likovnih del v naši TO, s katero je popestril naš kulturni praznik in omogočil vsem zaposlenim izjemen kulturni dogodek. Globočnik Iz življenja krajevnih skupnosti ______________________________s Deseta obletnica ustanovitve krajevne skupnosti Zasip Prebivalci Zasipa, že devetsto let stare gorenjske vasice, ob vznožju zelenega Homa, v neposredni bližini romantične soteske Vintgar in našega svetovno znanega turističnega kraja Bleda, letos beležijo že 10. obletnico, odkar so ustanovili svojo krajevno skupnost. To je ena manjših krajevnih skupnosti, tako po površini, kakor tudi po številu prebivalstva, in je izrazito kmečko-de-lavsko naselje. Kulturne površine pa so razporejene približno takole: lastništvo njive sadovnjaki travniki pašniki gozdovi privatno družbeno 49 ha 2 ha 12 ha 101 ha 5 ha 12 ha 56 ha 156 ha 8 ha SKUPAJ 51 ha 12 ha 106 ha 68 ha 164 ha Skupne površine je približno 9 km2. Prebivalstva pa je po najnovejših podatkih 820, ki živijo v strnjenih naseljih Zasipa, Sebenj, Muž, Stagen in Rebr. Pridelovalne površine so razdrobljene po kmetijah, na 7 poklicnih kmetov in približno toliko polkmetov. Vsi ostali prebivalci si služijo kruh po raznih delovnih organizacijah v bližnji in daljni okolici kot so: Bled, Radovljica, Jesenice, Lesce, Javornik, Begunje, Podnart in Tržič, saj na svojem krajevnem prostoru nimajo nobene delovne organizacije, s katero bi lahko sodelovali ali bili kakorkoli nanjo neposredno vezani. Pripomniti je treba, da je največ zaposlenih na območju občine Jesenice, predvsem pa v Železarni Jesenice. Zanimivo je, da se je v Zasipu začel osnovnošolski pouk že v letu 1847, v letu 1962 pa je bila na željo občinske prosvetne službe Radovljica šola ukinjena z izgovorom, da ni rentabilna. Čudno, več kot 100 let je bila rentabilna z manjšim številom obiskovalcev pouka v šoli, kar naenkrat pa v socialistični družbi šola ni bila rentabilna. Tako se zasipški otroci vozijo in pešačijo 2 km v šolo na Bled. Najstarejši krajani vedo povedati, da je bila prva učiteljica v Zasipu Frančiška Vovk — Vida Jerajeva, pesnica, ki jo imajo še danes v lepem spominu in ni delala razlik med učenci, slehernemu je bila pripravljena svetovati in pomagati. Bila je sodobnica Ivana Cankarja, ki jo je ob neki priliki tudi obiskal v Zasipu. Z ukinitvijo šolskega pouka in šole kot take, pa je življenje na tem področju ohromelo in kraj je postal »mrtev« z vidika prosvetne dejavnosti. Prebivalci Zasipa so prizadevni in delovni ljudje. Taki so bili tudi pred II. sv. vojno. Vse dokler jih nemški okupator ni mučil in maltretiral vso okupacijo. Tako je bil v Mostah pri Žirovnici ustreljen Marolt Anton, trajna invalida pa sta postala Marjan Kraigher in Franc Primožič. Neposredno v NOV je sodelovalo 39 ljudi, 6 pa jih je padlo v borbah. Zasip je bil že leta 1941 revolucionarno razpoložen. Saj so 3 vaščani izvršili sabotažno akcijo na cevovodu HC Piškovci 5. avgusta 1941 in s tem nemškemu okupatorju povzročili za- stoj proizvodnje v ŽJ Jesenice. Omembe vredno je Kulturno prosvetno društvo v Zasipu, ki opravlja svoje pomembno poslanstvo že več kot 60 let. Ob tem je treba poudariti vztrajnost in marljivost in odrekanje v svojem privatnem življenju članov, ki so skozi pol stoletja delovali na različnih kulturnih področjih. Predvsem pred II. svetovno vojno in med njo je KPD odigralo svoje pomembno poslanstvo pri nacionalni zavesti ljudi in svojega kulturnega obstoja. Čeprav so na delovanje društva v teh dolgih letih vplivale razne težave, so njegovi člani vzdržali tradicijo, na katero so ponosni starejši in mlajši. Vredno je omeniti PEVSKI MOŠKI ZBOR, katerega vodi že dolga leta predsednik Ciril Kraigher, ki je hkrati duhovni vodj’a KPD, ter pevskega zbora. Kmalu po ustanovitvi KPD 1925. leta je bila ustanovljena tudi knjižnica, ki je takrat imela okrog 300 knjig. Poleg KPD je tudi prostovoljno gasilsko društvo, ki je naj starejše društvo v Zasipu. V zadnjih letih pa je PGD z veliko prizadevnostjo upravnega odbora in posameznikov izredno napredovalo v tem, da so si zgradili nov, moderen dom in nabavili moderno brizgalko za gašenje požarov. Dobro skrbijo tudi za podmladek. Do leta 1973/74 je Zasip kot tak pripadal krajevni skupnosti Bled, kjer so imeli prebivalci Zasipa tudi svojega odbornika. Taka ureditev pa ni bila primerna za odločanje in dogovarjanje prebivalcev za ureditev raznih komunalnih in drugih potreb v samem Zasipu. Tudi to, da prebivalci niso nikoli vedeli koliko finančnih sredstev priteka v KS za potrebe Zasipa. Skratka kraj kot tak je bil komunalno nerazvit in neobdelan. Tako so se na pobudo nekaterih prebivalcev in DPO krajani odločili in ustanovili svojo krajevno skupnost, katere prvi predsednik je bil POVSIN Ivan, predsednik KK SZDL pa ZUPAN Jože. Na pravilni zasnovi programa KS pa so se kmalu pokazali pozitivni rezultati v tem, da je bila pravilna odločitev krajanov za svojo samostojno krajevno skupnost. Že v prvih petih letih krajevne skupnosti so se odločili za prvi kraje- vni samoprispevek za asfaltiranje cest in ga tudi uspešno izvedli. V letu 1977 so prevzeli organizacijo in izvedbo IX. zbora gorenjskih aktivistov na Homu, katerega jim je zaupala občinska konferenca SZDL Radovljica. Ta zbor je izredno dobro uspel, predvsem po zaslugi krajanov, ki so bili izredno delovni in marljivi. Uredili so si nove prostore za potrebe KS, katere koristijo poleg knjižnice tudi KPD in vse DPO in društva za svoje sestanke. Takoj ob ustanovitvi KS Zasip so se formirale družbeno politične organizacije in društva, ki čutijo v KK SZDL Zasip svojo organizacijsko in družbeno podporo. Tako je KK SZDL in druge DPO skupno s skupščino KS in njenimi organi, predvsem izvršnim svetom organiziral s PTT Kranj montažo telefonskih priključkov (154 telefonov). Od tega je priključenih 22 telefonov tudi v vasi Podhom, ki pa spada v KS Gorje. To je bilo veliko 4-letno organizacijsko delo v KS Zasip, ki pa ni edino. Na Homu so zgradili svoj rekreacijski prostor, z bifejem »Jurčkom«. Na tem prostoru se vsako leto vršijo pikniki mnogih DO, ki jih organizirajo sindikati. Krajevna skupnost je v tem obdobju organizirala tudi odvoz odpadnega materiala po gospodinjstvih in nabavila kontejner za odvoz kosovnega odpadnega materiala. Zelo zanimiva je njihova »Zimska mala olimpiada«, tako so jo poimenovali, to so smučarska tekmovanja za stare in mlade. Udeležba je zelo velika, predvsem pa je zelo prizadevna, mladina v vseh disciplinah, kot so: teki, slalom, veleslalom in skoki ter sankanje. Razumljivo, saj prejmejo za vse discipline medalje za L, II. in III. mesto. Glede na to, da je Zasip kot kraj zelo privlačen, se večina domačinov odloča ostati v svojem rojstnem kraju. Prav zaradi pozitivnih lastnosti kraja (sončna lega, čist zrak in dobro komunalno urejen kraj) so elementi, ki privlačijo ne samo domačine, temveč tudi prebivalce drugih krajev Gorenjske, saj v Zasipu ni nobene industrije, ki bi onesnaževala okolje in pogoje za bivanje ljudi. To so bili in so še elementi, ki so pogojevali gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Predvsem pa v zadnjih desetih letih se je ta gradnja močno razširila in prebivalstvo se je tako podvojilo. Zgrajenih je bilo od leta 1955 do danes cca 140 novih hiš in tudi adaptiranih obstoječih hiš. S tem je kraj dobil zelo lepo urejene hiše in okolico, pa naj bo to stan. hiša ali gospodarsko poslopje. Omeniti je vredno, da zelo radi prihajajo na počitnice domači in inozemski gostje, ker vidijo dobre prijazne ljudi in lepo urejene stanovanjske hiše. V Zasipu je danes 75 turističnih ležišč, ali 12 gospodinjstev, ki oddajajo turistične sobe. Pri vsem tem pa žal ni dobro razvito gostinstvo, ki bi lahko nudilo boljše gostinske usluge. Ravno tako je slabo razvita trgovina. Pred II. sv. vojno je bilo v Zasipu: 2 dobri gostilni, 2 dobri trgovini (tudi v Podhomu je bila trgovina in hotel). Danes pa je za potrebe Zasipa in Pod-homa samo: 1 slaba trgovina, 1 gostilna in 1 bife. Vse to naj služi potrebam v današnjem času za trikrat več prebivalcev kot pred vojno. Trgovino naj bi bila v letu 1984/1985 zgradila »Špecerija« Bled. Tako je bilo dogovorjeno in sprejet 5-letni načrt leta 1981. Po novi odločitvi (nesamoupravni) pa se trgovina do nadaljnjega ne bo gradila, z izgovorom, da ni denarja. Nekateri očitno ne moremo doumeti, da je Krajevna skupnost kot taka sestavi del združenega dela in njena vloga pri uresničevanju družbene reprodukcije. Ocene razvoja KS kažejo, da se vsestransko uveljavlja zasnova, vloga in njen pomen kot temeljna skupnost, v kateri delovni ljudje in krajani zadovoljujejo svoje osebne in skupne interese, potrebe in pravice. Da pa bi ta zasnova lahko zaživela v vseh svojih razsežnostih, v kar so usmerjena prizadevanja družbenih dejavnikov, je nujno, da delovni ljudje in krajani s svojim delom in sredstvi zagotove takšno materialno osnovo, ki bo omogočila krajevni skupnosti ustrezen razvoj. Tak nov položaj ljudi v krajevni skupnosti pa se bo uresničil samo, če se bo krajevna skupnost najtesneje povezovala s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela in SIS v občini in izven nje. Brez njene odprtosti in vsestranskega povezovanja, si KS v novi vlogi ni mogoče zamisliti. Predvsem pa bi morali za uresničitev teh ciljev delovati zlasti: — V naši miselnosti moramo odpraviti dvojnost; na eni strani krajani ter na drugi strani združeno delo; — krajevna skupnost se ne sme zapreti v svoje okvire, temveč mora biti ugotovljen skupni interes in podlaga za različne oblike povezovanja KS ne glede na njene meje in meje občine; — vsi subjekti združenega dela in sredstev morajo Delavci DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega so nam v mesecu februarju ter marcu letos pripravili dosti zanimivih prireditev. 18. februarja so v Zadružnem domu v Ribnem gostovali igralci gledališča Svoboda —■ center iz Trbovelj. Predstavili so nam dve komediji: Prihranjen funt in Analfabet pod skupnim naslovom: Kaj nam pa morejo? Jože Andrej Čibej je obe komediji priredil oziroma dopisal in postavil dogajanje v naš čas. Obe igri se odlikujeta z zdravim in pristnim humorjem; igralci so brezhibno in živo odigrali dvojne vloge. Dvorana je bila nabito polna gledalcev, ki so se od srca nasmejali. Trboveljsko gledališče potuje po vsej Sloveniji in povsod so bili lepo sprejeti. Njihovo geslo je dokaj zanimivo: »Smeh je zdrav, zdravje je pol bogastva, tega pa je čedalje manj«. V nedeljo, 26. 2. 1984 so se v dvorani ribenskega zadružnega doma predstavile tri folklorne skupine, ki delajo pod vodstvom Tončke obravnavati KS kot svojo sestavino, brez napredka katere ne moremo pričakovati uspešnega razvoja celotne družbene proizvodnje; — Samoupravne interesne skupnosti morajo postati skladno z njihovo ustavno zasnovo le mesto za dogovarjanje in usklajevanje skupnih interesov delovnih ljudi in krajanov kot uporabnikov dobrin, ne pa kot sedaj, ko pogosto postanejo centri, kjer se sredstva zbirajo in nato razdelijo, pri tem pa so male oddaljene KS čestokrat žrtev na račun centrov. Pri razpravah plana krajevne skupnosti v DO o pobudah in predlogih, da bi programe le obravnavali v organizacijah združenega dela in jih vključili kot sestavni del razvoja OZD, pa se čestokrat delavci v razpravah obnašajo, kot da to niso njihovi interesi, temveč interes same KS, brez subjektov uporabe. Tak odnos se kaže predvsem takrat, kadar gre za oddaljene KS od sedeža OZD ali TOZD, še bolj pa, če so to KS izven občinskih meja, pa čeprav v OZD združujejo dela in ustvarjajo dohodek delavci teh krajevnih skupnosti. Ob takih razpravah v zavest delavcev še ni prišlo spoznanje, da si bodo s tem, ko bodo iz svojega ustvarjenega dohodka del namenili za uresničitev programa razvoja svoje KS in s tem izboljšali svoje življenjske razmere v kraju, kjer živijo pretežni del časa in kjer uresničujejo vse druge življenjske aktivnosti. Zavedati bi se morali, da bi se hkrati z urejenim življenjskim pogojem in prostorom, ki vpliva na osebno počutje njega in občana, nedvomno povečala storilnost pri delu v njegovi DO, s tem pa povečal tudi dohodek. Kljub težavam, ki so prisotne s strani zunanjih dejavnikov, bo svet KS tudi v bodoče vsestransko razvijal svoje aktivnosti z namenom, da bi svojim prebivalcem ustvaril čimbolj še pogoje za življenje in delo. STEPAN Martin Maroltove: folklorna skupina Visoko s triom, blejska folklorna skupina in odrasla folklorna skupina iz Ribnega. Srečanje so organizirali v počastitev 90. obletnice rojstva Tončke Maroltove. Ob prazniku Dnevu žena pa so marljivi prosvetni delavci iz Ribnega pripravili v prostorih doma razstavo ročnih del naših krajank. To navado gojijo že nekaj let in prav prijetno je pogledati zanimive izdelke, ki so jih ustvarile marljive roke starejših ali mlajših žena. V soboto, 3. marca letos pa smo si lahko ogledali proslavo za materinski praznik, na kateri so sodelovali otroški pevski zbor in recitatorji ribenskega kulturnega društva. V mesecu marcu se obeta še predstavitev igrice UČNA URA in zabavno-hu-moristični kabaret. Polno in pestro je kulturno življenje v KS Ribno. Zanimivo pa je, da so med gledalci tudi blejski prebivalci, ki radi obiščejo ribenske predstave in prijetno preživijo urico ali dve. Vesna Kulturni večeri v KS Ribno Velika udeležba na FIS tekmovanju Bohinj 84 Bohinjski smučarji so v dneh 20.—22. februarja letos organizirali že 29. po vrsti mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih BOHINJ 84, ki je tudi letos štelo za Alpski pokal. Tako kot vsako leto je na prireditvi nastopilo veliko tekmovalk in tekmovalcev iz evropskih držav, letošnja prireditev pa je prekosila .vsa dosedanja tekmovanja, saj je nastopilo 140 tekmovalk in tekmovalcev iz 13 držav, med njimi kar 115 tujih udeležencev, ki so nastopili, vsaj nekateri, na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu, od koder jih je pripeljalo posebno čarter letalo do Brnika. Na letošnjem tekmovanju so se zbrali športniki iz treh kontinentov, in sicer so pripotovali v Bohinj iz Evrope: Avstrija, Italija, Francija, Švica, ČSSR, Liechtenstein, Španija, Zahodna Nemčija in domači tekmovalci Jugoslovani, iz Amerike so dopotovali prvič smučarji iz Argentine, sodelovali pa so tudi tekmovalci iz Avstralije in Velike Britanije. Tekmovalci so bili iz nekaterih reprezentanc izredno kvalitetni, predvsem mladinci iz Italije in člansko moštvo Švice ter tekmovalke ČSSR. Bohinjski organizatorji so se tudi letos potrudili in izvrstno izpeljali prireditev, ki se je odvijala prvi dan, ko so bili na sporedu solo teki, v lepem sončnem vremenu, v katerem so udeleženci izredno uživali, saj kaj takega v Sarajevu niso doživeli, tekmovanje pa je drugi dan nekoliko motilo sneženje, kar pa organizatorje in udeležence ni prav nič prizadelo. Organizacijski komite je tudi letos vodil predsednik Bajt Franc v pomoči vodje tekmovanja Repinc Franca, sekretarja tekmovanja Erčulj Janeza in kot REZULTATI: ČLANICE — 5 km (34 tekmovalk) 1. Havrančikova Alžbeta 2. Jebava Marcela 3. Thomas Cornelia 4. Kynclova Radka 5. Mlakar Jana 7. Smrekar Andreja 15. Smolnikar Tatjana ČLANI — 15 km (39 tekmovalcev) 1. Schindler Alfred 2. Djuričič Dušan 3. Bovisi Batistta 4. Barco Silvano 5. Renggli Bruno 14. Čarman Ivo 25. Podlogar Dušan vedno, eksperta za pripravo dobrih prog Žvan Jožeta. Omeniti je potrebno, da je org. komite prav letos na olimpijskih igrah v Sarajevu imel na delu priprav-Ijalce prog, ki so delo opravili odlično, od naših organizatorjev iz Bohinja pa sta v sodniškem zboru sodelovala še Repinc Franc in Urankar Janez. Prireditev se je izvedla s kar najnižnimi stroški kolikor je bilo to mogoče, denar pa se je v glavnem zbral iz delovnih organizacij naše občine, TKS Radovljica in pokroviteljev Slovenske železarne in Iskra-Delta. Tudi naša delovna organizacija LIP Bled je prireditev finančno podprla tako kot vsako leto, pomoč pa je prišla tudi v izredno plačanih dopustih organizatorjev, ki so zvečina zaposleni v našem kolektivu. Pohvalno pa je tudi to, da nekatere organizacije in društva pomagajo prireditvi s svojimi prispevki brezplačno. Osnovna šola dr. Janez Mencinger je brezplačno kuhala in delila čaj za tekmovalce, učence ni prav nič motilo drugi dan tekmovanja slabo vreme. Z veliko vnemo in poleg tega tudi zanimanja, so pristopili k delu, pomagali, saj so morali drugi njihovi sodelavci te dni tekmovanja opraviti v šoli delo namesto njih. Prav tako je svoje usluge opravila brezplačno Gorska reševalna služba v vlogi prve pomoči. Prireditev je letošnje leto obiskalo veliko gledalcev, predvsem šolske mladine, saj so nekatere šole Primorske in ljubljanskega okrožja organizirali kar športne dneve za ogled tekmovanja in ta čas izkoristili tudi za smučanje na področju KO-BLE. TCH 15.04,5 TCH - 06,3 SUI - 18,3 TCH - 21,6 JUG - 31,7 JUG - 42,8 JUG -1.11,9 ITA 26.50,3 ITA - 00,8 ITA - 04,7 AUT - 21,4 TCH - 24,0 JUG - 33,9 JUG - 34,1 JUG -1.35,8 SUI 41.40,8 JUG - 16,1 SUI - 34,2 ITA - 34,9 SUI - 38,3 JUG -1.43,4 JUG -3.34,1 MLADINCI — 10 km (42 tekmovalcev) 1. Bornetti Fausto 2. Maddalin Bruno 3. Pullie Gioseppe 4. Blatter Andre 5. Lichon Štefan 7. Kustec Štefan 8. Grajf Sašo 22. PustovrhJani Predaja štafet je vedno zanimiva tudi za gledalce 12 Člani na 15 km: 1. Schindler Alfred, SUI, 2. Djuričič Dušan, JUG, 3. Bovisi Batistta, SUI VRSTNI RED ZA ALPSKI POKAL PO 3 TEKMAH ŽENSKE 1. Mlakar Jana JUG 55 točk 2. Dal Sasso Giudina ITA 25 točk Thomas Karin SUI 25 točk Thomas Cornelia SUI 25 točk 5. Sulzer Cornelia AUT 23 točk 8. Smrekar Andreja JUG 19 točk MLADINCI 1. Pullie Gioseppe ITA 55 točk 2. Bornetti Fausto ITA 44 točk 3. Blatter Andre AUT 36 točk 4. Furger Peter SUI 32 točk 5. Grajf Sašo JUG 27 točk 8. Kustec Štefan JUG 17 točk Člani 1. Schindler Alfred SUI 25 točk 2. Vanzetta Giorgio ITA 25 točk Locatelli Dominique FRA 25 točk 4. Poivara Gian Franco ITA 20 točk Jaussaud Jean Denis FRA 20 točk Djuričič Dušan JUG 20 točk 16. Klemenčič Jože JUG 5 točk 18. Čarman Ivo JUG 5 točk ŠTAFETE MLADINCI — 3 x 10 km (12 štafet) 1. Italija I. 1.31.51,7 2. Italija II. - 44,8 3. ZRN -1.01,3 6. Jugoslavija I. -1.45,0 9. Jugoslavija IV. -6.05,2 ŠTAFETE Članice — 3 x 5 km (8 štafet) 1. ČSSR 51.26,7 2. ZRN - 01,0 3. Švica -2.05,8 5. Jugoslavija I. -4.07,8 7. Jugoslavija II. -5.51,3 ŠTAFETE ČLANI - 3 x IO km (14 štafet) 1. Švica 1.28.50,7 2. Italija I. - 35,3 3. ZRN I. - 39,1 7. Jugoslavija I. -2.06,3 10. Jugoslavija II. -7.57,7 r 'S VII. mala zimska olimpiada v Zasipu Letos so že sedmič po vrsti v Zasipu priredili malo zimsko olimpiado. 2. marca je bila ob 18.30 svečana otvoritev ob prižiganju olimpijskega ognja, razobešanju slovenske trobojnice ter olimpijske zastave. Ogenj je prižgal Janez Ulčar, zaprisego vseh športnikov je podal znani kombinatorec Slavko Burja, za pravičnost sojenja pa je poskrbel Janez Fajfar, ml. Tov. Janez Povšin je otvoril tekmovanje, vse navzoče pa je ozdravil predsednik KS Zasip — Zdenko Race. Spored tekmovanja so razvrstili takole: 2. marca je bil ob 15.30 start veleslalomistov iz Homa do Sebenj. V nedeljo, naslednjega dne pa je bil tek tekačev po progah sebenj skega in zasipškega polja, ob 11.00 uri pa so potekali skoki na 25-metrski skakalnici v Sebenjah. Vreme organizatorjem ni bilo preveč naklonjeno, sankači so imeli južno drsnino, veleslalomistom pa je nagajalo snežno in vetrovno vre- me. V nedeljo tudi ni bilo kaj dosti bolje vreme. Toda tekmovanja so kljub temu izvedli do konca. Resnica je, da so zasipški organizatorji izredno marljivi in lahko za vzor drugim. Rezultati: Veleslalom Mlajše cicibanke: 1. Petra Race, 2. Helena Žemva, 3. Barbara Pur-kat,... osem tekmovalk. Mlajši cicibani: 1. Uroš Ambrožič, 2. Kristi Vidic, 3. Gorazd Rekelj,... nastopilo je 13 tekmovalcev! Cicibani: 1. Sebastijan Vidic, 2. Matjaž Kraigher, 3. Danilo Šimnic, (4 tekm.). Mlajše pionirke: 1. Petra Globenik, 2. Romana Purkat, 3. Simona Žemva,... (7 tekm.). Mlajši pionirji: 1. Damjan Legat, 2. Robi Šabjanič, 3. Lovro Obir, ... (5 tekm.). Pionirke 1. Barbi Klanc, 2. Katja Beznik, 3. Petra Kraigher,... (6 tekmovalk) Pionirji: 1. Janez Ulčar, 2. Grega Kraigher, 3. Igor Izlakar, ... (7 tekmovalcev) Ml. mladinke: L Nataša Klinar, 2. Tatjana Žemva, 3. Sabina Poklukar... (3 tekm.) Ml. mladinci: L Jernej Šorli, 2. Toni Ambrožič, 3. Janko Janša,... (9 tekmoval.). Članice: L Janja Globenik, 2. Jana Burja, 3. Martina Ambrožič,... (5 tekmovalk). Člani: 1. Janez Troma, 2. Borut Povšin, 3. Matija Ambrožič, ... (14 tekmovalcev). Veterani: 1. Peter Šorli, 2. Janez Globevnik, 3. Jajiez Urh,... (11 tekmovalcev.) V veleslalomu je tako nastopilo kar 92 tekmovalcev. Sankanje Enosed Cicibani: 1. Damjan Žemva, 2. Mojca Legat, 3. Petra Race,... (6 tekmovalcev). Pionirji: 1. Gaber Terseglav, 2. Marjan Lukan, 3. Se-basijan Vidic, ... (4 tekmoval.). Mladinke: 1. Mojca Zupan, 2. Petra Kraigher, 3. Nataša Kos, . .. (10 tekmovalk). Mladinci: 1. Jože Zupan, 2. Marjan Dovžan, 3. Janez Ulčar^ ... (11 tekmovalcev). Člani: 1. Boris Žemva, 2. Janez Fajfar, 3. Zdravko Zupan, ... (24 tekmovalcev). Veterani: 1. Franci Legat, 2. Andrej Klinar, 3. Jože Žemva,... (14 tekmovalcev). Dvosed 1. Mojca Grilc-Žaro, 2. Majda Koren-Berto Jesenšek, 3. Tatjana Terseglav-To-ni Burja,... (nastopilo je 7 dvosedov). Teki Ml. pionirke (2 km): 1. Barbara Klinar, 2. Katja Beznik, 3. Mija Zupan, ... (7 tekm.). Cicibani (2 km): 1. Grega Prešern, 2. Janez Ambrožič, 3. Matjaž Kraigher, (5 tekm.). Ml. pionirji (2 km): 1. Roman Ambrožič, 2. Damjan Legat, 3. Robi Sebjančič, (7 tekm.). Ml. mladinke (4 km): 1. Petra Kraihger, 2. Lidija Pu-lec, 3. Staša Kos,... (3, tekm.) Pionirji (4 km): 1. Igor Izlakar, 2. Jože Kirer, 3. Jože Zupan,... (8 tekmovalcev). Ml. mladinci: (4 km): 1. Igor Peterman, 2. Aleš Špo-lja, 3. Janez Kalan,... (5 tekm.). Članice: (2 km): 1. Lea Šorl, 2. Ivanan Ulamer, 3. Simona Kalan,... (6 tekmovalk). Člani: (4 km): 1. Janez Fajfar, 2. Zdravko Zupan, 3. Borut Povšin,.. . (10 tekm.). Veterani: (4 km): 1. Franci Legat, 2. Janez Globenik, 3. Edi Šorl. ... (4 tekm.) St. veterani: (2 km): 1. Ciril Lukan, 2. Stanko Kokalj,(dva tekmovalca). Skoki na 25 metrski skakalnici Cicibani: 1. Sebastijan Vidic, 2. Matjaž Kraigher, 3. Petra Race, . .. Pionirji: 1. Damjan Legat, 2. Janez Ulčar, 3. Marjan Dovžan,... Mladinci: 1. Janko Janša, 2. Toni Ambrožič, 3. Janez Kalan,. .. Skupno je nastopilo 26 skakalcev. Podelili so več kot sto medalj in sicer za vsako vrsto tekmovanj zlato, srebro in bron in to vsaki razredni ekipi. Letos so podelili tudi pre- hodni pokal in tega lahko ekipa osvoji le po treh zaporednih zmagah. Letos so ga osvojili iz ekipe Sebenje s 464 točkami, drugo mesto je osvojila ekipa iz Reber s 320 točkami, tretje pa z 219 točkami Dobje — dolina. KS Zasip ima v svoji skupnosti deset naselij in se tako delijo tudi pri tekmovalnih dosežkih. Komaj tri leta star Primož Grilc pa je dobil posebno odlikovanje. Najstarejšemu pa ni bila podeljena medalja, ker so bili trije enako stari — 58 let. Na tej vsakoletni zasipški olimpijadi smejo tekmovati le tisti, ki stalno prebivajo v tej krajevni skupnosti. Zelo lepo pa bi bilo, da bi tudi druge krajevne skupnosti enako ali podobno organizirale tekmovanja, da bi se na koncu pomerili res najboljši tekmovalci. Jože Ambrožič ŠTIPENDISTI TELESNO-KULTURNE SKUPNOSTI Po podatkih Telesnokul-turne skupnosti Radovljica je v letu 1983 prejemalo športni dodatek 7 veslačev, 4 jadralni letalci, 6 padalcev, 7 odbojkarjev, 1 šahistka, 5 smučarskih tekačev, 1 lokostrelec, 2 kombinatorca, 1 plavalka in 2 smučarja na vodi. Zbrali smo se na železniški postaji v Ljubljani, od koder smo z olimpijskim vlakom odpotovali proti Sarajevu na ogled zimskih olimpijskih iger. Po namestitvi v vagonih smo kmalu ugotovili, da to ni navaden, običajen vlak, temveč pravo udobje sodobnega potovanja. Olimpijski vlak so namreč sestavljali samo spalniki, jedilni vagon ter vagon z bifejem in klubskim prostorom, v katerem je odmevala raznovrstna glasba. Nekateri potniki, zlasti otroci in najstarejši so si privoščili počitek v spalnikih, večina pa nas je 9-ur-no vožnjo prebilo v klubskem prostoru ob igranju taroka in zelo poceni pijači. Zjutraj smo prispeli v Sarajevo, ki ga je prekrivala pol metra debela odeja novoza-padlega snega. Ceste in vse Večji honorarji za dopisništvo v Glasilo Vsem dopisnikom sporočamo, da je delavski svet DO na svojem zasedanju 1. 3.1984 sprejel predlog uredniškega odbora za zvišanje honorarjev za dopisovanje v Glasilo. Cenik velja od 1. 3.1984 dalje. A. Honorarji za pisne prispevke: — prispevki, ki zahtevajo veliko zbiranja in samostojnega obdelovanja gradiva: izvirni uvodni članki, izvirne reportaže in literarni sestavki, analize o poslovanju posameznih dejavnosti v DO in razprave 3,00 din — samostojni prispevki oz. komentarji o delu samoupravnih organov in družbenih organizacij, članki o problemih življenja in dela v kolektivu ali občini, prevodi zahtevnejših strokovnih tekstov ipd. 2,00 din — prispevki, ki ne zahtevajo večjega angažiranja avtorja, kot: izvlečki iz zapisnikov, prevodi preprostejših tekstov, dodatna obdelava podatkov, ki so jih posamezniki že po službeni dolžnosti morali predložiti samoupravnim organom ipd. — zanimiv kratek prispevek do 10 vrstic — šala s poljubno tematiko nad 10 vrstic — krajša šala s poljubno tematiko 1,00 din 13.00 din 15.00 din 9,50 din 00-150,00 B. Honorarji za slikovno gradivo originalne fotografije 100 — prosta karikatura ali risana šala se oce- njuje po izvirnosti in obsežnosti (o kvaliteti in izvirnosti odloča uredniški odbor) 100,00—300,00 — shema stroja ali strojne naprave 100,00 din — shema dela stroja ali strojne naprave 40,00 din — samostojno pripravljeni grafikoni in diagrami 40,00 din — križanke do 20 gesel 120,00 din — križanke do 70 gesel 180,00 din — križanke do 90 gesel 300,00 din — križanke nad 90 gesel 600,00 din C. Ne honorirajo pa se prispevki razni ponatisi iz ostalih sredstev obveščanja, ponatis risanih šal in podobnega iz ostalih sredstev obveščanja, osmrtnice, poizvedovanja, zahvale, preklici, oglasi, ipd. Uredništvo si pridržuje pravico, da vse prispevke, ki zaradi svoje oblike ali vsebine niso zajeti v zgornjem ceniku, oceni po lastni presoji in določi višino honorarja. poti so bile očiščene, da promet ni bil oviran. Z avtobusom smo nadaljevali pot proti 50 km oddaljenem Igmanu. Čudovit je bil pogled na mesto, ki je bilo vse v znamenju olimpiade. Na vseh vidnejših mestih so plapolale zastave OI in držav udeleženk iger. Po dveumi vožnji smo prispeli na Veliko polje, kjer so se odvijali tekaški boji za osvajanje olimpijskih medalj na 30 km. Tekmovanje se je pričelo točno ob določeni uri, kar nas je vse obiskovalce, ki nas ni bilo malo, začudilo, saj je ob takih vremenskih težavah težko vse nemoteno izpeljati. Toda upornim prirediteljem je to uspelo. Močan veter je bril .vsepovsod, in kaj kmalu po startu smo se umaknili v toplo zavetišče hotela Mrazi-šte. Ko so se tekmovalci z neverjetno voljo borili za kilometre in minute, smo si mi greli premrle ude ter se nacejali z vsemogočo pijačo. Po okrepčilu smo se napotili nazaj na prizorišče, ki je bilo odmaknjeno od hotela okrog 500 m. Le ženske udeleženke so si teke raje ogledale preko TV ekranov v TV sobi, kamor so jih gostoljubni uslužbenci odpeljali, mi vztrajnejši pa smo si prihode ter osvajalce medalj ogledali na samem cilju. Odpeljali smo se dalje in si mimogrede ogledali še Malo polje, ki je oddaljeno kakih 500—1000 m od Velikega polja. Nudil se je lep pogled na obe lepotici — skakalnici, ki pa nam nista prinesli željenih radosti. Ob prihodu nazaj v Sarajevo smo si mimogrede lahko ogledali tudi olimpijsko naselje. Bilo je res lepo urejeno in bržčas smo bili tudi mi ponosni na naše stvaritve. Kot mnogi drugi smo si tudi mi ogledali znamenito Baščaršijo, ki je pritegnila domala vse udeležence. Skrivoma smo zrli v nepotešene oči severnjakov, pa udeležencev iz Daljnega vzhoda in iz drugih kontinentov. S kamerami so tekali od tržnice do tržnice, od kovačnice znanih bosanskih bakrenih izdelkov do drugih manjših delavnic. Množično so kupovali suvenirje, med katerimi je glavno vlogo odigral Vučko, vsakdo je namreč s seboj nosil maskoto sarajevskih olimpijskih iger. Velika gneča je bila tudi ob znani mošeji, kjer so se moški pripravljali k popoldanski molitvi. Za prenekaterega obiskovalca je bilo to nepozabno doživetje — tudi mi smo z zani- manjem spremljali priprave na obred. Mimogrede smo potešili lačne želodce s pleskavico in pivom. Začudeni smo bili ob nizkih cenah, na kaj takega kar nismo več navajeni. Nadaljevali smo ogled olimpijskega Sarajeva. Ogledali smo si Skenderijo, ki je v primerjavi z ljubljanskim Tivolijem prava lepotica. Mogočna je dvorana z raznovrstnimi prizidki, v katerih so mesto našle mnoge dejavnosti — od trgovskih zastopstev, YU SKI POOLA, pod ploščadjo, kjer so bile razglasitve rezultatov ter podelitev medalj pa so raznovrstne restavracije, trgovine in drugi lokali, ki jih ob taki veliki športni manifestaciji celotnega sveta ne sme manjkati. Ogledali smo si še stadion Koševo, kjer se je odvijala svečana otvoritev ter drugo lepotico belega športa — športno dvorano Zetra pa stadion za hitrostno drsanje. Mnogo prehitro je napočil čas vrnitve. Vrnili smo se v resničnost, kajti morali smo izprazniti prostor za druge obiskovalce Sarajeva, ki so prihajali trumoma z vseh koncev sveta. Slišali smo domala vse jezike sveta. Poslovili smo se. Polne vtisov in premlevanja dogodkov pa nas je nenadoma zmotilo ustavljanje vlaka. Na podlagi 44. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP, lesna industrija Bled in sklepa odbora za organizacijo, kadre in stanovanja z dne 6. 3. 1984 se objavi RAZPIS za dodelitev posojil za gradnjo oz. adaptacijo stanovanj v zasebni lasti za leto 1984 v skupnem znesku 11.000.000.— din. I. RAZPISNI POGOJI Pravico do stanovanjskega posojila pod pogoji, določenimi v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled in v pravilnikih posameznih TO in DSSS imajo vsi delavci, ki so v delovnem razmerju v eni od temeljnih organizacij oz. v delovni skupnosti skupnih služb za nedoločen čas. Delavec, ki prosi za kredit, mora biti kreditno sposoben. Posojilo se dodeljuje za: 1. izgradnjo ali nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja (novogradnje) 2. za izboljšanje pogojev bivanja v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju (adaptacija) Stanovanjsko posojilo je dolgoročno posojilo z obveznostjo vrnitve do 20 let glede na višino dodeljenega posojila in s 4% obrestno mero. Ostale splošne in posebne kreditne obveze v zvezi z vračanjem in zavarovanjem kredita bo določala kreditna pogodba. II. DOKUMENTACIJA Udeleženci razpisa morajo k vlogi za dodelitev posojila predložiti naslednje dokumente: — zemljiški knjižni izpisek o lastništvu oz. o pravici uporabe zemljišča — gradbeno dovoljenje — kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo o nakupu sta-njovanja — dokazilo o višini lastne udeležbe, ki ne sme biti nižja od 20 % vrednost trosobnega standardnega stanovanja. III. OSTALE DOLOČBE 1. Vlogo, s potrebno dokumentacijo za dodelitev posojila je potrebno vložiti najkasneje do 6.4.1984 in poslati na naslov: LIP, lesna industrija Bled, splošni sektor, 64260 Bled, Ljubljanska 32 2. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale, prav tako tudi ne vloge tistih prosilcev, ki jim je bilo posojilo že prej dodeljeno do najvišje vsote, ki je veljaia v času, ko jim je bilo posojilo dodeljeno. 3. Delavci, ki so vloge za posojilo vložili pred objavo tega razpisa, morajo le-te dopolniti z zahtevanimi podatki in dokumentacijo iz II. točke tega razpisa. 4. O izidu razpisa bomo udeležence obvestili z objavo sklepov na oglasnih deskah TO oz. DSSS in z vročitvijo sklepov vsem prosilcem, s pojasnilom in rokom možnosti prigovora. Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja Neusmiljeno sneženje jo je tudi nam zagodlo. Ustavili smo se pod Dobojem. Močan veter je zamedel progo in tudi prekinil elektriko. Na progi smo ostali pet ur. Brez gretja smo ostali, zato nam je presneto prav prišlo zdravilo proti mrazu, brez katerega ne gre na pot noben Gorenjec. 'Up S šestumo zamudo smo prispeli v Ljubljano, ki se je kopala v soncu. Sneg je ta-korekoč nagajal le v Bosni. Kljub vsemu nam bodo sarajevske zimske olimpijske igre ostale v trajnem spominu. Vse je bilo v najlepšem redu, vse se je odvijalo po vnaprej začrtanih programih, največ točk pa gotovo zaslužijo domačini, ki so bili pripravljeni pomagati na vsakem koraku in vsepovsod izkazovati nenarejeno gostoljubnost. Urh n taflflrvMÉì® omte§ j Tek na smučeh r ^ Nagradna križanka S / STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC FEBRUAR 1984 delavcev pripravnikov TO TOMAŽ GODEC Bohinjska Bistrica 480 4 TO REČICA 330 TO MOJSTRANA 81 1 TO PODNART 81 TO TRGOVINA 25 DSSS 86 5 Skupaj: 1083 10 ZAPOSLILI SO SE v TO TOMAŽ Godec: DOBRAVEC Marjan, 1967 — obdelovalec lesa, ZALOKAR Janez, 1966 — obdelovalec lesa, SMUKAVEC Marjan, 1967 — obdelovalec lesa, GOLJA Jana, 1967 — obdelovalec lesa; v TO Rečica: KLAVORA Damjan, 1965 — K-lesar v TO Mojstrana: LOJEVEC Marjana, 1952 — K-kuharica, RAZINGER Stanko, 1950 — SS - pedagoška gimn., BRUS Edi, 1950 — K slikopleskar, VEBER Janko, 1963 — Ks specializirani lesni delavec v TO Podnart MIHELIČ Irena, 1968 - NK, NK, MUJCINOVIČ Stanko, 1949 -1965 - NK NOVAK Velimir, 1961 -- K, DEBELJAK Dušan, v DSSSj PAVLIČ Pavlina, 1963 — ekonomski tehnik, STARE Olga, 1963 — ekonomski tehnik ODŠLI IZ DO: iz TO Tomaž Godec: STARE Olga, SS — delo za določen čas, BLAŽIN Ana, NK — upokojitev, SAMARDŽIČ Marija, PK — upokojitev iz TO Rečiča: JAN Jože, K — upokojen iz TO Podnart: PINTAR Franc, K — sporazumno POROČILI SO SE: Iskra Davorin in Urh Zdenka (TO Tomaž Godec) Ceklin Valentin (TO Tomaž Godec) RODILI SO SE Srečku in Mariji GOSAR (TO Tomaž Godec) — hči Zdravku STARETU (TO Tomaž Godec) — hči Danici ŠIPKA (TO Podnart) — hči Upokojila se je Anica Prešeren Rodila se je 25. aprila 1931. leta v Škofljici pri Ljubljani. Izhaja iz kmečke družine. Otroška leta je preživela v Dolenjskih Toplicah, kjer je zaključila osnovno šolo in se izučila za delavko trgovske stroke. Zgodaj je začela služiti sama svoj kruh, saj je že pri sedemnajstih letih delala v Kmetijski zadrugi v Dolenjskih Toplicah. V letih 1949 in 1950 je združevala delo v Lesno industrijskem podjetju v Novem mestu. Tam je opravljala knjigovodske posle. Ko se je preselila na Gorenjsko, je osem let delala v Železarni na Jesenicah. V našo delovno organizacijo je vstopila julija 1958. Več kakor dvajset let je opravljala naloge in dela sal-dakontista v finančnem sektorju ter vrsto let natančno in uspešno reševala naloge vodja saldakontov. Anica je član ZKJ od leta 1962. Kot sodelavka je bila vedno prijazna in družabna, poskrbeti je znala za dobro voljo in nikoli odrekla pomoči. V pokoju ji vsi želimo mirnih in predvsem zdravih let, da se še vrne med nas in da ostanemo dalje povezani kot prijatelji. Pravilna rešitev nagradne križanke: IGRE, SNEG, VO, S, ONE, ULICA? MOR, ČINAR, OM, KM, RAINER, OPS, JK, A, INLET, MT, OJE, VELAR, 1ST, ORADA, SK, K, UNEC, EOKA, SKI, MORA, ARS, SERENADA, OSAT, RA, Č, UT LA, ASTI, OA, OL, RK Prispelo je 31 rešitev. Žreb je nagrade določil naslednjim: 1. nagrado 1.000 din Metki Ahačič, DSSS 2. nagrado 750 din Štefi Jirasek, upokojenka 3. nagrado 500 din Poloni Cerkovnik, DSSS Kje so danes gorjanski tekači na smučeh? To vprašanje si zastavi marsikdo, ki je spremljal tek gorjanskih tekačev v preteklih letih. Odgovor je en sam in sicer, ker so izgubili Lovra Žemva. 27. decembra 1981 se je zgrudil na progi, ki jo je že tolikokrat trasirai za memorial Marjana Jakopiča, njegovega učenca in obetavnega tekača. Lovro je bil že v predvojnih letih odličen tekač, bil pa je tudi olimpijec in kombinatorec, več let pa je zastopal državne barve v tujini in z zelo dobrimi rezultati. Bil pa je preprost in skromen in nikoli ni razobesil svojih sijajnih dosežkov na veliki zvon. Po drugi svetovni vojni je Lovro Žemva začel zbirati smučarje, že leta 1946 je sestavil prvo povojno državno prvenstvo ter štafeto iz Gorij in to v sestavi: Lovro Žemva, Franc Poklukar in Jože Ambrožič. Skromna je bila tedaj še smučarska oprema, a vendar bil je začetek. V letu 1948 je Lovro postal državni prvak. Potem je aktivno nehal delovati in se cel posvetil vzgoji mladega rodu s svojimi bogatimi izkušanj ami. Sadovi njegovega vztrajnega dela so se kmalu pokazali. Vzgojil je dolgo vrsto smučarskih tekačev, ki so se iz raznih tekmovanj vedno vračali z odličnimi rezultati. Na svetovnem prvenstvu v Tatrah na Poljskem sta leta 1970 sodelovala Pavle Kobilica in pavle Dornik, leta 1974 pa v Falunu na Finskem Pavle Dornik in Filip Kalan. Pozimi leta 1981 —1982 pa je bilo doseženo v članski štafeti, ki so jo sestavljali Vinko Poklukar ter brata Podlogar. Dve leti po Lovrovi smrti pa je podoba gorjanskih tekačev bolj žalostna. Konec decembra^ lani na Memorialu Lovra Žemva domači tekači niso osvojili nobenega odličja. To so resnična dejstva, nad katerimi se je treba zamisliti. Člani nimajo skupnih treningov in vsak dela po svoje. Za mlade sicer skrbi Pavle Kobilica, ki pa nima toliko časa. Znano pa je, da je tudi poleti potrebna kondicija. V Gorjah še vedno deluje upravni odbor, Lovrova dela so tu dobro vidna. Prav bi bilo, da bi najeli rednega trenerja, ki bi se ukvarjal le z vzgojo smučarskega kadra. Marsikaj bi se dalo izboljšati, ljudje pa bi morali imeti veliko več delovne volje. Jože Ambrožič jIilka Pl emine Herce- govec Osmi marec Mesto in reka na Slovaškem Ada Negri Glavno mesto Italije Spona, veriga Avto-oznaka Nemčije Japonsko mesto, JV od Osake Kem.prvi- na/meta- loid/ Izvršni svet Ana Karenina Osebni zaimek Kraj ob reki Sari aga v Kaneru- Priprava za povezovanje sena na vozu Pijača starih Slovanov Plemiški naslov I Razmno- ževanje rib Del Ljubljane^ Zaničljiv izraz za Italijana Japonski pisatelj /Kobo/ Staro-slovan- Ne be sni pojav Tebanski kralj v gr.mit. Latinska kratica za: id est Sestavil: R Ü J o Kem.znak za kisik Osebni zaimek Japonsko pristan, na zahodu otoka RLušiu Stara dolžinska mera 2,63cm Jezero v Švici južno od Berna Rešitev pošljite uredniškemu odboru do 5. aprila 1984. Nagrade: 1. 1.000 din 2. 750 din 3. 500 din Pri zobozdravniku Nekega večera me je začel boleti zob. To sem povedal mami in rekla mi je, da me bo oče naslednji dan peljal k zobozdravniku. Še v postelji nisem mogel zaspati. Mislil sem si, kako hudo je pri zobozdravniku. Naslednjega dne me je oče odpeljal. Šla sva v čakalnico, oddala zdravstveno izkaznico in se vsedla. Začel sem se bati, oče pa me je dražil, da mi bodo tam odrezali glavo. Nekaj šolarjev je bilo pred nama in ko sem bil na vrsti, sem prosil očeta, da gre z mano v ordinacijo. Oče je privolil in skupaj sva šla notri. Oče je rekel, da me boli zob. Zobo- Vzdrževanje kulturnih domov dravnica pa je odgovorila, da bomo temu predrznežu že pokazali. Vsedel sem se na stol, odprl usta, ona je bliskovito vzela klešče in mi zob izruvala. Nato mi je pogledala usta in opazila, da je en zob potreben plombiranja. Začela je vrtati. Nekaj časa sem vzdržal, potem pa sem odrinil zobozdravničino roko. Rekla je, naj bom miren, če hočem imeti lepe zobe. Pustil sem ji, da je zvrtala do konca. Potem mi je dala igračko in naročila, naj ne jem dve uri. Oče je vzel knjižico in napotila sva se domov. Doma me je oče pohvalil, da sem bil priden in da sem malo jokal. Pohvale sem bil vesel in od tedaj rad hodim k zobozdravniku. Simon Beravs, 3. r. OŠ Ribno Na januarski seji je Gospodarski odbor Zveze kulturnih organizacij Radovljica presojal predloge strokovne komisije za ugotavljanje potreb nujnih vzdrževalnih in obnovitvenih del na kulturnih domovih v radovljiški občini. Ta dela sofinancira tudi Kulturna skupnost Radovljica. Za letos je predvideno okoli 550 tisočakov, seveda če bodo predlog potrdili tudi delegati obeh zborov skupščine Kulturne skupnosti Radovljica. Gospodarski odbor je na osnovi ogledov na terenu pri- pravil predlog oz. prednostni vrstni red obnovitvenih oz. vzdrževalnih del v letu 1984. V poštev pridejo dom DPD Svoboda Gorje za znesek 100.000 din, dom KPD Jelovica na Lancovem v višini 100.000 din, dom KPD Triglav Srednja vas v Bohinju za znesek 200.000 din. Za opremo knjižnic v kulturnih domovih na Brezjah je predviden znesek 60.000 din in v Stari Fužini 90.000 din. Obe knjižnici sta bili svečano odprti ob slovenskem kulturnem prazniku. Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Andrej Trojar, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Miro Kelbl in Ciril Kraigher.