PTUJČAN 1999 mesec pride ! : 352(497.12 Ptuj) 5005691,6/7 COBISS © občsinkzun in občil oastliivm ob hlastne občina m Miroslav Luci, Župan MO Cena: 100 lajdoše) Vljudno Vuo '/¿¿¿itn l ' ‘ V/ yo prazniku moocnu občino izlivov bo v potok, gl avcjuota 1999, ob 19.00 Uri dvorišču rninoritokoma oatnootana. teooii borno, čo o o 'Jtooto foftenovariju pridružili vadi Vi. jruUcjru oljbcija vrottidna bo piredizev j N. tednom domu, JjdrjnokjffiL 13). MirooUv Luci, dr. mec Vlupjn Moozno občino ri ČEM IH PRAZNIKU OBČINE PTUJ jOO uri - otvoritev BALINARSKEGA /cMsclBa Potrčevi cesti (Mestna četrt Center) (k zdravje tukajšnjih prebivalcev. Kanalizacije nimamo vse od Ormoške ceste št. 90 naprej, kljub temu, da DE Maribor plačujejo vsa ta leta MO Ptuj rento kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in žalostno je to, da se ta sredstva ne vračajo v urejanje zadev ob reki Dravi oz. jezeru. Vsaka občina pač ta sredstva porabi po svoje. MČ Jezero služi celotnemu PTUJU kot odlagališče vsega slabega, saj imamo v naši četrti deponijo odpadkov. Res je, da prebivalci v neposredni bližini deponije dobijo tako imenovano rento. Verjeli ali ne, to je le kapljica v morje. Posledice smradu, ki ga prenašajo, zaradi deponije pa bodo čutili še dolgo tudi tisti, ki rente ne dobivajo. Nadalje je v našo četrt speljana kanalizacija s celotnega levega brega MO Ptuj in se tu fekalije prečrpavajo v odprtem prečrpališču na desni breg Drave v čistilno napravo. Ne vem, če je tako delujoča čistilna naprava prava vstopnica v Evropo. Smrad, ki ga povzročajo fekalije pa morajo naši krajani nemočni, tiho prenašati. MČ Jezero je prepričana, da je načrt za ptujsko obvoznico iz leta 1997 najbolj primeren, saj bi tako Ptuj dobil pravo obvoznico in tudi most, ki ga Ptuj potrebuje. Ptujsko jezero pa bi se lahko izkoriščalo v turistične in rekreacijske namene, saj so vodne površine v RS javno dobro. MČ Jezero ZAHTEVA, ker je obvoznica prepomembna zadeva, da bi lahko samo mestni svetniki odločali o za Ptuj strateško tako pomem-bem objektu, da se skliče ZBOR KRAJANOV MČ JEZERO in naj se krajani sami odločijo za takšen poseg v/ njihov prostor. Marija CVETKO predsednica MČ JEZERO VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE DfIN ODPRTIH VRHT Nfi PODRUŽNIČNI SOLI GRflJENfl najraje odvržemo v smeti. Obiskovalci so si lahko v/ Ob dnevu odprtih vrat so v šoli potekale različne prireditve, na katerih so učenci dokazali, da se v šoli ne samo učijo, ampak sodelujejo v najrazličnejših dejavnostih, kjer lahko ustvarjalno izražajo svoje misli in potešijo želje po dodatnem znanju. Učenci razredne stopnje so nastopali z igricama Mojca Pokraculja in Mavrična ribica, Člani biološkega krožka so predstavili raziskovalno nalogo Okolje brez črnih odlagališč, s katero so na regijskem tekmovanju osvojili srebrno priznanje. Predstavljen je bil projekt Samoocenjevanje, s katerim je letos šola sodelovala na Dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani. Z glasbenimi instrumenti so se predstavili naši mladi glasbeniki. Učenci oddelka podaljšanega bivanja pa so na svoji razstavi in likovni delavnici pokazali, kaj vse znajo narediti iz različnih odpadnih materialov, ki jih ljudje ponavadi dejavnostih ter na različnih tekmovanjih, kjer so naši učenci dosegli kar nekaj vidnih uvrstitev. Tako kot že vrsto let smo tudi v letošnjem letu ob rojstnih dnevih obiskovali starejše krajane ter jim Likovna delavnica oddelka podaljšanega bivanja (Foto LANGERHOLC) bila stavba v surovem stanju, učenci in delavci šole pa so se spopadali z velikim pomanjkanjem, saj v šoli ni bilo skoraj nobenih učil in učnih pripomočkov, pa tudi pohištva in druge opreme je primanjkovalo oziroma ni bila ustrezna. Do danes je šolska zgradba sicer doživela precej sprememb, vendar še vedno ne nudi potrebnih pogojev za nemoteno delo učencev in učiteljev. Zaradi pomanjkanja učilnic poteka pouk tudi v vlažnih in temnih kletnih prostorih. Šola nima telovadnice, zato pozimi in v slabem vremenu učenci telovadijo kar na šolskih hodnikih. Zaradi tega si delavci pripravili kratek kulturni program, prav tako smo pripravili kulturno prireditev za vinogradnike ter sodelovali na nekaterih prireditvah v domu krajanov, med drugimi tudi na proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Predstavitev projetka Samoocenjevanje (Foto LANGERHOLC) igm ED ©DIL® (Domišljijski spis) PRIPOVEDUJEM KOT ŽUPANJA: »0, lepo, da ste me izvolili. Mislim, da vas je k temu navedla moja iskrenost. Kot sem vam obljubila, bomo sedaj enotno «prijeli« za delo. Uvesti bomo poskušali enakopravnost. Vsi se pritožujete nad nizkimi plačami. No, nad tem se pritožujejo predvsem delavci. Jaz jim ne zamerim, saj se popolnoma strinjam z njimi. No, odpeljimo se sedaj v tovarno «pravice«, ki sem jo zgradila med volitvami.« Tako smo se odpeljali tja. Vsi odrasli prebivalci Ptuja. Po 14 urah smo prišli do sklepa o plačah. Ko smo to uskladili, smo se lotili kopice drugih problemov. Tako smo reševali en problem za drugim. Vse je teklo kot po maslu. Nekaj se pa mi vseeno ni zdelo prav. Nato sem ugotovila, da se je ob rešitvi enega problema pojavil nov. Znašli smo se v začaranem krogu. Vsi smo postali nestrpni in nataknjeni. Zaradi tega sem odstopila s tega položaja, ker sem ugotovila, da nisem zmožna zadovoljiti želja ljudi, kot jih tudi noben župan do sedaj ni bil. Torej, noben župan do sedaj še ni nikoli izpolnil želja vseh ljudi tega ali onega mesta. Estera Fijan 7. b OŠ Ljudski Vrt, Ptuj učilnicah ogledali naslednje projekte in razstave: Moje ime, projekt, ki so ga pripravili učenci 4. razreda, Moj delovni dan, s katerim so se predstavili prvošolci, projekt Orientacija, delo učencev 3. razreda, projekta Merjenje in Samoocenjevanje, razstavo Evropa - Svet -Slovenija, projekt Vinska cesta ter še veliko drugih razstav. Člani literarno-dopisniškega krožka so predstavili šolsko glasilo Utrinki ter ga tudi delili obiskovalcem. Kot že velikokrat prej, smo tudi ob dnevu odprtih vrat šole spoznali, za kaj vse smo prikrajšani, ker naša šola nima telovadnice ali vsaj večjega večnamenskega prostora. Športne prireditve, ki smo jih nameravali izpeljati na šolskem igrišču, smo zaradi dežja namreč morali odpovedati. Zato bodo naši cilji v prihodnosti, poleg kvalitetnega dela ter prijaznega in ustvarjalnega vzdušja v šoli, vsekakor usmerjeni tudi v nadaljnja prizadevanja za adaptacijo naše šole. Mateja Bensa V petek, 4. junija, je podružnična šola Grajena na stežaj odprla svoja vrata obiskovalcem, med katerimi je bilo največ staršev naših učencev, prišlo pa je tudi precej drugih gostov. Učenci so predstavili razredne in šolske projekte, razstavili so svoje izdelke ter pripravili nekaj nastopov in likovno delavnico. Osnovna šola Grajena je bila ustanovljena pred 52 leti. Pouk že od prvih dni poteka v zgradbi, ki so jo kot vojaško bolnišnico med vojno začeli graditi Nemci. Ob koncu vojne je šole in krajani že leta prizadevamo za adaptacijo in nadgradnjo obstoječe stavbe. Kljub slabim pogojem se trudimo, da bi delo v šoli opravili kvalitetno, zato pri pouku nenehno vključujemo sodobne metode in oblike dela. Uvedli smo pouk računalništva na predmetni in razredni stopnji, sodelujemo pa tudi v izvenšolskih Vsem bralcem Ptujčana čestitamo ob pramiku MO Ptuj, 5. avgustu trgovina - barve - laki ** Jadranska 4, PTUJ, tel./ fax: (062) 772-707 0 4 Ib' |jj| Preživite kreativne počitnice in ustvarite svoj izdelek! Nudimo vam a£ E za: Svilo O Steklo jR Keramiko O Tekstil • Oljne in akrilne barve za platna • Fimo mase Zračnosušeče mase za vlivanje in ročno oblikovanje... i mnogo drugih drobnih pripomočkov, ki jih potrebujete pri svojem delu! Delovni čaS: oči 7. do 17. ure in v soboto od 8. •(vu. k VSTOPNINE ÜI8 HAIIiNO - ZABAVNI DOO Haatagiii J —C/JJJj : ■ ,1 >;-:v petek, 23. julija od 20. do 24. ure, Novi trg: FRAJKINCLARI ,'fN torek, 27. julija od 21. do 23. ure, Slovenski trg: VLADO KRESLIN A ALLAN TAYLOR ,'fs petek, 30. julija od 20. do 24. ure, Novi trg: NUDE soboto, 31. julija od 21. do 23. ure, Slovenski trg: ZORAN PREDIN ,/v nedeljo, 1. avgusta od 21. do 23. ure, Slovenski trg: SEAN & JAMES CANNON PTUJSKA NOŠ petek, 6. avgusta od 20. do 01. ure: Mestni trg: Izbor MISS Štajerske za MISS Slavonijo z Mišo Novak in Ptu|sklh S VMM O BNALNA PTUJSKA N d S ,/v soboto, 7. avgusta od 20. do 02. ure: Mestni trg: TEREZA KESOVIJA IN ŠTAJERSKI BARONI Slovenski trg: PERO LOVŠIN A KRIŽARJI Novi Trg: Cvetkov trg: PIDŽI COUNTRY BAND infotel: 062 771 569, 779 601 ‘ m RAZVEDRILO lltUlUSB TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE Slovenski trg 9, Ptuj, tel.:(062) 778-356 DEKORATIVNO OPREMLJANJE R^ljgs|i' IZDELAVA ZAVES: «'SVETOVAN j E NA d O MU iZMERE NA dOMU -izd e Lava zaves doSTAVA NA dOM MONTAŽA ZAVES ¡N liARNis ŠIROKA PONUDBA DEKORATIVE, BHtfEREDIENMDBE; UGLEDNE EVROPSKE ZNAMKE “bohm” ¡¡^» ta»; laziti Mapa prte... rserraatf n mrct NfiGRfiDNfi PRAZNIČNA KRIŽANKA Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno geslo, bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada: IZDELAVA ZAVES V VREDNOSTI 15.000 SIT 2. nagrada: POSTELJNE PREVLEKE V VREDNOSTI 7.000 SIT 3. nagrada: BRISAČE V VREDNOSTI 3.000 SIT Nagrade vam poklanja sponzor križanka: TWILDEKOR. Rešite križanko, potem prenesite črke iz oštevilčenih polj v oštevilčene kvadratke, kjer boste dobili nagradno geslo. Izpolnjene kvadratke z geslom izrežite in jih pošljite do 15. avgusta 1999 na naslov: Uredništvo PTUJČANA, Mestni trg 1, Ptuj z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Izžrebane nagrajence bomo objavili v septembrski številki Ptujčana. d.o.o, Potrčeva 2 ®tuj tel. & fax: (062) 775-096 EDINA VIDEOTEKA NA PTUJU, KJER Sl LAHKO IZPOSODITE FILMSKE USPEŠNICE NA VIDEOKASETAH! TRENUTNO NAIBOLI GLEDANI FILMI: THE HORSE WHISPERER - ŠEPETATI KONJEM SAVING PRIVATE RYAN - REŠEVANJE VOJAKA RYANA TRUMAN SHOW - TRUMANOV SHOW THERE'S SOMETHING ABOUT MARY - NORI NA MARY RANE - RANE LOST IN SPACE - IZGUBLJENI V VESOLJU A PERFECT MURDER - POPOLN UMOR THE NEGOTIATOR - POGAJALEC EVER AFTER - PEPELKA jasno! dobra odločitev z idejo Veliki popusti v mesecu otvoritve! • TEDENSKO DO 10 NOVIH FILMOV 0 IZPOSOJA KASET ZA DVA DNI 0 REZERVACIJE FILMOV 0 CENA 300 SIT, HIT FILMI 350 SIT V VIDEOTEKI SMO VSAK DAN OD 9. DO 11. URE IN OD 14. DO 19. URE, V SOBOTO OD 9. DO 12. URE SMO TUDI PODZASTOPNIK LÖWEN S.P.O.R.T APARATOV (PIKADO, §ROČNI NOGOMET, BILIARD, SNOOKER) TER PHOTOPLAY ZABAVNIH APARATOV HIŠA UGODNIH A Prodajni center PETOVIA Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 062/788-00-23 - oddelek papirnice: tel. 062/788-00-25 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE ■ Nakupni center PANORAMA Špindlerjeva ul.3, Ptuj, tel. 062/747-00-40 ODPRTO V SOBOTO V NEDELJO OD 7.30 DO 19. URE OD 7.30 DO 15. URE OD 8.00 DO 12. URE ♦ Market SOLlD Dornava 81 c, Dornava, tel. 062/755-483 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE ♦ Market STOTIN Hardek 17a, Ormož, tel. 062/701-538 ODPRTO OD 8. DO 17. URE ' V SOBOTO OD 8. DO 12. URE' ► ► ► ► ♦ Market CENTER .** Kraigherjeva 19a, Lenart, tel. 062/729-02-40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 18. URE ► ► ► .................mn». ■ .... razpisa)« POLETNE TEČAJE BORILNIH VEŠČIN Če želite koristno izrabiti poletne dni in se izuriti v eni od japonskih samoobrambnih veščin, potem se lahko vpišete v sledeče programe (individualne in skupinske): 1. SAMOOBRAMBA ZA ZENSKE 2. PIONIRSKA ŠOLA KARATEJA 3. KARATE ZA ODRASLE 4. AIKIDO - goloroka samoobramba 5. KENDO - samurajsko mečevanje 6. TEČAJI ZA TELESNE STRAŽARJE IN REDARJE Ws® d Urnik in število ur po da bdatne informacije na ^ dogovoru. Sš (062) D. AKADEMIJA BORILNIH ŠPORTOV PTUJ Dodatki k LX telegramom. mmm Majhna pozornost -veliko presenečenje. NA VSEH POŠTAH IN TELEFONSKI ŠTEVILKI 96 Polepšajte trenutke veselja svojini najbližjim! Ob rojstvu novega družinskega člana, ob rojstnem dnevu, obletnici, poroki in tudi ob čisto običajnem dnevu presenetite svoje najbližje z LX telegramom z izbranim dodatkom. KJ POŠTA SLOVENIJE http://www.posta.si e-pošta: in/o@posta.si KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTtIJ 200 let stari zgodovini knjižničarstva, ki jo je ptujska knjižnica praznovala leta 1993, je eden pomembnejših mejnikov leto 1948, ko je na pobudo Narodne in univerzitetne knjižnice iz Ljubljane 27.7.1948 takratni OLO Ptuj z odlokom ustanovil Študijsko knjižnico. Tako odločitev je narekovala tudi velika količina knjig, zbranih po letu 1945 v zbirnem centru, fond stare gimnazije in bogata zaloga strokovnih knjig iz Muzejskega društva. To je bil zametek strokovne študijske in domoznanske knjižnice, saj tak fond po takratnem mnenju ni sodil v Ljudsko knjižnico, ki je bila ustanovljena že pred tem. KNJIŽNICI MHK POTRČI P ♦ T ♦ U ♦ J 22.12.1945 je bil namreč ustanovni občni zbor Ljudske knjižnice in čitalnice, vendar je bila takrat knjižnica še brez knjig; prostorov in delavcev. Knjige in inventar so uničili Nemci. V Narodnem domu, kjer je bila prej Narodna čitalnica, pa je bilo vojaštvo. Knjižnica je najprej dobila prostore protestantske cerkve v Prešernovi ulici. Z nabiralno akcijo je dobila 516 knjig, gimnazija ji je podarila 6 knjižnih polic, bila pa je še vedno brez plačanega knjižničarja. Knjige je po sklepu odbora za novo knjižnico naročal Anton Ingolič. Po nekaj mesecih je knjižnica dobila prostore v Narodnem domu, na razpolago pa tudi inventar: 3 omare, 1 navadno mizo, 1 električno svetilko, 1 prižnico itd. Leta 1949 je knjižnica selila v Bezjakovo ulico in imela že redno zaposleno knjižničarko, nato pa je leta 1952 prešla v Krempljevo ulico, kjer je ljudski oddelek knjižnice še danes. Leta 1955 se je v pisarni Mestne knjižnice in čitalnice na 20 m2 velikem prostoru uredil Pionirski oddelek knjižnice, ki je tam ostal vse do preselitve leta 1982 v nekoliko večje prostore v minoritskem samostanu. Enako viharni so bili tudi začetki delovanja študijske knjižnice. Po ustanovitvi je študijska knjižnica dobila v uporabo sedem sob in tri hodnike v dominikanskem samostanu. Zaposlili so bibliotekarsko pripravnico in vršilca dolžnosti ravnatelja, v prostore nagrmadili 80.000 knjig in v pričakovanju uradnih tiskovin in žigov, da bi se lahko označilo lastništvo in začel urejati fond, kljub velikemu neredu začeli z delom. Že v prvem letu je knjižnico obiskalo 54 bralcev, izposodili so si 82 strokovnih knjig in 92 del zabavnega pripovednega čtiva. Knjižnica je kljub velikim težavam po prvih kriznih letih, ko ji je leta 1954 celo grozilo, da jo bodo ukinili, rasla in se razvijala. V letu 1958 je prišlo do združitve Mestne knjižnice z mladinskim oddelkom in študijske knjižnice. V združeni Ljudski in študijski knjižnici je bilo takrat zaposlenih 7 strokovnih uslužbencev. Leta 1969, ko je Ptuj praznoval svojo 1900-let-nico, se je študijski oddelek preselil iz dominikanskega v prenovljeni minoritski samostan. Selitev je že takrat veljala kot začasna, saj tudi nova lokacija ni zagotavljala dovolj prostora. Knjižnica je namreč dobila v uporabo trakt samostana za skladišče knjig, čitalnico in dve pisarni pa ji je odstopila pošta, ki je bila zgrajena na mestu stare minoritske cerkve. Ko se je v začetku osemdesetih let iz prostorov minoritskega samostana izselila OŠ Ljudevita Pivka, je knjižnica leta 1982 dobila še eno krilo samostana (izgubila pa poštne prostore), tako da se je lahko v nekoliko večje prostore (za celih 55 m2!) preselil mladinski oddelek. Ločili smo lahko izposojevalni prostor s časopisno čitalnico in pridobili dve študijski sobi ter dobili nekaj več delovnih prostorov, naši depoji pa so ostali enaki in se seveda vedno bolj polnili. Zato je začela knjižnica v letu 1984 s prizadevanji za celovito rešitev. V letu 1986 je bila podpisana pogodba za izdelavo idejnih projektov za sanacijo Malega gradu za potrebe knjižnice. Za tako rešitev smo se odločili potem, ko naše pobude za izgradnjo nove knjižnice s pomočjo samoprispevka niso naletele na plodna tla (prednost je Imelo takrat zdravstvo in šolstvo, pa tudi primerne lokacije za novogradnjo v mestu ni bilo na razpolago). Prva dela na Malem gradu so se začela v letu 1989, intenzivna prenova po fazah pa v letu 1993. V eno od treh stavb kompleksa Mali grad se je leta 1994 vselil mladinski oddelek knjižnice Nekaj čez 50.000 knjig, 430 m2 površine, funkcionalna oprema, privlačna pravljična soba in 5 zaposlenih v tem oddelku predstavljajo, kakor nam priznavajo vsi naši kolegi, ki nas obiščejo in kakor se radi pohvalimo tudi sami, najlepšo knjižnico za otroke daleč naokoli. Obnova Malega gradu se je nadaljevala tudi po vselitvi mladinskega oddelka in tako se je leta 1996 v drugo od treh stavb vselil oddelek potujoče knjižnice, ki je vse od ustanovitve leta 1972 gostoval z eno pisalno mizo, dvema policama in tremi omarami v prostorih študijskega oddelka. Na 250 m2 je sedaj prostora za 20.000 knjig, ki si jih lahko knjižničarji s terena tudi sami izbirajo. Potujoča knjižnica je namreč namenjena vsem knjižnicam osnovnih šol, prosvetnih društev in specialnim knjižnicam. S pomočjo kolekcij knjig potujočega oddelka jim pomagamo pri izposoji na njihovem območju. S kolekcijami pokrivamo preko 60 različnih lokacij, zato so naša prizadevanja pri razvoju tega dela naše dejavnosti usmerjena v nakup bibliobusa, ki je po našem strokovnem mnenju najracionalnejša in najoptimalnejša rešitev za ustrezno pokritost celotnega terena bivše velike občine Ptuj, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva ptujska knjižnica. Sanacija Malega gradu se intenzivno nadaljuje, tako da se bo v zadnjo od treh stavb konec leta preselila še celotna ostala dejavnost knjižnice. Po izjemno velikih finančnih vlaganjih Ptuja v stavbo, ki je opredeljena kot spomenik, je sedaj dokončanje v zadovoljstvo nas vseh prevzela država in temu projektu namenila sredstva kulturnega tolarja. Od tistega davnega leta 1948, ko je študijsko knjižnico obiskalo 64 bralcev, izposodili pa so si 174 knjig, je minilo 50 let. Danes so seveda te številke popolnoma drugačne. V Knjižnici Ivana Potrča, kakor se imenuje danes, je zaposlenih 22 delavcev (glede na obseg opravljenega dela in velikost knjižnice res še vedno 16 premalo). Knjižnica je s svojim izredno bogatim in dragocenim fondom starejšega gradiva tehnološko sodobno opremljena. Povezana je v enoten knjižnično-infor-macijski sistem Slovenije, je aktivna članica enotnega sistema COBISS z avtomatizirano izposojo. Na voljo ima najrazličnejše informacijske vire, kmalu pa bo imela tudi dobre prostorske pogoje za delo. Sedaj ima knjižnica 240.000 enot inventa-riziranega gradiva, poleg tega pa še okrog 40.000 neobdelanih knjig, kompletno slovensko periodiko, prejema tudi obvezni izvod (vse, kar se v Sloveniji natisne). Izjemno bogate so domoznanska zbirka in dragocene donacije in zapuščine. Letno pridobi knjižnica od 10 do 13.000 novih knjig. Notranje je knjižnica razdeljena na oddelke, in sicer na študijski, ljudski in mladinski oddelek, poleg tega pa še na oddelek potujoče knjižnice, oddelek obdelave gradiva in oddelek domoznanstva, ki je naš najbogatejši in najdragocenejši oddelek. V njem hranimo preko 18.000 obdelanih knjig, 7000 zvezkov periodike, preko 104.000 kosov drobnih tiskov, notno gradivo in vse naše donacije, od katerih naj omenim le staro Ferkovo knjižnico, zapuščino dr. Štefke Cobelj, odkupljeno knjižnico prof. Iva Arharja, zapuščino Ivana Potrča in našo znano staro, rokopisno notno zbirko. Večino od teh posebnih zbirk bomo lahko javno predstavili šele po preselitvi v Mali grad, kjer bodo zbirke našle svoje mesto v posebnih študijskih sobah, ki bodo po teh zbirkah tudi poimenovane. Naše najdragocenejše knjige - od inkunabul do drugih dragocenih tiskov - bodo seveda tudi še naprej pod posebnim režimom in predstavljane javnosti ob posebnih priložnostih. Le redko katera knjižnica se lahko namreč pohvali s tako obsežnim fondom dragocenega gradiva kot naša. Naj omenim le nekaj najdragocenejših tiskov: latinska Biblia Iz leta 1475, Stellarium Pelbartusa de Themesvvara iz leta 1480, Misal iz leta 1522, kar dve originalni Dalmatinovi Bibliji iz leta 1584, nemški rokopisni izvleček Sigismunda Herbersteina Gratae posteritati iz let 1506-1558, Herbersteinove Moskovske zapiske iz leta 1550 in še in še. O skokovitem razvoju knjižničarske dejavnosti lahko pričajo tudi naslednji podatki: Temeljni fond člani 1978 95.303 3.752 1988 148.697 5.596 1998 238.941 10.023 obisk izposoja 1978 37.551 75.850 1988 57.268 139.399 1998 125.205 470.978 Struktura članov je danes takšna: 3% je predšolskih otrok, 31% je osnovnošolcev, 19% srednješolcev, 16% študentov, 22% zaposlenih, 3% upokojencev itd. Tudi struktura izposojenih knjig se je v teh letih močno spremenila. Od takrat, ko je knjižnica izposojala predvsem leposlovje, je pač minilo že 50 let. Danes predstavlja strokovna literatura že 48% delež v celotni izposoji. Če ob teh podatkih povem še to, da ima knjižnica letno tudi čez 200 različnih prireditev - od razstav, srečanj z ustvarjalci, pravljičnih in bibliopedagoških ur do počitniških igralnih uric, kvizov, literarnih ugank in drugih aktivnosti, na katerih je bilo v lanskem letu okrog 7000 preštetih obiskovalcev (obiskovalcev razstav zaradi prehodnega prostora namreč ne štejemo), je to samo podatek več o tem, koliko dela je naloženo 22 zaposlenim delavcem. V vsej svoji zgodovini se knjižnica neprestano bori za denar, ljudi, fond, prostore..., skratka, za razumevanje okolja in časa, v katerem deluje. Da pa nam načrtov in volje nikakor ne zmanjka, dokazuje tudi bližnja preselitev v nove prostore. Po 16-letnih prizadevanjih bomo končno dosegli cilj - prvič v zgodovini bo imela knjižnica svoje lastne prostore, namenjene samo njeni dejavnosti. Skupaj z vsemi uporabniki bomo tudi knjižnični delavci ponosni na to, da je postala naša knjižnica resnični center in steber znanja in informacij, hkrati pa tudi gibalo in garant za lepši, boljši in bogatejši jutri. Lidija Majnik ravnateljica USTVARJALNE POČITNICE V IZDELKIH IZ GUNE IN NA PISANIH POSLIKAVAH NA STEKLU SO POD OTROŠKIMI PRSTKI OŽIVELE ŽIVALI, CVETICE, POŠASTI IN POLETNI TER MORSKI PRIZORI X. Onec junija so šole zaprle svoja vrata In začele so se težko pričakovane počitnice. Učenci imajo pred seboj dva meseca prostih dni brez šolskih skrbi in nalog, ko vsak lahko dela to, za kar čez leto ni imel časa. Otroci radi oblikujejo glino. Izdelki so nastali na prvi muzejski likovni delavnici (Foto: Boris Farič) krajšali s knjigami o gradovih, z igranjem na star pianino in s kurentovo opravo, najbolj radovedne pa je prijazna vodička iz Ptujskih vedut popeljala po grajskih zbirkah. V drugi fazi dela so otroci pobarvali risbe na steklu s pisanimi barvami: oživele so pošasti, živali, cvetice ter poletni in morski prizori. Nekateri so bili na svoje izdelke tako ponosni, da so jih hoteli še mokre odnesti domov in jih pokazati staršem. Po treh urah prijetnega druženja smo se poslovili in si obljubili, da se vidimo še naslednje tri četrtke, ko bomo izdelovali svoje družabne igre in slikali na svilo, in ker ustvarjalnost nima meja, si lahko izmislimo še kaj novega! Številni ustvarjanja željni osnovnošolci so se odzvali vabilu Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti v mesecu juliju prireja likovno delavnico za osnovnošolske otroke. Udeleženci se vsak četrtek zberejo v učilnici na gradu, kjer ustvarjajo v različnih likovnih tehnikah, vsak teden v drugi. Na preteklih dveh srečanjih so nastali najprej izdelki iz gline, nato pa še pisane poslikave na steklo. Veliko število udeležencev likovne delavnice je samo še popestrilo ustvarjalno vzdušje. Medtem, ko so eni še risali s konturnimi pastami na steklo, so drugi, malo hitrejši, že čakali, da se jim posušijo prve črte na steklu. Čas so si lahko v Mžtt Izpod spretnih otroških rok so nastale pisane poslikave na steklo (Foto: Boris Farič) METKA STERGAR likovna pedagoginja v Pokrajinskem muzeju Ptuj S KOLEGIJA ŽUPANA PRED PRIČETKOM GRADNJE GIMNAZIJE NA PTUJU ^ veliki sejni sobi so se v ponedeljek, 5. julija 99 sestali župan in predstavniki političnih strank ter Lista KS, ki so s svetniki zastopani v Mestnem svetu MO Ptuj. Dogovorili so se, da se bo o sofinanciranju MO Ptuj pri izgradnji objekta gimnazije na Ptuju odločalo v skladu s Poslovnikom mestnega sveta na prihodnji redni ali izredni seji mestnega sveta. Na kolegij sta bila povabljena tudi predstavnika Šolskega centra Ptuj, Meta Puklavec kot ravnateljica gimnazije in Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj, ki sta prisotnim na postavljena vprašanja dajala informacije v zvezi z načrtovanjem gradnje objekta gimnazije. Sklenili so, da bodo o višini deleža sofinanciranja s strani občine pri izgradnji gimnazije na Ptuju odločali na redni seji, ki bo 26. julija 1999. V kolikor bi o zadevi morali odločati pred tem datumom, bo sklicana izredna seja. Milena Turk ZA VAS SO DEŽURNI Lekarna Ptuj, Trstenjakova 9, PTUJ tel.: (062) 771-600 je odprta: od ponedeljka do petka v soboto od od 7.00 do 20.00 od 7.00 do 19.00 DEŽURSTVO: JULIJ: od 12. do 31. julija AVGUSTA: 1. In od 9. do 31. avgusta SEPTEMBER: od 1. do 5. in od 13. do konca meseca Dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeljo in ob praznikih pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne. Javni zavod Lekarne Ptuj Trstenjakova 9 TJjeFo": 080. 1234 TOM telefon za otroke in mladostnike v stiski (od 12.00 - 20.00) klic je zastonj. SOS TELEFON za ženske in otroke -žrtve nasilja Telefon: 061/441-993. 061/97- 82 Naslov: Društvo SOS telefon P.p. 2726 lOOl Ljubljana Kakšno pomoč nudimo? telefonsko svetovanje vsak dan od 18.00-23.00. skupino za samopomoč /enkrat tedensko/, zatočišče. ► DELA ZOBOZDRAtl DELOVNE SOBOTE V JULIJUAVGUSTU in SEPTEMBRU Nada Babič Prane Cizerl Tone Florjančič Jože Janžekovič Alenka Krabonja Gregor Kravos Jadranko Kusanovič Katja Arko-Kampuš Lejla Kusanovič 31. julij 7. avgust 14. avgust 21. avgust 28. avgust 4. september 18. september 24. septemebr 25. september JZZD Ptuj Pot v Toplice Sagadinova 24 Juršinci JZZD Ptuj Na tratah Cvetkov trg 2 JZZD Ptuj ZA Ptuj Delovni čas: od 7. do 12. ure LEKARNA TOP-lek Lekarna TOP-lek, tel. Potrčeva 23, PTUJ tel. (062) 7878-490 (1) in fax: (062) 7878-480 (1) je odprta: 0 od ponedeljka do petka • v soboto od 8.00 do 17.00 od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO: AVGUST - poned. (2.avgust): 20.-7. ure torek (3.avgust): 20.-7. ure sreda (4.avgust): 20.-7. ure četrtek (5.avgust): 20.-7. ure petek (6.avgust): 20.-7. ure sobota (7.avgust): 12.-7. ure nedelja (8.avgust): ves dan SEPTEMBER - poned. (6.septemb.): 20.-7. ure torek (7.septemb.): 20.-7. ure sreda (8.septemb.): 20.-7. ure četrtek (9.septemb.): 20.-7. ure petek (lO.septemb.): 20.-7. ure sobota(11 .septemb.): 12.-7. ure nedelja (12.septemb.): ves dan Dežurstvo končamo 9. avgusta ob 7. uri. Dežurstvo končamo 13. septembra ob 7. uri. I L E K A R N A Potrčeva 23, PTUJ ercator Mercator SVS, d.d. Ptuj obvešča cenjene kupce, da ima ob SOBOTAH odprte dežurne prodajalne od 7.30 do 19.30 po naslednjem razporedu: 0 sobota, 24.7., 14.8. in 4.9. PC BREG » sobota, 31.7., 21.8. in 11.9. M RIMSKA PEČ 0 sobota, 7.8., 28.8. in 18.9. SP BLAGOVNICA Ob NEDELJAH so od 8. do 12. ure odprte: 0 SP CMD 0 SP PANORAMA 0 SP ŽIVILA 0 M ROGOZNICA Si Mercator najboljši sosed GLEDALIŠČE PTUJ SE PREDSTAVLJA GLEDALIŠČE PTUJ nemški režiser Heyme. Najbrž si ga vsaka sodobna družba privošči (tudi) zato, da bi pokazala svojo demokratično naravo? In ko smo pri subvencijah in financiranju, moramo poudariti: SpoStova«' ¡„«¡a sezone- Vsako gledališče svoj "učinek" najprej meri s KAZALNIKI OBISKA. Pa poglejmo, kako smo bili "gledani" v preteklih treh sezonah: AMPAK VENDARLE: KJE SMO ZDAJ IN V KATERO SMER NAJ BI SE GLEDALIŠČE RAZVIJALO V PRIHODNJE? KAJ BISTVENEGA BI BILO POTREBNO SPREMENITI? Sezona Sezona Sezona 1996/97 1997/98 1998/99 GLEDALCI 18.210 28.360 33.915 št. gledalcev v Gledališču Ptuj 14.100 21.170 22.740 št. gledalcev na gostovanjih 4.110 7.190 11.175 PRIREDITVE 117 198 224 št. predstav v Gledališču Ptuj 83 135 160 št. predstav na gostovanjih 34 63 64 V matični dvorani v prihodnje obiska ne bomo mogli kaj dosti povečati, ne da bi jo ustrezno prenovili (kot vam je najbrž znano, bi prenovljena dvorana nudila 240 enakovrednih, kvalitetnih sedežev). Pa UMETNIŠKI VIDIKI minule sezone? Vrhunec sezone gotovo predstavlja uprizoritev LJUBEZENSKIH PISEM, kjer so se zbrali resnično Imenitni gledališki ustvarjalci. Zal se nam ni tako zelo "posrečila" uprizoritev Zijaha A. Sokoloviča FINŽGAR V SEKSŠOPU. Monodrama ŠTEFKA VALENTIN je bila dobro sprejeta, saj je že sama zgodba zanimiva in duhovita. Prijetno nas je presenetila uprizoritev FANTA V AVTOBUSU -predvidevali smo namreč, da bo zaradi zahtevnosti teme in možne "zamorjenosti" bolj malo ponovitev, vendar smo jo odigrali kar 41 -krat. Posebej je treba izpostaviti FESTIVAL MONODRAME PTUJ '99, ki je s strani strokovne kritike in medijev prejel v celoti ugodne ocene. Če dodamo še ponovitve uspešnic OJ, ČUDEŽNI ZABOJ in OVINEK, ki sta "preživeli" že drugo sezono, in stoto ponovitev GOVORA MALEMU ČLOVEKU, ocenjujem, da je bila sezona uspešna. "Gledališče je subvencionirana opozicija,"pravi znani KAKO UKREPATI? Začnimo pri FINANCAH. (Kje pa drugje?) Oglejmo si, koliko država daje slovenskim poklicnim gledališčem v letu 1998 in kaj s tem denarjem naredijo. Vir: Pregled (so)financlranja kulturnih programov in projektov v letu 1998, Mi K, Lj, 1998 nadaljevanja dosedanjega financiranja dosegel svoj plafon. Seveda se zavedamo, da je občinska blagajna, kakršna že je, nikoli dovolj velika. Zmanjšana je zaradi manjše velikosti občine, sprememb, ki jih je prinesel zakon o financiranju občin itd. itn. In tu ni kaj dodati: vse to je res. Vendar pa je res tudi naslednje: Ministrstvo za kulturo RS je v zadnji fazi oblikovanja državne mreže poklicnih gledališč - tistih, katerih programe bo v prihodnje sofinancirala. In prav na tem področju, v odnosu do države, pogrešamo sodelovanje, pomoč, prizadevanje, agresivnost, vztrajnost, konstanten pritisk... (ali je morda primernejša in modernejša beseda lobiranje?) občine, ki je edini pravi sogovornik Ministrstva za kulturo RS. Zdaj je zadnji čas za to. Ob velikem angažmaju se lahko popravi zgodovinska "krivica", ki se je zgodila Ptuju leta 1958, ko je država ukinila poklicno gledališče (s stalnim ansamblom!) Leta 1995 je bila mestna oblast resnično pogumna, da je gledališče ponovno ustanovila in si ga naložila "na svoja pleča". Glede na to, da gledališče dosega glede na vložena sredstva zavidljive strokovne rezultate, je zdaj prava priložnost, da si ustanovitelj zbori večja, predvsem pa stalna in sistemska sredstva iz državnega proračuna. In kaj bi Gledišče Ptuj s temi sredstvi? Imeli bi možnost, da izboljšamo standard predstav (več igralcev, lepši kostumi in scena...) in zaposli vsaj nekaj igralcev. (Kar nekaj je mladih ptujskih igralcev, ki so vedno uspešnejši na slovenski gledališki VSI zaposleni Od tega igralcev Obveznost: število PREMIER Obveznost: število vseh predstav Obveznost: število gostovanj DOTACIJA (v mio sit) SNG Drama Ljubljana 123 50 10 322 0 528,9 Mestno gleedališče ljubljansko 98 22 9 277 30 376,4 Drama SNG Maribor 75 24 8 235 20 320,4 Primorsko dramsko gled. Nova Gorica 75 24 6 225 90 316,2 Slovensko mladinsko gledališče 54 29 6 222 30 266,7 Slovensko ljudsko gledališče Celje 64 22 6 235 50 262,1 Prešernovo gledališe Kranj 20 6 5 134 30 33,7 Gledališče Ptuj 6 0 5 145 72 4,5 (To ni celoten budžet vseh sredstev, saj ni vštet delež sredstev, ki jih dajejo občine. Obveznosti sistemsko financiranih gledališč je definirala država, pri GP navajamo dejanske rezultate iz poslovnega poročila za leto 1998). Razvoj Gledališča Ptuj je v primeru sceni. Z njimi bi imeli možnost postati pravi "ambasador" ptujske vrhunske umetniške ustvarjanosti.) Gledališče je v štirih letih doseglo korekten nivo, tukaj pa se utegne tudi ustaviti. Vendar so naši cilji ambicioznejši - ostati malo, vendar postati vrhunsko gledališče, ki se bo po umetniških dosežkih enakovredno merilo s katerimkoli večjim v državi. Prepričani smo namreč, da je samo takšno gledališče za mesto Ptuj in Ptujčane lahko dovolj dobro gledališče. atl? - Meni"1'da t&STrrS&- iava'"n^^dCWV Za konec pa še o STAVBI GLEDALIŠČA. Če si hočete ogledati odlično predstavo - denimo gostovanje ljubljanske Drame, ali pa plesni nastop vašega otroka, koncert pihalne godbe... ugotovite, da fasada odpada, v garderobo ne morete, sanitarije so v hiši kulture naravnost nekulturne. Predvsem pa: kadar je dvorana polna, slabo vidite. Načrti glede možne prenove stavbe so pokazali, da bi lahko bilo v dvorani 240 enakovrednih sedežev! Sočasno bi zgradili nekdanje pročelje in tako pridobili "kuliso" za vse pogostejše prireditve pred gledališčem (lutke, zaključek šolskega leta "Olgice", prireditve Poetovio Vivata, Turističnega društva, Društva umetnikov in ustvarjalcev...). Če si mislite, da bi bila cena za to astronomsko visoka, vas lahko z veseljem razočaramo: prenova stavbe v sodoben, srednje velik kulturni hram, ki bi zadoščal za prirejanje vrhunskih umetniških dogodkov in najeminentejših prireditev (npr. dan samostojnosti, kulturni praznik) - bi stala 250 milijonov SIT. (Se oproščam, vem, govorim pro domo sua.) Vendar za prenovo gledališke stavbe na srečo govorijo tudi številni močni strokovni argumenti. Prihaja sezona, s katero bomo zakorakali v novo tisočletje. Kdor razmišlja o Ptuju in njegovih vizijah resno in odgovorno, prepoznava naše ambicije za smele, Izvedljive in smiselne. hick v min11'1, Hvala vam *a 0 ¿e v nasled' eledalisk' sezon». *■ boste nasli nji S«"'® P‘tan> G®3®“ prilog» - p'°® ,„0/201)11. Ptni » „a, ob««3 pnbimo v3' - us,va„n- si O vsem SKOP svoje mnen^ Samo Strelec direktor Gledališča Ptuj lil* POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, 2250 Ptuj, tel. 062 787-9230 fax. 062 787-9245, pedagoška služba 062/778-879, vodniška služba 062/778-878, 771-308. STALNE ZBIRKE: - Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. KNJIŽNICI - Ogled I. in III. mitreja (Sp. Hajdina in Zg. Breg) je možen po predhodnem naročilu IkilNk POTRÖ P • T • U ♦ J PRIJAZNE, PRIJETNEj PUSTOLOVSKE IN PRESENEČENJ POLNE (062/778-878). - Etnološka zbirka v gradu Velika Nedelja je na ogled med tednom vsak dan razen ponedeljka od 10. do 16. ure, v soboto od 10. do 17. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. POČITNICE PRIJAZNO vas pričakujejo številne knjige v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 35, Ptuj. PRIJETNO in PREGLEDNO urejene knjižne police nudijo - Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu (rimski, srednje - in novoveški lapidarij, numizmatična zbirka in zbirka drobnega arheološkega gradiva). Zbirke so odprte vsak dan od 10. do 16. ure, v soboto in nedeljo pa do 17. ure. - Zbirke na ptujskem gradu (zbirka fevdalne stanovanjske kulture, zbirka glasbil, stalna razstava "Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah") in grajska galerija, so odprte vsak dan od 9. do 18. ure, ob vikendih v juliju in avgustu pa od 9. do 20. ure. OBČASNE RAZSTAVE: - V Miheličevi galeriji je do 31. julija 1999 na ogled razstava Ptujski likovni ustvarjalci 20. stoletja. Miheličeva galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. - V zbirki drobnega arheološkega gradiva (nekdanji dominikanski samostan) je čez poletje na ogled izbor gradiva iz antičnih grobov "D(iis) M(anibus) - Bogovom onostranstva". Pripravil: Martin Šteiner NOGOMETNI TURNIR "1930 P0ET0VI0" Turnir se organizira v sklopu praznovanja 1930. obletnice mesta Ptuj, zato ima tudi temu primeren naziv. Generalni sponzor prireditve je MESTNA OBČINA PTUJ! Kategorije: mlajši dečki U - 12 (letniki 86, 87) cicibani U - 10 (letniki 88 in mlajši) Datum: sobota, 21. avgusta 1999 s pričetkom ob 9. uri Kraj: Mestni stadion NK Drava Ptuj Sodelujoči: Umik tekmovanja: najboljše ekipe iz Slovenije, ekipe iz Hrvaške, Avstrije in Francije skupaj 64 tekem med 9 - 20. uro za predstavnike vseh ekip. Sprejem v mestni hiši, ob 21. uri predvidena zaključna prireditev z glasbenim spotom in ognjemetom!!! Nogometni klub DRAVA RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, OBMOČNO ZDRUŽENJE PTUJ Natašina pot 1/a, tel./fax.: 062/746-475 PROJEKT: Z ZDRUŽENIMI NAPORI ZA BOLJŠO KVALITETO ŽIVLJENJA STARIH V okviru tega projekta izvaja Območno združenje RK Ptuj program merjenja krvnega tlaka in zdravstveno svetovanje v sledečih prostorih: ❖ Društvo upokojencev Ivan Rudolf, Breg - četrtek od 18.- 19. ure ❖ Dom krajanov Rogoznica - četrtek od 17. - 18. ure ❖ Dom krajanov Budina - četrtek od 16. - 17. ure ❖ Dom krajanov Vičava - ponedeljek od 18. - 19- ure ❖ Dom krajanov Turnišče - četrtek od 18. - 19. ure ❖ Dom krajanov Ljudski vrt - četrtek od 18. - 19. ure ❖ Dom krajanov Bratje Reš - četrtek od 18. - 19. ure ❖ Društvo upokojencev Ptuj - torek od 10. - 11. ure ❖ Dom upokojencev Ptuj - četrtek od 9,30. - 10,30. ure ❖ Društvo invalidov Ptuj - po programu za invalide SLIKANICE, PRAVLJICE, ZGODBE, ROMANE, NOVELE, POTOPISE, KRIMINALKE, GROZLJIVKE, DNEVNIKE, SPOMINE, PESNIŠKE IN PRAVLJIČNE ZBIRKE ter POUČNE KNJIGE z najrazličnejših področij ( vesolje, astronomija, računalništvo, zgodovina, živali in rastline, vreme, kemija, fizika, domače živali, vrtnarjenje, taborjenje in igre v naravi, ročne spretnosti, čarovnije in miselne igre, šport...). PUSTOLOVŠČINA je lahko tudi branje dobre knjige, kakor tudi obisk na POČITNIŠKI URICI. Te pripravljamo vsak dan ob 10.uri v PRAVLJIČNI SOBI mladinskega oddelka (literarne uganke, družabne in nagradne igre, bralne nadaljevanke, socialne in besedne igre, miganje za zdravo telo in bistro glavo, predstavitve novih knjig in počitniškega branja, pripovedovanje pravljic, zgodbic in šal, likovno ustvarjanje, origami...). Zadnji teden v juliju bo namenjen BALONARSTVU! POČITNIŠKE URICE so brezplačne, kakor tudi ni vpisnine in članarine v mladinskem oddelku knjižnice. Obiskovalci knjižnice so le dolžni spoštovati KNJIŽNIČNI RED, ki zahteva redno prinašanje članske izkaznice in prepoveduje kričanje, prepiranje, tekanje, skrivanje, nagajanje in prehranjevanje v knjižničnih prostorih, kamor nimajo vstopa psi in rolerji. Obiskovalci knjižnice so dolžni spoštovati še PRAVILA IZPOSOJE: knjige in zvočne kasete so na posodo štiri tedne, video kasete pa sedem dni, knjige iz čitalnice posodimo izjemoma za tri dni (po presoji knjižničarja), izposojevalni rok je praviloma podaljšan enkrat, omejitev je deset knjig pri eni izposoji, prekoračitev izposo-jevalnega roka pomeni plačilo zamudnine. PRIČAKUJEMO vas vsak dan od osmih do petnajstih in do dvanajstih ob sobotah. Podrobnejše informacije dobite na telefonu 778- 885. Liljana Klemenčič vodja mladinskega oddelka in pravljičarka MESTNA OBČINA PTUJ V razstaviščnem prostoru mestne hiše bo do konca avgusta na ogled razstava fotografij Balonarskega kluba Ptuj z naslovom "PTUJ IN BALONI". Odprta bo v petek, 6. avgusta, ob 12.00 uri. VABLJENI! MEDNARODNO ZNANSTVENO SREČANJI y? r cas PTUJ V RIMSKEM CESARSTVU, MITRAIZEM IN NJEGOVA DOBA času od 11. do 15. oktobra 1999 se bo v viteški dvorani ptujskega gradu odvijal pomemben mednarodni dogodek. Pokrajinski muzej Ptuj skupaj z Mestno občino Ptuj pripravlja mednarodno znanstveno srečanje z naslovom Ptuj v rimskem cesarstvu, mitraizem in njegova doba. Arheologi so dokazali obstoj petih svetišč, posvečenih bogu Mitri, kar Ptuj uvršča med najpomembnejša najdišča te vrste v srednji Evropi. Notranjost I. mitreja na Spodnji Hajdini (fototeka PMP) Simpozij je uvrščen v sklop dogajanj ob 1930-letnici prve omembe Ptuja v pisnih virih in 100-letnici odkritja prvega mitreja na Spodnji Hajdini. V času simpozija pričakujemo na Ptuju precejšnje število mednarodnih strokovnjakov s področja mitraizma, saj je svoje referate prijavilo prek 60 predavateljev, ki prihajajo iz Avstrije, Nemčije, Italije, ZDA, Francije, Romunije, Švice, Hrvaške, Madžarske, Poljske in Slovenije. Sklopi predavanj -Povezava Petovione s sosednjimi mesti v 7. stoletju, Mitreji in središča mitraizma, Vloga mitraizma in drugih religij v družbenem življenju rimskega cesarstva, Problemi ohranjanja in zaščite spomenikov - dajejo slutiti visoko strokovno raven, pa tudi možnost seznanitve širšega občinstva s to tematiko. Ob simpoziju bo potekalo več vzpored- nih, prav tako pomembnih dogodkov. Odprli bomo stalno postavitev V. mitreja v lapidariju Pokrajinskega muzeja Ptuj (nekdanji dominikanski samostan), na Hajdini obnovljeni I. mitrej, v viteški dvorani ptujskega gradu pa bo koncert priznanih glasbenikov. Pokroviteljsko nad simpozijem je prevzel predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan. Organizacijski odbor v sestavi Mojca Vomer-Gojkovič, Pokrajinski muzej Ptuj, Nataša Kolar, Pokrajinski muzej Ptuj, Ivan Vidovič, Mestna občina Ptuj, dr. Božidar Slapšak, Oddelek za arheologijo FF Ljubljana, dr. Rajko Bratož, Oddelek za zgodovino FF Ljubljana, dr. Josip Korošec, Restavratorski center RS in dr. Miroslav Polzer, Avstrijski inštitut za V in JV Evropo, Izpostava Ljubljana, skupaj z direktorico Pokrajinskega muzeja Ptuj dr. Marjeto Ciglenečki skrbno pripravlja vse podrobnosti v zvezi z organizacijo in načrtovanjem mednarodnega srečanja. Nam Ptujčanom pa ostane, da se v času dogajanja udeležimo katerega od predavanj ali prireditev ter številne goste sprejmemo kot prijazni in gostoljubni domačini. Zdenka Ristič Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj Jh,, MITRAIZE itraizem je vera, ki so jo prinesli v Petoviono vojaki rimskih legij in trgovci oziroma uradniki ilirske carine. Mitraizem sodi med vzhodne religije, ki poskušajo razložiti stvarstvo v celoti, nastanek vesolja, zemlje, živalstva in rastlinstva, človeka, njegovo bivanje in nesmrtnost njegove duše. Pri mitraizmu lahko govorimo o začetkih enoboštva, o religiji, ki pravi, da so različni bogovi le različne pojavne oblike istega vrhovnega boga. Prvotna peržanska religija, se imenuje mazdaizem. Vrhovni bog Ahura Mazda predstavlja vse pozitivno, dobro in svetlo, Ahriman pa pomeni vse negativno, slabo in temno. Njuna borba se odvija na nebu in zemlji. Mazdaizem pozna še več drugih bogov in božanstev, med katere spada Mitra, bog svetlobe in Sonca. S prenosom te religije v rimski duhovni svet je prišlo tudi do temeljitih sprememb. Tako je Mitra postal najvišji, vrhovni bog; mite o nastanku sveta, o rojstvu boga iz skale, o izvoru vode iz skale in o žrtovanju bika so prenesli iz prvotne religije. Mitraizem je mistična vera, o njej se ni smelo ne pisati in ne govoriti, saj so obredi potekali v zaključenih, moških krogih. O sami religiji se je ohranilo le nekaj podatkov, ki nam govorijo o sedmih stopnjah pripadnikov Mitrove vere. Vsaka predstavlja določen element, ki je upodobljen na oltarni plošči; najvišja je pater. Mitraizem je znan v rimski obliki že v 1. stoletju našega štetja, močno se razširi po letu 140. Centri so bili v Rimu, Osti ji in Kapui, v legijskih taborih in večjih mestih ob obrambnih limesih. Mitraizem ni nikoli postal uradno priznana državna vera, kljub temu da so bili njegovi pripradniki predvsem cesarski uradniki, v Petovioni pa tudi sužnji carinske uprave in vojaki. Prvi mitreji so morali biti zunaj mestnih meja (L, II. in V. mitrej), šele v sredini 3. stoletja so jih lahko postavljali tudi v mestnih. Po letu 313 sokraj ni več mitraičnih napisov; zadnji posamični napisi se pojavljajo še do 385. leta, na Vzhodu je zadnji znani mitrej opredeljen z letom 389. Verstvo se obrži do prevlade krščanstva v začetku 4. stoletja, vzporedno z njim se pojavlja še v drugi polovici istega stoletja. Obdobje poskusa obnove mitraizma v drugi polovici 4. stoletja v Petovioni ni dokumentirano. Mojca Vomer Gojkovič, Pokrajinski muzej Ptuj MESECA PRIPRAVLJANJE RAZSTAVE IZ MESTNE HIŠE y s v)-šiit v ^usiju Ponosni na našega rojaka Janeza Puha - Johanna Pucha smo se v Zgodovinskem arhivu na Ptuju v jeseni 1 997 lotili širšega projekta, s katerim smo v prvi fazi želeli ugotoviti, kaj slovenski prostor ve in skriva o tem velikem rojaku, ki je živel in delal v Gradcu, enem od deželnih glavnih mest takratne mnogonacionalne habsburške monarhije. Zadali smo si nalogo, da ga bomo plan in se kosa z izdelki, ki jih še primerno umestili v slovenski prostor, danes izdeluje njegova tovarna kar nam je uspelo tako s poimenovanjem ene od ptujskih ulic po janezu Puhu kot s sodelovanjem pri filmu bratov Radmilovič in z izdajo monografije, namenjene predvsem slovenskemu bralcu, ki je bila predstavljena v jeseni leta 1998. Pokal za zmagovalca na kolesarski dirki leta 1905, orig. last I. Rihtariča, Gornja Radgona V drugi fazi želimo počastiti 85-letnico smrti in 110-letnico prvega kolesa in to tudi pokazati z razstavo, s katalogom in s Puhu primernim plakatom. Na razstavi želimo nazorno predstaviti njegovo ustvarjalnost, njegovega duha, njegovo borbo za lastni napredek v Gradcu in za napredek tehnike, njegove izdelke, ki so še na razpolago ter njegovo dediščino v tovarni, ki letos praznuje 100 - letnico. Razstava je namenjena predvsem mladim, popularizaciji tehniške stroke in rojstni fari juršinci, saj bo na ogled kot stalna predstavitev v spominski sobi. Razstava razkriva okolje, razmere in čas, v katerih je janez Puh odraščal, prikazuje rezultate njegovega dela, njegovih izumov, njegove bistrosti in samozavesti. Skrbel je za odlične izdelke, ki pa na razstavi niso vsi taki, kajti marsikatero njegovo vozilo, predvsem kolo, so izrinili novi, očem bolj dopadljivi tipi in staro kolo ali motor sta pristala na podstrešju. Po zaslugi ljubiteljev starodobnih vozil Puh spet prihaja marsikaj na Steyr-Daimler-Puch v Gradcu. Razstava je neobičajna združba etnološke, arhivske in tehniške dediščine, želi biti informacija in hkrati opozorilo, da so stara kolesa naša dediščina, enako tudi starodobnih, tako motorji kot avtomobili, saj so osnova za ves sedanji in prihodnji razvoj. Razstavni katalog prinaša poleg običajne vsebine tudi nekaj prispevkov posameznih domačih in tujih avtorjev, s katerimi poskušamo dodati kakšen kamenček v manjkajoča mesta na portretu Janeza Puha. Dodali smo nekaj novih podatkov o njegovih sorodnikih po soprogi, o juršinci h v njegovem času, o njegovih izumih, pomembnih tudi za današnji čas, o Tomosovih vozilih in tako dalje. Veliko gradiva še ni natančno evidentiranega, tako kot tudi na mnoga vprašanja še ni odgovorjeno. V arhivih še vedno nismo izvedeli o mojstru Kranerju, pri katerem se je Puh učil, nič drugega, kot da se je rodil leta 1812. Nismo še obdelali mojstra Gerška, potrdili pa smo izsledke naših predhodnikov, da je bil janez Puh drugi in ne sedmi otrok, da se je izšolal doma in ne v/ Gradcu, da je bil nemško pisan priimek v tistem času in prostoru običajen. Razstava bo v osrednjem prostoru trgovske hiše Domino na Ptuju in bo postavljena ver tikalno, skozi vsa tri nadstropja. Odprtje razstave bo 25.09.1999. Hvala vsem sodelujočim, bili ste odlični sodelavci, hvala vsem, ki ste projekt finančno podprli in tako pripomogli, da lahko teče naprej in da Zgodovinskemu arhivu na Ptuju uspeva združevati lastne ideje in že davno dane pobude, jih nadgrajevati ter seveda izpeljati; kajti, saj veste, ideje so lepe, vendar štejejo le dejanja. Kristina Šamperl Purg i.r. (¡LES KfiNCLER, MIHA PETEK IN ŽIGA PAVLIČ NA SPREJEMU PRI ŽUPANU /ponedeljek, 12. julija 99 je župan v svojem uradu sprejel tri člane ribiške reprezentance, ki so 13. in 14. julija odpotovali na svetovno prvenstvo Portugalske in sicer iz reprezentance mladincev Aleš Kancler, iz reprezentance pionirjev Miha Petek in Žiga Pavlič, ter vodjo reprezentance Jožeta Lovrenčiča. Sprejema se je udeležil tudi Stane Žitnik predsednik Ribiške družine Ptuj in mama trinajstletnega Žige Pavliča, ki jih bo kot predstavnica staršev spremljala na tekmovanju na Portugalskem. Vsi trije so z ribištvom pričeli že v predšolskem obdobju; Miha pri 6 letih, za kar ga je navdušil oče, ki se je z ribištvom intenzivno ukvarjal, Aleševi prvi poskusi segajo v tretje leto starosti, tekmovalno pa je pričel pri enajstih, Žiga je šele letos pričel tekmovati in mu je že uspela uvrstitev v državno reprezentanco, kar je izjemen in redek uspeh. Tudi v njegovi družini je ribištvo doma, saj je bil oče priznan in uspešen tekmovalec. Vodja reprezentance je poudaril, da je nasploh za mlade tekmovalce izrednega pomena podpora in vzpodbuda družine, kar odločilno vpliva na psihično pripravljenost tekmovalcev. Fantje namreč vse prosti čas porabijo za priprave. Kot vsak drugi šport je tudi tekmovalno ribištvo drago; za orientacijo -dobra ribiška palica stane od 12.000 do 15.000 DEM (te so izredno lahke, napravljene iz grafita, pa tudi iz karbona). Najpomembnejše lastnosti, ki jih tekmovalec mora imeti, so: pozornost, hitrost in koordinacija. Pri tekmovanju se namreč meri čas, ki ga tekmovalci porabijo. Dosežen uspeh je odvisen od primernosti taktike in v veliki meri od trenerja. Gre za ekipno tekmovanje. Lovi se na odprti vodi, 100 kilometrov od Lizbone, na reki Rai-i ( ta reka ima podobne značilnosti kot naša Krka). Med tekmovanjem imata dostop do tekmovalcev le trener in vodja ekipe, jože Lorenčič vodja naše reprezentance je letos opravil tudi izpit iz medicine športa, tako da lahko tekmovalcem nudi najnujnejšo pomoč. Člani ribiške reprezentance pred odhodom na SP Portugalske na sprejemu pri županu, (foto KOSI) V tem športu so vodilni tekmovalci iz Anglije, Francije in Italije. Fantje so zagotovili, da treme zaenkrat še ne čutijo, a se jih ponavadi loti na začetku tekmovanja. Župan jim je zaželel varnost na poti in tekmovanju ter poudaril, da niso toliko pomembne visoke uvrstitve, ki si jih verjetno najbolj želijo, ampak predvsem primerna udeležba in s tem promocija našega mesta in države v Evropi. V imenu MO Ptuj jim je ob koncu sprejema zaželel srečo in izročil žepnine za na pot na svetovno prvenstvo v Portugalsko. Člani Ribiške družine Ptuj so se županu zahvalili za sprejem in izkazano podporo. Milena Turk v Ptujčanu bi me predstavili? Saj to je vendar časopis za starejše in bolj resne> za starejše in uspešne, jaz pa bi vam lahko povedal le kaj o plesu in čez nekaj časa še spet kaj o plesu. Ob obveznostih v osnovni šoli je samo še ples moje življenje in moje življenje ples.« Tako nas je ob obisku nagovoril petnajstletni Jernej BRENHOLC z Rimske ploščadi na Ptuju. In prav ples, to njegovo življenje, je bil razlog, da smo ga obiskali. Ko smo Jerneju povedali, da bi ga dejansko želeli podrobneje predstaviti kot plesalca, so iskrice v njegovih očeh kar zažarele, ustnice so se raztegnile v širok nasmeh, roke in noge so podzavestno sledile taktom glasbe, ki je prihajala iz Jernejeve sobe. Pravzaprav iz »družinske« sobe, saj Jernej živi skupaj z mamo in njenim prijateljem v enosobnem stanovanju, ki je bilo do pred kratkim še dom Jernejeve starejše sestre Sabine. Skoraj vsak kvadratni centimeter skrbno urejenega stanovanja ima določeno funkcijo. Prednost ima seveda njegova plesna garderoba, ki je zahtevala vgraditev nekaj dodatnih regalov in polic, kar že tako majhen bivalni prostor še zmanjšuje. Toda vsa družina je zadovoljna. Živijo za njegov ples in to smo čutili v vsaki njihovi kretnji, v vsaki izgovorjeni, pa tudi neizgovorjeni besedi. Počutili smo se domače, kot med pravimi prijatelji, ki se poznajo že leta in leta, čeprav smo se srečali prvič. Ob vsem tem smo skoraj pozabili na naš prvotni namen, da čim več zvemo o Jernejevem »življenjskem» športu. O »Jernej, kdo te je sploh navdušil za ples in do kod segajo tvoji plesni začetki?» »Že od malega so me ob dobri glasbi»srbeli» podplati. Tako sem večkrat na skrivaj kar nekaj »cepetal« in moje nagnjenje je opazila tovarišica v vrtcu. Zelo si je prizadevala in me prepričevala, da bi zaplesal ob kakšni proslavi, vendar sem se temu vneto upiral. Največkrat je ostalo le pri prepričevanjih, čeprav sem si po tihem želel nastopati. Nekako sram me je bilo in najraje sem se umaknil kam v kot. Ko sem bil v drugem razredu, je nekega dne prišla pome moja sestra Sabina. Vsa vesela mi je povedala, da v/ DPD Svoboda Ptuj organizirajo plesno šolo za otroke. Po kratkem premisleku in »posvetu« v družini sem se le odločil, da poskusim, in Sabini sem še danes neizmerno hvaležen, da je »trmarila«. »Učiteljica« Božena Krivec nam je skozi igro pričarala lepote plesnih korakov. Ker so bili to skupinski plesi, sem se popolnoma otresel treme in strahu pred nastopanjem. Seveda pa nisem niti slutil, da je tovarišica Božena neopazno spremljala naše plesne sposobnosti. Po enem letu skupinskih vaj sem prejel povabilo v plesni klub pri DPD Svoboda Ptuj. Tako se je začelo moje plesno življenje.» o »Kdaj so se začeli prvi plesni uspehi?« » V plesnem klubu DPD Svoboda sem začel trdo trenirati pod strokovnim vodstvom Izidorja GNILŠKA - Dorčija in Franja KOZARJA (mednarodnega plesnega mojstra iz Maribora), ki sta mi približala lepote standardnega plesa, ter Boruta ŽURANA, ki me je »popeljal v Latinsko Ameriko«. Seveda pa sem za dobro delo in uspehe potreboval dobro plesalko. Prva je bila Maja Petek, s katero sva bila par do 4. razreda osnovne šole. Prvič sva uradno nastopila 23.4.1994. Prvo zmago v najini starostni kategoriji - pionirji - pa sva dosegla maja 1994, in to v standardnih plesih na turnirju v Slovenj Gradcu. Še osemkrat sva stala na zmagovalnem odru na najvišji stopnički, veliko je bilo tudi drugih in tretjih mest, veliko uvrstitev v finale šestih najboljših parov. Največji uspeh sva z Majo dosegla aprila 1995 na mednarodnem turnirju v Angliji (neuradno svetovno prvenstvo), kjer je nastopilo več kot 350 najboljših parov iz vsega sveta. V najini kategoriji je nastopilo 150 parov in osvojila sva izjemno 6. mesto. Pozneje so mi v klubu »dodelili« drugo plesalko, Mojco Mohorič. Hitro sva se ujela in že junija 1996 na mednarodnem turnirju v Cervii v Italiji v konkurenci 130 parov v standardnih plesih osvojila 1. mesto, v latinskoameriških pa sva bila med 140 pari 4. Za to prvo mesto so dejali, da je to eden največjih uspehov ptujskega plesa. Na odprtem prvenstvu Italije v Cervii, ki je letos potekalo od 19. do 27. junija, sva z mojo novo plesalko, Danijelo Pekič, dosegla odlično 5. mesto v standardnih plesih. Z uspehom sva več kot zadovoljna, saj je bila konkurenca izredno močna, nastopilo je namreč več kot 100 najboljših parov iz cele Evrope. O »Jernej, če se za trenutek malo oddaljimo od plesa - te je v rani mladosti zanimal še kakšen drug šport?» »Moja sanjska želja je bil nogomet, vendar doma ni bilo pravega navdušenja in podpore, zato niti nisem poskusil. Vpisal sem se sicer k namiznemu tenisu, vendar dalje od vpisa nisem prišel. Dvakrat sem bil celo na treningu karateja. To pa je tudi vse. Če me vprašate, s čim bi se zraven plesa najraje ukvarjal...? Všeč mi je hokej na ledu! Sem pa tudi zvesti navijač NK MARIBOR TEATANIK." Kar malce nam je zastal dih ob tej izjavi. Hokej na ledu se zdi tako grob in nevaren šport in to nikakor ni v sozvočju z Jernejevim nežnim videzom. Tako smo se raje vrnili k naši prvotni temi -plesu. o »Kot si povedal, si vse uspehe dosegel v plesnem klubu TANGO in pozneje v plesnem klubu MAMBO na Ptuju. Kako to, da si se sedaj odločil plesno pot nadaljevati v plesnem klubu PINGI Maribor?» » Moja plesalka Mojca Mohorič se je proti koncu lanskega šolskega leta začela nekoliko bolj posvečati atletiki. Tako je za najine skupne treninge ostajalo vse manj časa. Nekaj pa so nama ga pobrale še kakšne bolezni - pri njej in pri meni. Neredna vadba pa seveda ne prinese rezultatov, saj je za ples potrebna trdna volja obeh partnerjev. Ker so moji cilji v tekmovalnem kot kasneje v profesionalnem smislu visoki, sem se po premoru jeseni 1998 odločil za Maribor. Tu imam boljše pogoje treningov za obe plesni zvrsti (treninge latinskoameriških plesov je na Ptuju vodil Borut Žuran, sicer pa se je g. Kozar vozil iz Maribora ali pa smo se mi vozili na treninge v različne kraje Slovenije, od Maribora do Slovenj Gradca). Seveda mi vsakodnevna vožnja z avtobusom v Maribor vzame veliko časa, vendar to poskušam izkoristiti za »pregled« šolske snovi, kolikor je to na vožnji z avtobusom sploh možno. Odlično sva se ujela tudi z novo plesalko Danielo Pekič iz Miklavža. Daniela je začela plesati pri petih letih, zamenjala je tri plesalce - sam sem četrti. Več kot leto dni je trdo trenirala brez plesalca, nakar sva avgusta 1998 začela trenirati skupaj. Vem, da je to tisto »ta pravo«, saj sta za uspeh potrebni dve, plesu popolnoma predani duši.« O »Omenil si cilje.« »Letos končujem osmi razred osnovne šole Olge Meglič Ptuj, kjer so imeli vedno razumevanje za moje pogoste odsotnosti od pouka. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil celotnemu kolektivu, še posebej pa razredničarki ga. Darji Šprah in ravnatelju g. Ervinu Hojkerju. Jeseni bom šolanje nadaljeval v športnem oddelku ptujske gimnazije, kar mi bo omogočilo samo dopoldanski pouk in mi pustilo proste popoldneve za treninge. USPEHI MLADIH Glavni cilj je seveda uvrstitev v državno reprezentanco, kar je ob majhnem številu parov iz posamezne kategorije izredno težko. Seveda pa so ob tem največje težave pri prestopih iz nižje y višjo starostno kategorijo. Sedaj nastopam v konkurenci od 14 do 16 let - mladinci - in kar težko se je s 14, 15 leti prebiti med najboljše. Naslednja kategorija so starejši mladinci od 16 do 19 let, nato člani. Moja želja je profesionalna plesna pot. Ob vsem tem se želim še strokovno izobraževati za vaditelja, plesnega učitelja in plesnega trenerja. Želim opraviti tudi izpit za mednarodnega plesnega sodnika.« o » Kolikokrat tedensko treniraš?« »Treniram vsak dan, dve do tri ure. Seveda k treningu spada tudi fizična pripravljenost, za katero skrbijo pri šport studiu Olimpic na November 1998 na Dunaju, odprto prvenstvo v standard. in latinskoameriških plesih. Jernej in njegova plesalka Danijela Pekič sta bila izmed 76 parov na prvenstvu uvrščena na deseto mesto. Ptuju. Prav tako pa je pomembna tudi psihična pripravljenost. Pri plesu je nujna usklajenost para in za medsebojno dopolnjevanje so potrebni naporni treningi. Veliko treningov opravimo v skupini - več parov skupaj. Dodatno pa si s plesalko plačujeva nekaj ur tedensko individualne ure treninga -tako za standardne in latinskoameriške plese. Maj 1999, PINGI Maribor -kvalifikacijski turnir v standard, in latinsko ameriških plesih To se nama je že obrestovalo aprila letos, ko sva na mednarodnem turnirju v Linzu v Avstriji med 36 najboljšimi pari zmagala v standardnih plesih, v latinskoameriških pa sva bila osma. Uspeh, ki sva ga lahko le sanjala! Iskrena hvala gre seveda tudi trenerjema Branku in Alenki Bohak, ki nama vedno stojita ob strani. Ob tem je potrebno omeniti manjšo simboliko: 23. aprila je preteklo pet let od mojega prvega tekmovalnega nastopa, 25. aprila letos pa sem dosegel prej omenjeni mednarodni uspeh. Potrditev teorije, da je za odmevnejše rezultate potrebnih 4 do 5 let trdega dela in vadbe. Sicer pa imam v teh petih letih za sabo blizu 100 uradnih nastopov na tekmovanjih.« o »Omenil si plačilo dodatnih individualnih ur treningov. Ali vama tega ne krije klub?« »Ples je eden najdražjih športov. Ob plačilu mesečne članarine v klubu so tu še dodatne individualne ure treningov, vsa garderoba, od oblačil do obutve, in stroški za udeležbo na tekmovanjih z obveznim plačilom prijavnine. Vse to nosimo tekmovalci sami. Največji izdatki so prav za garderobo, saj je le-ta predpisana posebej za standardne plese in posebej za latinskoameriške plese. Seveda en komplet ni dovolj! Kar predstavljajte si reakcijo moje mame, ko po dobrem mesecu ugotovi, da so rokavi nove srajce prekratki, enako hlačnice novih hlač, čevlji pretesni ali že preveč »znucani"! o »Gotovo so tvoji uspehi vzpodbudili interes pri kakšnem sponzorju?« »Moj največji sponzor je moja družina, najbolj pa je seveda »obremenjena« moja MAMA! S plačo prodajalke vse težje premaguje nastalo situacijo. Poleg redne službe išče tudi dodatne zaposlitve, skoraj vsak dan pa se odpravi »na teren« s prošnjami v različne institucije, podjetja, k zasebnikom - dostikrat brez uspeha. Se pa kljub vsemu najde veliko takih, ki mi pomagajo - ali v denarni ali kakšni drugi obliki. Vsem skupaj in vsakemu posebej bi se želel ob tej priložnosti iz srca zahvaliti. Upam, da bodo imeli razumevanje tudi v bodoče. Nikogar ne bi želel posebej izpostavljati, da ne bi komu naredil krivice. o »Jernej, za konec nam zaupaj kakšne tvoje »neplesne« želje!» »Žal vas bom tudi tokrat moral »razočarati« predvsem s plesom. Vsi v moji družini so bolj »majhne sorte«, zato sem si vedno želel, da bi bil visok. Danes pa me je tega vse bolj strah. Vem, da je vsak moj dodaten centimeter v višino tudi dodatna skrb moje zlate mame Irene, kako bo do naslednjega tekmovanja zagotovila potrebno garderobo, kje bo vzela denar za prevoz, za prehrano, napitke, za prijavo ... Ob vseh mojih »navadnih« željah, ki pa se verjetno ne razlikujejo od želja mojih sovrstnikov, je največja želja doseči začrtane plesne cilje. Verjamem v podporo vseh mojih najbližjih in seveda vseh mojih dosedanjih sponzorjev, katerim se še enkrat iskreno zahvaljujem. Veliko smo želeli še izvedeti, vendar je Jernej postajal vse bolj resen in redkobeseden. Kar nekako žalostno je pogledoval svojo mamo, ki ni mogla skriti kakšne solze. Vedeli smo, da je to na eni strani solza ponosa na svojega postavnega, uspešnega in nekako prehitro odraslega sina, na drugi strani pa solza žalosti ob spoznanju, da slej ko prej ne bo več kos izdatkom za Jernejevo plesno življenje. Velikokrat radi poudarjamo, da smo dosegli neprecenljiv uspeh, če smo rešili vsaj eno mlado življenje iz zasvojenosti, ne glede na ceno zdravljenja. Jernejeva »zasvojenost s plesom» zdravljenja ne potrebuje. Potrebuje pa širšo podporo, da bo lahko na svoji trdno začrtani poti uspel in da bo nekoč svoje bogato plesno znanje in sposobnosti prenašal na naše najmlajše in tako morda marsikaterega usmeril na pravo pot. POVEJMO KAR NARAVNOST: Vas, ki ste si v lanski sezoni ogledali katero od predstav v našem gledališču, bi radi povabili k ogledu tudi v novi sezoni; Vas, ki naše gledališče redno vabite v goste, prepričali, da imamo spet nekaj novega, zanimivega tudi za Vaš oder; Vas pa, ki mislite, da gledališče res ni za Vas, izzvali, da nas obiščete In na novo preverite svoje prepričanje. Ne. Gledališče Ptuj je lani pripravilo 183 prireditev, ki si jih je ogledalo 24170 gledalcev, od tega 9410 v različnih krajih po Sloveniji. (Nas šest redno zaposlenih v gledališču več ne zmore in za več nimamo denarja.) Imamo pa ideje za nove uprizoritve, nove gledališke dogodke v starem mestnem jedru, zamisli, kako gledališče približati otrokom, načrte, kako bi lahko obnovili gledališko stavbo, ji vrnili nekdanje pročelje, jo preuredili tako, da bi imela več sedežev in z vsakega mesta optimalno vidljivost na oder... Ne skrivamo: Radi bi, da bi nas Ministrstvo za kulturo uvrstilo v mrežo slovenskih poklicnih gledališč in finančno izdatneje podprlo naš program. Radi bi, da bi Mestna občina Ptuj našla voljo in o nas razmišljala razvojno: ključni korak za nadaljnji razvoj gledališča bi bila zaposlitev vsaj nekaj igralcev... Pa zakaj, se boste - upravičeno - vprašali, se tako silovito trudijo, da bi me spravili v gledališče? Jim gre slabo? Bi radi samo zaslužili? Upada obisk? Pa kaj, boste rekli, vsak bi kaj rad! Želje, ambicije, načrti-kdo jih nima? Res je... Vsak dan poslušamo o prehodu v tretje tisočletje. Govori se o vizijah, strategijah, paradigmah za 21. stoletje ... Vsi pa dobro vemo, da jutri ne bo prav nič drugače, kakor je bilo včeraj, če bomo mislili isto, kakor mislimo danes. V Gledališču Ptuj smo ponosni na dvestoletno tradicijo gledališke dejavnosti v našem mestu; zavedamo se, da so nam predniki zapustili zavidanja vredno kulturno dediščino. Mislimo pa, da je naša naloga in odgovornost predvsem ustvarjati prihodnost tega mesta. Vidite, in prav zato Vas tako vehementno vabim v Gledališče Ptuj: ker Vas potrebujemo. Zato, ker ga samo za Vas lahko razvijamo naprej: predstave, status in njegov zunanji videz. Veselimo se vsakega gledalca posebej, ker ste Vi edini razlog za to, kar bo Iz Gledališča Ptuj nastalo jutri. Na naslednjih straneh si lahko ogledate program za prihodnjo sezono. To je to, kar pripravljamo. Če je pa to res tudi To, boste povedali Vi. Samo Strelec, direktor Gledališča Ptuj GLEDALIŠČE PTUJ NOVE UPRIZORITVE R. Thayenthal: ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE Režiser Miha Alujevič Predstava za otroke / oktober 1999 M. Jesih: TRIKO Režiser Matjaž Latin Komedija / december 1999 L. Hübner: MARJETKA 57 Režiser Samo Strelec Satirični kabaret / Prva slovenska uprizoritev / april 2000 POLETNA UPRIZORITEV 2000 Režiser Zvone Šedlbauer julij 2000 PONOVITVE IZ PRETEKLIH SEZON W. Reich: GOVOR MALEMU ČLOVEKU Režiser S. Strelec P. Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ Režiser P. Srpčič T. Dorst: OVINEK Režiser M. Latin S. van Lohuizen: FANT V AVTOBUSU Režiser S. Strelec A. R. Gurney: LJUBEZENSKA PISMA Režiser Z. Šedlbauer W. Russell: ŠTEFKA VALENTIN Režiser P. Srpčič GOSTOVANJA DRUGIH POKLICNIH GLEDALIŠČ LUTKOVNE PREDSTAVE -"v . IW * .'■V* Marjan Pišek, Irena Meško, Tomaž Bezjak, odrski mojster garderoberka in rekviziterka lučni in tonski mojster Ana je vsakdanja deklica, ki išče svojo žogo, pa najde še kralja, ki je padel iz pravljice. Nesrečen je in bi rad nazaj med svoje pravljične junake. Sam že mnoga leta išče pot, pa mu to ne uspe. Mu Ana lahko pomaga? Miha Alujevič Skorajšnji diplomant Akademije za dramsko umetnost v Zagrebu na oddelku za gledališko režijo in radiofonijo. Režije: - G. Feydeau-M. Alujevič, Maček v žaklu, gledališče Dva obraza, Celje, - T. Ažman, Trnuljčica, SLG Celje, - M. Alujevič, Grofica Celjska, Poletje v Celju, knežjem mestu-celjski Stari grad, - M. Alujevič, Angeli za Veroniko (nebeška tragedija), Poletje v Celju, knežjem mestu - celjski Stari grad. Za svoje delo je prejel 4 nagrade festivala Zlata paličica za Trnuljčico (moška, ženska vloga, režija, predstava v celoti), rektorjevo nagrado Univerze v Zagrebu za Trnuljčico in Mačka v žaklu, bronasti grb mestne občine Celje za Grofico Celjsko. Poleg režije študira tudi solo petje. Vesel sem, ko se gledališče odloči za postavitev prave pravljice. Sem eden tistih, ki menijo, da mora biti lisica na odru rjave barve, ne pa vijolične, kot to hočejo nekateri, in da mora biti grad začarane princeske lep, razkošen in ne plod nekakšnih popačenih asociacij, ki jih nihče (niti avtor) ne razume. Ana je čudovit tekst. Potrudil se bom, da bomo ustvarili predstavo, ki bo všeč tako tistim najmlajšim kot njihovim staršem. Ekipa je odlična, prizorišče lepo, vodstvo razumevajoče in Ptuj ... PRAVLJIČEN ... Naj se pravljica prične! Robert Thayenthal Štirje protagonisti se pojavljajo v najrazličnejših vlogah in se zapletajo v različne ljubezenske večkotnike. Ljubezenske dogodivščine jih vodijo v komične situacije, ki bi se lahko precej nesrečno končale. Pa vendar se vsak od njih vedno znova spretno izogne nevarnim posledicam ljubezenskih pustolovščin. V ptujskem gledališču želim ponovno režirati, ker ga odlikujejo: - specifičen mir, ki omogoča nemoteno in sproščeno delo (kakršnega dozdaj v drugih gledaliških hišah še nisem občutil), - požrtvovalnost minimalnega števila zaposlenih in skorajda »familiarno« vzdušje, ki vlada v teatru, - po hodnikih ne postopajo nezadovoljni igralci in igralke, ki zaradi svoje neuspešnosti širijo destruktivno energijo na ostale (ni namreč stalnega igralskega kadra), - spoštujejo se dogovori, - hvaležna publika, ki reagira spontano in ne podlega trendom, - Ptuj je prekrasno staro mesto. Nenazadnje pa je tu tudi tekst Milana Jesiha Triko (ponudil mi ga je direktor gledališča Samo Strelec), ki me ob vsakem ponovnem branju neskončno zabava. Upam, da se bo ob predstavi zabavala tudi publika. foto: Studio Hochstätter Matjaž Latin Študiral je gledališko režijo na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu. Z režijo seje začel ukvarjati v Dramskem studiu v Mariboru (V. Moderndorfer, Zgodba, 1989), nadaljeval na Ptuju (koprodukcija zagrebške in ljubljanske Akademije ter Mladinskega gledališča Rusli, E. Ionesco, Kralj umira, 1992), v Narodnem domu v Mariboru (D. Mamet, življenje v teatru, 1993; P. Vresnik, Kužek Bavcekin riba Anica, 1994), v Teatru ITD v Zagrebu (T. Durbešič, Kamo idu Orfej i Euridika, 1995), v Drami SNG Maribor (D. Harms, Logika neskončnega življenja, 1996; E. Albee, Zgodba o živalskem vrtu, 1997), v Mestnem gledališču ljubljanskem (N. Koljada, Murlin Murlo, 1998; D. Fo, Burkaški misterij, 1999), Gledališču Ptuj (T. Dorst, Ovinek, 1998) in v Narodnem domu v Mariboru (po predlogi Mateje Koležnik in Gregorja Fona, Špuk-Pogum, 1998). Milan Jesih Komedija Premiera decembra 1999 Režiser Matjaž Latin Johan VVolfgang Goethe: Faust, I. del, Večer, stran 57; nastopi Marjetka: MARJETKA z leščerbo Kako v tej izbi zrak teži, odpre okno pa zunaj vendar veje hlad. Kje mati hodi, da je ni? Tako tesno mi je naenkrat. Obšlo meje, da vsa drhtim -prav po neumnem se plašim! Začne se slačiti in poje Kaj je hotel s tem povedati avtor? Ali bodo igrali tako, kot je napisano? Zakaj nastane neka uprizoritev taka, kakršno jo doživite gledalci? Oglejte si, kaj (vse) se (lahko) (z)godi, preden se dvigne zastor. Samo Strelec 1966 rojen na Ptuju 1985 končal srednjo družboslovno šolo na Ptuju 1986 kuhal kavo (ne čisto brez posledic) takrat podpolkovniku Ratku Mladiču na Ohridu 1987 neuspešen poskus študija slavistike in germanistike 1987-91 študij gledališke in radijske režije na AGRFT v Ljubljani v letniku profesorjev Dušana Mlakarja in Kristijana Mucka vendarle konča uspešno 1991/92 izpopolnjevanje na Hochschule für Schauspielkunst Ernst Busch v Berlinu pri profesorjih Hartmutu Lorenzu in Horstu Hawemannu 1993 s prijatelji Vojkom Belšakom, Nešem Tokaličem, Gregorjem Gečem, Tadejem Tošem in drugimi ustanovil GledališčeZATO 1991-97 s sodelavci pripravljal profesionalizacijo gledališča na Ptuju in deloval kot svobodni režiser v slovenskih gledališčih. od 1. 7. 1997 direktor Gledališča Ptuj Ali bom znal zrežirati (to navidez hecno igrico) tako, kakor slutim, da si zasluži ... Zakaj se tako noro veselim tako preproste igre? Katera igralca povabiti k sodelovanju; bo zadeva tudi njiju zanimala tako kot mene? In če ne?! V telesu jasno čutim tisto mravljinčasto vznemirjenost ... Kaj se kuha? Se kaj kuha? Lutz Hübner Satirični kabaret Prva slovenska uprizoritev Režiser Samo Strelec Premiera aprila 2000 Čas je, da pobudniki profesionalizacije gledališča na Ptuju po petih letih spet (na)stopijo skupaj! Pod režijskim vodstvom Zvoneta Šedlbauerja bodo ZATO.-jevci Toš, Tokalič, Belšak, Geč in drugi za nekaj časa spremenili srednjeveški Ptuj v gledališče. Zvone Šedlbauer Končal je študij gledališke In radijske režije leta 1972 na AGRFT v Ljubljani z diplomsko predstavo Gospa ne bo zgorela Chrlstopherja Frya v letniku prof. Vide Juvan In pod mentorskim vodstvom Slavka Jana. Med študijem se je profesionalno ukvarjal z gledališčem in radiom, leta 1966 pa debitiral v ljubljanski Drami z uprizoritvijo Dveh bratov Petra Božiča. Je eden izmed ustanoviteljev Eksperimentalnega gledališča Glej. Režiral je po vseh slovenskih gledališčih in tudi v tujini. V letih 1983-1987 in 1993-1997 je bil umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega in tam je danes zaposlen kot hišni režiser. Svoje delo v gledališču združuje s pedagoškim na ljubljanski Akademiji. Zrežiral je več kot sto trideset dramskih in opernih predstav. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med drugimi tudi nagrado Prešernovega sklada za uprizoritvi F. Wedekinda Pomladno prebujenje in J. Ardna živite kot svinje, Sterijevo nagrado za predstavo Karamazovi D. Jovanoviča in nekaj Borštnikovih nagrad za foto. Tone Stojko MILO NEBO, NEBESNI SVOD, ŠIRNI FIRMAMENT ...I VATE VERUJEM! Odkar sem v Kanalu ob Soči 1985. leta režiral Bulgakova dramo Don Kihot In kasneje, 1998., v čarobnem mestecu Šmartno v Goriških Brdih še F. Rojasa Celestino, se mi je najbrž zgodila dokončna teatralna iniciacija. Prestopil sem v nekakšno gledališko vero. Pričel sem verjeti v nebo! To gotovo nima nobene zveze s kakovostjo mojega dela, kot vse skupaj na prvi mah prevzetno zveni. Sploh ne. Poskusil bom razložiti s figuro iz gastronomije: nekakšnemu olesenelemu šparglju, ki mu preti izločitev s pomladanskega jedilnika mehkih in slastnih jedi, se je zgodil čudež in ga pomladil. Režiser sem, ki mu je ta skušnja podaljšala gledališko življenje. Prežela me je z vero, da obstajajo v teh "ambientih" pod milim nebom (kako senzualna in nežna beseda - nedotakljiva, kot devičine bele prsi) neke čarobne skrivnosti. Zid, ob katerega so privezovali preznojene konje, nudi stoletno bogastvo inspiracije. Granitni vegasti tlak prepričljivo dokazuje, daje nosil tisoče oseb - ne zgolj tistih iz dramatis personae naše letošnje uprizoritve pod nebesnim svodom (kako kozmičen pojem). Obok, pod katerim je v sabljaškem dvoboju klecnil in izkrvavel katerižekoli vitez ali potepuh, se ponosno in kljubujoče vzpenja proti širnemu firmamentu (beseda, polna renesančnega duha). Ne bo še zgrmel skupaj, vsaj toliko časa ne, dokler traja naša uprizoritev. Teatrum mundl je prav tam: pod milim nebom, pod nebesnim svodom, pod širnim firmamentom. Tja mi je najti pot...! Režiser Zvone Šedlbauer Premiera julija 2000 Wilhelm Reich: GOVOR MALEMU ČLOVEKU Monodrama Režiser Samo Strelec Igralec Vlado Novak Premiera 26. februarja 1996 Do maja 1999 že 100 ponovitev. Dragoceno gledališko dejanje in vsestranska igralska stvaritev. Lojze Smasek, Večer Predstava o zablodah človeštva in njegovem upanju! Suzanne van Lohuizen: FANT V AVTOBUSU Igra za mladino, o fantu, ki je nor Režiser Samo Strelec Igralci Nenad Tokalič - Nešo Nataša Burger Vesna Lubej Premiera 5. oktobra 1998 Do maja 1999 že 37 ponovitev! Ta predstava je najboljša predstava, kar sem jih kdaj videl, saj je primerna za našo starost. Marko Vrane, 7. b, OŠ Dušana Flisa, Hoče Predstava za mladostnikova najobčutljivejša leta! Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ Predstava za otroke Režiser Peter Srpčič Igrajo Niko Kranjc Kus Aljoša Koltak Primož Pirnat Premiera 19. septembra 1997 Do maja 1999 že 83 ponovitev! Aljoša Koltak je dobil nagrado zlata paličica za vlogo Kumine na Festivalu otroških predstav poklicnih gledališč. Moj zaboj je čist in lep, zelen - pečen, rdeč - smrdeč. Barve spreminja in nas opominja: vedi, da tak moral bi biti vsak Katja Gaiser, 5. a, OŠ Boris Kidrič, Kidričevo. Zabavna igrica o resničnem prijateljstvu! A. R. Gurney: LJUBEZENSKA PISMA Režiser Zvone Šedlbauer Igralca Bernarda Oman Jožef Ropoša Premiera 12. oktobra 1998 Teater polne človeške pristnosti, Slavko Pezdir, Delo Večna ljubezen, čeprav samo po pošti! Tankred Dorst: OVINEK Režiser Matjaž Latin Igralci Tadej Toš Nenad Tokalič- Nešo Ivo Leskovec Premiera 2. julija 1998 Ena redkih predstav, kjer ni ničesar preveč... Nasploh je ključ uspeha ptujske uprizoritve v dobri naturalizaciji... Petra Vidali, Večer Etnokomedija! Willy Russell: ŠTEFKA VALENTIN Monokomedija Režiser Peter Srpčič Igralka Alenka Tetičkovič Premiera 22. februarja 1999 Predstava bo gotovo uspešnica, saj se bosta v njej ugledala tako ženski kot moški svet. Katarina Klančnik Kocutar, Radio Maribor Gospodinjska tragikomedija! JUHUHU, LUTKE SO KONČNO TU! Vsak mesec predstave za najmlajše Vsako prvo soboto v mesecu ob 11. uri v Gledališču Ptuj Sobota, 4. septembra Zvezdica Zaspanka Lutkovno gledališče Maribor Sobota, 6. oktobra Ana In kralj, kije padel iz pravljice Predpremiera Gledališča Ptuj IglepaliSCe PTUJ Slovenski trg 13 2250 Ptuj Slovenija Telefon, -faks +386 62 785 900 Elektronska pošta: Gledališče.Ptuj@guest.arnes.si http://www2.arnes.si/~mbgptuj GSM +386 41 670 582 Direktor 062 785 902, 041 670 582 Organizacija programa 062 785 901 Blagajna 062 785 900 Tehnika 041 557 069 Sobota, 7. novembra Gostovanje Lutkovno gledališče Maribor ... in tako dalje in tako naprej vse tja do zadnje prve lutkovne sobote - aprila 2000! GOSTOVANJA DRUGIH POKLICNIH GLEDALIŠČ Trudili se bomo, da vas bodo SNG Drama Ljubljana Mestno gledališče ljubljansko Slovensko mladinsko gledališče Koreodrama Ljubljana Drama SNG Maribor Slovensko ljudsko gledališče Celje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Prešernovo gledališče Kranj Slovensko stalno gledališče Trst Kulturni hram Moste navduševali tudi v prihodnji sezoni! Gledališki list Gledališča Ptuj Sezona 1999/2000, št. 1 Za gledališče Samo Strelec Urednica Tatjana Doma Lektor Arko Fotografka Sandra Požun Tisk Tiskarna Štumpf, Hoče Priprava za tisk Intermarketing Oblikovanje DD Naklada 11000 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-133/97-mb/sp spada gledališki list Gledališča Ptuj med izdelke, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek. Ptuj, junij 1999 RADIO CITY MARIBOR ▲ POKüKfijvfi m Y SKüPfîJ W VVflŠO PRIHODNOST * nAS««oG"A * DODATNA OPREMA ZA AVTOMOBILE AVTO ALARMI, AVTO AKUSTIKA, VELIKA IZBIRA GSM APARATOV CENTRALNA ZAKLEPANJA PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS Ob Grajeni 1, Ptuj-Center tel.: 778-640 internet: uww.doza mh.si DOZA POOBLAŠČENI PRODAJALEC SI.MOBIE ** 7 041/808-998 •41/739-232 - ¡sm@ dobri 3mmm toč n I Ptuj, Orešje 110 Žensfrm° DOMINO CENTER iSSšftlaii Trstenjakova 5, PTUJ, tel. 062/ 779-226 Osojnikova 11, PTUJ, tel. 062/ 776-456 SALON Storitve opravljamo po predhodnem dogovoru, za letno vzdrževanje pa lahko sklenemo pogodbo. Informacije med 7. in 15. uro na tei: 787 51 20 Gena km od 60,- do 100,- SIT PREPRIČAJTE SE, NE BO WÂSÜ ŽAL