i RA V?' \TEL J PdttBfau poračunjena (C. C. mm ta »•*$ v Trstu« ¥ torek, 19« hillja 1927. Poltmi itevilka 30 cent Letnik Lil LM izhaja V«ki dan 3 mesece L 22 L 630 reč. v Široko«ti rVbjfel tnc«, zjthral«, * v; ' "' v ■ •onedeljka. Naročnina: za I muco L l—« celo Uto L 75«—, ▼ inoRastro BMcCno 30 atoi. — Oglasoma n 1 na prostora -Tgovgfca ^ ofertae oglase L —, za ••mrt-L 1.50, oflase denarnih aavodov L X—■ ji prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57 Dopisi naj se poSiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« maetje in denar pa npravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarne «Edinosl». Pod uredništvo v G o r i c i : ulica Giasae Carducci g t 7, L n. — TeleL št. 327, Glavni in odgovorni urednik: prol Filip Peric. Bo! fiikMzmu Vprašanje alkofaolrzma ali bolj po doDMube «v**ra5aaije pijančo-»e»a globoko v gospodarsko življenje posameznikov ter držav in -narodov. Alkoholizem je propast, je navada, ki ponižuje človeka na stopnjo živali ter se maščuje materialno m moralno nad poedinci in narodi Ni smeti trditi, da je pri nas popivanje nepopravljivo strašno raešir|eno, a vendar se opaža v taki meri, da Človek mora spre-go i hrane k že L 730. Lepa svota kaj., in pozna se dobro! Sedaj pa izračunajmo še zgubljeni Čas '.n energijo in dobimo številke, ki se ti zavrtijo pred glavo. Tako so ogromne Samo s prihranki od nez*.,uži-tega alkohola bi .se dalo razširiti in pomnožiti posestvo. Naš naiod ni pijanec, zdrav in trden, a ima tudi mnogo ta-k"!h. ki pijejo in to daleč preveč. I^avijo, da pijejo, da pozabijo na težke čase. Kdor hoče kljubovati času, mora iskati utehe in zadoščenja v delu in štede-nju, to je pravi cilj dela, to vodi do zmage. Je kriza, a bila bi mnogo manj težka, ako bi si ji mnogi sami ne oteže vali z — alkoholom. To vprašanje — vprašanje treznosti in smernosti v uživanju opojnih pijač — je torej posebno pereče in vsak Član na-iSefra naroda ga mora rešiti pred svojo vestjo. Človek nima samo dolžnosti napram drugim, temveč tudi-velike dolžnosti napram sebi kot smo že ponovno pisali. Ena prvih takih dolžno-sli ie tudi dolžnost, da vsakdo skrbi za svoje zdravje in ga ohranjuje predvsem sebi v korist, a istočasno tudi zato, da ne postane po svoji krivdi drugim breme in nadlega. Je pa — poleg groznih posledic, ki jih pušča alkoholizem za seboj skozi pokol en j a — še en poseben i*azk>g, radi katerega se moramo nahajati vedno in brez prenehanja napram njemu v neizprosnem bojnem stanju. Alkoholizem, kakor sicer vse socialne kuge, ima to nevarno lastnost, da se prikrade in pri -plazi v človeka in v cele družbe takorekoč neopažen, ali celo v varljivi podeli prijatelja. Kot smo omenili že zgoraj, se je udomačilo ponekod naziranje, da na pr. va&ki fant ni niti več fant, če se ob nedeljah ne opija. Kdor si mane privoščiti kaj takega — ta pač tudi ima kaj v žepu. Tako se modruje in ponekod smo že tako daleč, da obstojajo celo še nekaki pregovori, ki naj o-pravičujejo ali oieplujejo brezglavo zapravljanje zdravja in denarja. «Če sem pijan, sem za svoje!» ali « Rajši pijan kot bolan« in podobno se glasijo taki vinski pregovori. Dasi je jedro našega ljudstva zdravo, kot smo rekli, dokazujejo pa taki primeri, da zavest o škodljivosti pijančevanja nI še prodrla povsod, da bi lahko trdili, da je nevarnost nagrajena. Nasprotno ravno ona mladina, ki išče v vinu ponofe in ve i Javo, kot gori povedano, je izložena največji nevarnosti, da utone v alkoholu, da mlad nadebuden va&ki aH mestni fant dorasta polagoma, skoro neopaieno in morda tudi nehotč v popotnega izmozganega pijanca namestrt v zrelega krepkoga moža. Proti tej nevarnosti moram® naperiti naš boj, posetmo pa preti vsem opravičilom in olep-šik*n, ki naj bi olajševala odgovornost mladega ali starega pijanca v očeh drugih ljudi. Ne opravičevanje, temveč laaramo-vanje mora biti delež pijanca — in nevarnost alkoholne kuge be zagrajena in od vrnjena, a z njo obenem tudi vse druge ljuAake bolezni, kajti — ponavljamo — vse imajo svojo prvo kal v — alkoholu! Gospodarska bitka Pomirjenje na Dunaju Podatki o človeških žrtvah - Uradna poročila - Konec BERLIN, 18. Tekom včerajšnjega dne se je razburjanje in dunajsko revolucionarno razpoloženje docela poleglo. Danes se je delo v vsej Avstriji znova pričelo. t 'radna nota avstrijske vlade zagotavlja, da je nastopila policija šele po pričetku krvavih demonstracij in šele po požaru justične palače. Po tem manifestu je bilo tekom petka in sobote 40 mrtvih in preko 300 ranjenih. Iz drugih poluradnih virov pa izhaja, da je zahtevala revolucija 70 žrtev in več. Tudi policijsko ravnateljstvo je izdalo na prebivalstvo oster poziv k redu in miru. Letalska služba «Lufthansa» deluje že od sobote popoldne točno in redno. Z druge strani pa objavljajo in razpošiljajo tudi socialistična stranka in osrednje delavske organizaicje med delavstvo pomirljive razglase. Med njimi je tudi poslanica dunajskega župana Seitza, ki v njej utemeljuje oborožitev 2000 delavcev ta-kozvanega «Schutzbunda». * Na improvizacijo «SchutEi>un-da» so sicer radikalni duhovi odgovorili v soboto zvečer z novimi incidenti in so zaigali delavske barake v okraju Her-nals. Tisti večer je zahteval novih 9 mrtvih in 20 ranjenih, pa se vendar razvijajo dogodki v znamenju pomirjenja. Socialistično glasilo je objavilo včeraj žalostno bilanco zadnjih dni: Samo v bolnicah jih je umrlo 54 in jih je še preko 400 ranjenih. JustiČna palača je eno damo veliko pogorišče. Vse njene dragocenosti so uničene. Dvorani univerze in parlamenta sta spremenjeni v bolnici. Po ulicah in cestah krožijo policisti in se Se vedno prevažajo ranjenci. Po mestu vlada zlasti med tujci še vedno velika panika in strah. Vojaške posadke soojačene. Vsa važnejša poslopja so še vedno zastražena z vojaštvom. Vlada je prepovedala prodajo alkoholnih pijač in so vsi javni lokali zaprti. Listi še vedno ne izhajajo. Razen nekaj manjših incidentov na deželi ni opaziti ničesar revolucionarnega in upornega. Le generalna stavka se še deloma nadaljuje. Posebno železničarji in telefonski ter brzojavni nastavljenci se kljub u-radni zaključit vi stavke še vedno nočejo oprijeti dela. Med žrtvami, ki jih je zahtevala dunajska revolucija, je tudi predsednik sodnega senata Ruppert. Policija je doslej aretirala preko 250 ljudi, ki se jim je dokazalo, da so streljali in požigali. Dr. Seipel se še vedno razgo-varja z voditelji socialistične stranke. Sicer priznava, da je treba reorganizirati vlado, vendar pa ni še gotovo, če bodo socialisti vstopili v vlado. Doslej se je predsednik zaman trudil, da bi rešil prestiž vlade m obenem izboljšal položaj. Socialistični voditelj O t to Dauer sam je ultimativno izjavil, da mora na Dunaju in po vsej Avstriji zavladati do torka mir. Tega dne se bodo žrtve revolucije slovesno pokopale. V drugem slučaju odklanja Bauer vsako odgovornost za eventuelne ponovne incidente. Vlada pa bo pomiritev in likvidacijo dogodkov pospešila tudi radi tega, ker noče, da bi druge države vsled njenega kolebanja intervenirale. mtlca tomanlke avstrijskega poslanika v Beogradu B BOG RAD, 18. (Izv.) Avstrijsko poslaništvo je od javilo danes ob 17.30 sledeč uradni komunike: Dunajski župan dr. Seitz je iz razloga* da prepreči ponovitev poslednjih nemir >y, sporazumno z vlado ustanovil posebna občinsko brambno stražo. Ta straža bo obstojala le tako dolgo, dokler bo za to dana potreba, ter bo sodelovala z zvezno policijo. V nedeljo dopoldne je kazalo mesto spet normalno lice. Avtomobilski in tramvajski promet se vrši spet v popolnem redu, kar je viden izraz, da so demonstracije tekom zadnjih 24 ur popolnoma prerehale. Današnji dan je bdi predvsem posvečen zopetni vzpostavitvi poštnega, telefonskega, brzojavnega in železniškega prometa. Težišče političnega položaja bo v najkrajšem Času preneseno spet na parlamentarna tla. Kdaj bo sklican zvezni svet, še ni znano in se vršijo tozadevno Se vedno pogajanja med vlado političnimi strankami. Vlada vztraja na tem, da se mora uir sigurati za zasedanje popolna svoboda in da mora biti najprej spet vzpostavljen promet. LJUBLJANA, 18. (Izv.) Tukajšnja železniška direkcija je danes zvečer prejela obvestilo s stremi dunajske direkcije, da preneha o polnoči v Avstriji že-lezničarska stavka in da se lahko vzpostavi spet normalen železniški promet med obema državama. FraoctsKl glas o RIM, 18. (Izv.) Poslednjo vesti, ki prihajajo z Dunaja, pravijo, da se je položaj znatno izboljšal. Iz Berlina so se razširile vesti o pretveenih nameravanih akcijah Italije in Madžarske napram avstrijski republiki v zvezi z zadnjimi vznemirljivimi dogodki. Po teh vesteh naj bi bila Italija že poslala avstrijski vladi neko noto; tako je razglasila v svet neka inozemska agencija. Ta vest pa se v rimskih me-rodajnih krogih odločno de-mentira in je brez sleherne podlage. Pariški «Temps», ki -komentira te govorice, pravi: Te vesti se nam ne zdijo verjetne. Dejstvo pa, da se take govorice sploh razširjajo, da jih svetovni listi ponatiskujejo, medtem ko nekateri že v naprej delajo najrazličnejše sklepe, to dejstvo fee samo po sebi o po zar j-i na neko vznemirljivo duševno stanje. Mnogi krogi skušajo izkoriščati dogodke v Evropi in mnogo je takih, ki bi imeli interes na tem, da avstrijska republika izgine s političnega zemljevida Evrope. Mnogi pristaši «Anschlussa» razlagajo, da bi bila združitev Avstrije z Nemčijo v interesu miru. Glede zadnjih dogodkov na Dunaju treba naglasiti sledeče: Če gre le za navadno vstajo, se mora stvar likvidirati tekom 48 ur. Če se pa nahajamo, zaključuje «Temps», pred drugačnimi dogodki, treba natančno dognati njih vzroke in cilje. RIM, 18. (Izv.) Proti koncu tega tedna bodo prizadeta ministrstva, finančno, narodno-go-spatorskn in trgovinsko, v glavnem tc fetfeiala načrte za razne ukrepe, ki se potrebni za izboljšanje gospodarskega položaja. Ti rikrepi so bili večinoma št Javljeni v posebnem komunikeju, ki je bil iz đaci 5. t. m. Po-rofati smo tte, da se je načelnik viaHe on. Muesolini o teh ukrepih mnago razgovarjal z on. Volpfjem, finančnim ministrom, t^r z ministroma Belluzzom in Na teh razgovorih so se doto&le glavne točke novih govedarskih ukrepov. Gospodarska bitka je v polnem raan&ahu. Oblasti v posameznih krajih so že pričele izvajati nadaorstvo nad najemninami, pAT^j-rd živil in drugih potrebščin v razprodaji na drobna itd. Gotovo je, da bodo oblasti proti vsem onim, ki se nočejo ravnati po zakonu najstrožje postopale. _ VzMb Blatite ta foSzera NAPOLI, 18. V soboto so prispeli semkaj on. Turati, minister Fedefte in on. Ricci. Včeraj, v nedeljo, so se vršile velike f aSistov-ske slovesnosti. Zjutraj je on. Ricci pregledal skupine balil, ki so prmitele tudi iz bližnjih krajev v mesto. Pri paradi, kateri staj prisostvovala on. Fe-dele in on. Turati, so sodelovali tudi naraftCajniki. Pozneje se je vršilo v gledališču «&acosa» veliko zborovanje, katerega so poleg ^številnega občinstva, udeležili tudi predsedniki pokrajinskih odborov balil, ki so orišK iz vseh krajev Italije, in žastagmiki avantgardistov. Po on. Renatu Ricci j u je govoril generalni tajnik fa&istov-ske stranice, ki je razpravljal ;xa£več o šolstvu. Dejal je, da bo treiM. šolo reformirati, tako da bo res služila potrebam življenja. Izven šole pa morajo otroci živeti ne samo v družini, marveč tudi v organizacijah. Tudi čtrni, ki je namenjeno balilam, bo treba posvečati čim več pažnje. Učitelji v šolah, kateri podpirajo stranko, morajo otroke učiti kaj je fašizem, kaj je domovina, kaj je Duce. «Skrbno je treba pripravljati nova pokole-nja, tista pokol en j a, ki jih bo vodja popeljal do velike zmage.» Tako je zaključil svoj govor on. Turati in poslušalci so mu burno ploskali. Zvečer se je vršil sestanek predsednikov pokrajinskih odborov balil. On. Turati je že ob 13. v hidroplanu odpotoval v Genovo. _ Izpremembe carinskih tarif o v RIM, 18. (Izv.) «Informatore della Štampa* poroča, da se bo jutri sestala -komisija za carinske tarife, ki bo razpravljala o prošnjah nekaterih industrij, naj bi se izpremenili nekateri carinski tarifi. Komisija bo te prošnje upoštevala, ozirajoč se pri tem seveda na tržni položaj in na potrebe posameznih industrij. _ Letalstvo v Ameriki RIM, 18. (Izv.) «Agenciji di Roma« poročajo iz New Yorka. da se v Združenih državah vrši z veliko vnemo propaganda za aeronavtiko. Povod za to so dali predvsem uspeli poleti čez A-tlanski ocean. Prekooceanski letalec Lind-beigh bo 20. julija nastopil daljše potovanje po Združenih državah. Obiskal bo 48 letališč in 75 mest. Njegova turneja bo trajala kake tri mesece. V raznih mestih bo Lindbergh tudi predaval o svojem poletu v Evropo. S svojo turnejo namerava vzbuditi tudi pri najširših plasteh ameriškega ljudstva zanimanje za letalstvo. Jageslovenski Izseljenci ftn cCznaid IJm» RIM, 18. (Izv.) Porodom vesti, ki je prišla iz Beograda, da namerava jugoskrvenska vlada skleniti s paro plovno družbo «Cunard Line» pogodbo, po kateri bi ta družba imela nekak monopol za prevažanje jugoslo-venskih izseljencev, opozarja aGiomale d'Italia», na praktični pomen take pogodbe, ki bi občutno zadela italijansko pomor- ske interese. In na take posledice opozarja rimski list beograjsko vlado in tudi ^cCunard Line». napad CATANZARO, 18. (Izv.) Pri Salermu so neznani zločinci napadli iz zasede skupino orožnikov. Streljali so nanje in umorili dva orožnika ter ranili enega podbrigadirja. Orožniška "patrulja je iskala nekatere zločince, katerim se je bilo posrečilo do sedaj izogniti se aretaciji. Podrobnosti niso še znane. Tatvina v Rimu RIM, 18. (Izv.) Elegantno vilo Bismarck Albrechta in barona Wolfa £gona so tekom njune odsotnosti obiskali tatovi. Odnesli so razne srebrne predmete v vrednosti 20.000 lir.-Tatovi še niso bili aretirani. Volilni shodi v Jugoslaviji ZAGREB, 18. (Izv.) Včeraj je Stjepan Radič govorilna 5tirih shodih v hrvatskem Zagorju. V svojih govorih je naglašaJ, da bodo radičevci po volitvah slran-karstvo popolnoma odpravili in da se ne bo več dogajalo, da bi vladali nad narodom sreski po-gi&mrji. Z radićevci bo tudi demokratska zajednica, ki bo dobila prav tako, kakor HSS, 100 mandatov ter mogla popolnoma preurediti državo. HSS bo dobila milijon krogi j ic. Radićevci so korupciji narezali glavo, po volitvah pa ji jo bodo popolnoma odrezali. Tudi srbski zeniljorad-niki so na strani IISS. Itadić je nadaljeval, da ni več daleč čas, ko bo od IS ministrskih port-feljev imela HSS polovico v svojih rokah. BEOGRAD, 18. (Izv.) Včeraj se je vršila konferenca demokratske stranke, na kateri je bil Ljuba Davidović izvoljen za nosilca liste v beograjskem volilnem okrožju. Ob tej priliki je imel načelnik Jugoslovenske demokratske stranke tudi daljši govor. BEOGRAD, 18. (Izv.) Ministrski predsednik Velja Vukičević je danes odpotoval iz Pirota proti Skoplju, kamor prispe, kot pričakujejo, jutri dopoldne. Dr. Marinković na sestanku s slev. zastopniki SDS BEOGRAD, 18. (Izv.) Danes se je povrnil zunanji minister dr. Voja Marinković z Bleda, kjer se je mudil več dni. Pred odhodom se je sestal z voditeljema slovenskih samostojnih demokratov dr. Gregorjem Žerjavom in dr. Kramarjem. Zlet splitske sokolske župe SPLIT, 18. (Izv.) Včeraj se je vršil ob ogromni udeležbi občinstva naraščajni zlet splitske sokolske župe. Nastopil je naraščaj iz vse Dalmacije, Bosne in Hrvatske. Zlet je v vsakem ozi-ru sijajno uspel. Romunski parlament Otvoritev pn epu zasedanja BUKAREŠT, 18. Včeraj se je sestal novi romunski parlar-ment na svoji prvi svečani seji. Načelnik vlade Mihael Bratia-nu je preči tal v imenu bolnega vlaidarja sledečo poslanico: «Sem srečen,» pravi kralj Ferdinand v svoji poslanici, «da morem ugotoviti ob pričetku te zakonodajne dobe, da bodete mogli vi, ki so vam volivci izkazali svoje zaoipanje, nadaljevati delo konsolidacije obnovljene kraljevine. In sem prepričan, da boste v znamenju najglobljega patriotizma skrbeli za bodočnost naše Romunije, ki sem ji posvetil vse svoje življenje. Obžalujem, da mi moja bolezen ne dovoljuje biti med vami ob otvoritvi tega izrednega zasedanja, ki naj reši edinole konstf-tucionalne formalnosti in nekatera nujno važna zakonska vprašanja. Z željo, da bi nebo blagoslovilo vaše delo otvarjam zasedanje poslanske zbomice.» Parlamentarno delo se bo nadaljevalo jeseni na rednem zasedanju. __ Inrl požari ▼ Imeeeillli gozdovih SARAJEVO, 18. (Izv.) Včeraj so se znova pojavili veliki gozdni požari. V Ravni planini so plemeni uničili okrog 25 hektarjev goedov. Na pomoč je bilo pozvano vojaštvo. Tudi v Tresk avici je nastal požar, ki pa je bil k sreči kmalu lokaliziran. ZAVOD De.BCMCm-riMtni trst-via-f.fhii 23 tel.int.4&-03 . . (TOt&rtjt^oiatmaj. OZO#AVLXfv (2/!Vl7. iiumnaaniiiiBMtiHuiiuiiiiMiuig Skrbna mati 634 d^je svojim otrokom Kakso 'De* Jengi| da čvrsto rastejo in zdravi ostanejo. To je prvovrstno krepil no sredstvo za majhne, za stare in za take, ki so prestali bolezen. P9narej§v2iti sevjeMil) listin aretirani v Parizu PARIZ, 18. Francoska policija je izsledila organizirano družbo ponarejevalcev političnih dokumentov. Ponarejovali so dokumente v škodo sovjetske Rusije in so jih prodajali raznim pariškim poslaništvom. Med drugimi jim je nasedlo špansko poslaništvo, ki je plačalo za dokumente celih 180.000 frankov. Afera je vzbudila dolga komentiranja. Aretirana sta bila neki Solovski in Divilkovski. DrugI so ubežali policijskim oblastem. Pred preiskovalnim sodnikom je Solovski dejal, da je s tem hotel škodovati le sovjetom, ki so prizadeli toliko škode njegovi rodni zemlji. SaglgMitanko prijateljstvo Razgcvoai med Chamberlamom in Sarruat pašom LONDON, 18. «0bserver» zagotavlja, da se ustvarja sporazum med Anglijo in Egiptom. V svoji vesti pravi omenjeni list, da se nanašajo pogovori med angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom in Sarruat pav-šom na bodoče odnošaje mod obema državama. Ti razgovori se razvijajo v tem smislu, da se ustvari čim ožja prijateljska zveza med njima. V angleških vladnih krogih so sic^r precej rezervirani, zato pa se je egiptovski ministrski predsednik javno izjavil o ugodnem razvoju tega vprašanja. Sarruat paša ostane še nekaj dni v Londonu in se pričakujejo še nadaljnji razgovori med njim in Chamberlainom. ŽenegsKn Konferenca za omejitev pomorskega oboroževanja LONDON, 18. (Izv.) V tukajšnjih krogih se promatra razvoj ženevske konference za pomorsko razorožitev z nekoliko večjim optimizmom. Širijo se vesti, ki pravijo, da bo morda vendarle pri&lo do sporazuma. Med Londonom in Washing-tonom se baje vršijo diplomatski razgovori, ki naj odstranijo zadnje ovire za sporazum r>ed obema državama, kajti splošno prevladuje prepričanje, da bi tekmovanje v pomorskem oboroževanju med Veliko Britanijo in Združenimi državami, ki bi bilo v slučaju poloma ženevske konference neizogibno, tvorilu resno nevarnost za mir. Huda vročina na Finskem IIELS1NGFORS, 18. 2e pet dni vlada tukaj neznosna vročina, V mnogih krajih kaže toplomer celo v senci 35 stopinj Celsija>. V gozdovih so izbruhnili požari. Politične beležke Proces Dra2Ue V Trstu, dne 19. juli]a 132v. .©iHneravala izkoristiti dotične do-. Inunente za represalije proti komunistom. Podal j© tudi druge izjave, na podlagi katerih je državni j pravdnik skuSal kompromitirati j Drugo internacij on al o in Vander-i velda, toda sam Kolarov je ovrgel t nje^va izvajanja, rekoč, da Van-t dervekie nikakor ne odobrava re-, fcma represalij v Bolgariji. Državni pravdnik je v svojem zatožnem. govoru med drugim tudi podrobno orisal protirevolucijo-narno snovanje ruske emigracije, o kateri je dejal, da deluje z vsemi ailami in sredstvi proti sovjetskemu režimu. Glede Druiilovskega je državni pravdnik dejal, da je ptri-. Čel svoje proti sovjetsko delovanje fe predno je prekoračil finsko mejo. Njegovo delo v Revelju, Rigi, Varš,-wi in Gdanskem dokazuje, da je aktivno rovaril proti zvezi ruskih sovjetskih republik, zato je zaslužil, da ga doleti najhujša — smrtna kazen. Razpravljajoč o dokumentih, ki iih je potvoril in sam izdelal Družilovski, je državni pravdnik skušal dokazati, da je Družilovski s tem skušal doseči, da bi ta ali ona država prekinila odncšaie z Rusijo. Odv. Kornodov, ki je branil Dru-žilovskega. je v svojem obrambnem govoru priznal, da se je tekom razprave izkazala krivda obtoženca, ki se mora radi tega po obstoječem kazenskem zakoniku kaz-" novati s smrtno kaznijo. Toda - kljub temu naj bi sodni dvor upošteval, da je Družilovski v političnem oziru popc-len analfabet, dalje naj bi se upoštevale okolšeine, ob katerih je izvršil kazniva dejanja. Na vprašanje predsednika, ali ima še kaj pripomniti, je Družilovski izjavil: «Obsodite me, kakor zaslužim", vendar prosim, da mi omilite smrtno kazen.» Toda — kakor znano — sodišče ni uslišalo njegove prošnje. Poljsko-naačiarsko umetniško miruženje Pred par dnevi je bila otvor jena v Krakovu razstava madžarskih slikarjev, ki pa ni dosegla zaželje-nega uspeha. Zanimanje zanjo je bilo med občinstvom prav majhno. Neuspeh razstave je pripisovati predvsem okolščini, da Poljaki niso preveč navdušeni za Madžarsko. Razstava je imela tudi namen, da pripomore k zbližanju med obema narodoma. V to s vrh o se je kmalu po njeni otvoritvi sprožil načrt za ustanovitev poljsko-madžarskega udruženja, v katero bi vstopile razne poljske osebnosti. Ustanovna seja se je vršila na madžarskem konzulatu. Za novo u-druženje se zanimajo nekateri listi, ki pišejo, da ima udruženje zgolj kulturne cilje. Od Poljakov, ki so se vpisali v novo udruženje, pozna samo dr. I. Dahrowski madžarščino. S©vi-3fskl fCrim (Spomini s pota) V «globoki dolini» , kar pomeni tartarska, beseda Krim, je poteklo celo tisočletje človeške zgodovine. Ta zgodovina pričenja v nejasnih obrisih v dobi Kimerijcev in Skitov in se razvija dalje preko Grkov, Alanov, Gotov, Kunov, Avarov in Haza-rov, preko kijevskih Rusov in Mongolov, Tatarov, Turkov in Utvancev, vse do dobe Katarine Velike, ki si je v 1. 1783. s pomočjo Potiomkina osvojila Krim in ga priključila! k ruski državi. O Krimu govori zgodovina za Časa obleganja in padca Sebar s topol a, o njem pišejo zgodovinarji še posebej v najnovejši dobi, ko se je general Wrangel uta-lxxril na Krimu za časa svoje protiboljševifcke akcije, a je moraj kasneje bežati. Od pričetka 1920. je Krim sovjetski. O sovjetski osvojitvi Krima priča tudi spomenik, ki je postavljen blizu postaje Šivaš tam, kjer se loči podotok od celine. Sovjetski Krim je bil eno zadnjih. bojišč državljanske vojne. In še dandanes krožijo ondot o teh bojih naravnost neverjetne legende, ki govorijo o 10.000 padlih in o strašnem maščevanju zmagovalcev. Pa, so bili ti pokolji samo uvod k nepopisni katastrofi, ki je sledila v letu 19*21.—22. in ki je zahtevala nove hekatombe. Bila je to strašna doba lakote. In lakota je morila po Krimu v istem obsegu kot v pokrajinah ob Volgi. V času revolucije in kmalu nato je zadevala Krim nesreča za nesrečo. Zato pa tudi ni čudno, da se sedaj tako počasi spet dviga in razvija Krim je upravno avtonomna republika in živi v njej več narodov. Izgleda pa, da se bo ta polotok razvil v republiko krimskih Tatarov. Prebivalstvo Krima bi se moglo razporediti v štiri dele. Bili bi to mornarji, zapuščena deca, gostje, ki se v zvezi s svojimi opravki mudijo po krimskih kopališčih, in končno trgovci. Mornarji in predvsem častniki sovjetske vojne mornarice, to je elita na Krimu, ki se postavlja visoko nad navadne infanteri-ste, artiljeriste, konjenike i. t. d. Mornarji in mornariški častniki pa predstavljajo danes še večjo elito ne*jo pred voiuo. Saj lili ie Trocki v Kronstasdtu za časa julijskega upora 1917.- na^vaJ; •krasoto in diko ruske revolucije.« Ti> jim je prešlo y kri in meso in na tem sloni njihov ponos vse do današnjega dne. Sicer pa sovjetska Rusija pravzaprav nima svoje vojne flote, tem" več le nekako obaJsko brambo. Sicer pa je tudi uradni naziv «Obramb a čmomorske ofcale». Po svoji zunanjosti in svoji postavi je sovjetski mornar še povsem podoben bivšemu carskemu. So navadno močne postave, Širokih pleč in rdefii v lica. Ko se sprehajajo po sebasto-polski ali jaltski promenadi v svojih paradnih krojih, se ozre za njimi marsikatero oko. So vzorni in disciplinirani ljudje, smeli, a nekoliko neuglajeni. Na svojih ladjah skrbijo za vzoren red, pa ne morda radi tega, ker jim poveljuje Vorošilov «št. 2», temveč ker zahteva strogo tako ves častniški zbor in revolucij-ski red». Po vsej krimski obali je vse polno mornariških častnikov. So visoke rasti in imajo najlepše kroje v vsej sovjetski vojski. Po večini so to mladi častniki, le malokdo je srednjih let, sive glave pta ni med njimi. Njih nastop je eleganten in dostojanstven, njih značaj vesel in prijeten. Zapuščena deca in ti postavni, zdisciplinirani mornarji! Ta deca se mudi na Krimu čez poletje in jeseni. Sedaj je je vse polno, zlasti ofo železniških p^roarah, v Simferopalu v Feodosiji, a največ je je v Sebastopolu. V Jalti pa je skoro ni oipaziti, ker vzdržujejo zvezo z Jalto le avtomo*-bili in parniki. To so otroci, ki se klatijo po zimi po moskovskih ulicah in drugod, sedaj se pa kopajo dan za dnem v morje. Na Krimu se c-bnašajo povsem drugače, nego po srednjeruskih mestih. Tu se živi z javnim prosjačenjem, tam so kradli. Čez dan se ti «gosti» valjajo po vodi in blatu„ po noči pa se odpravljajo na lov. Po gostilnah in hotelih pobirajo preostanke jedi in prosjačijo. In to svoje delo opravljajo z nekakim humorjem, ki se skriva za njim lakota in pomanjkanje. Po desetkrat in stokrat jih naganjajo natakarji, pa se vedno znova vračajo z gladom v očeh in nasmeškom krog usten. Cesto jih pogostijo celo gosti sami, ki jim od samega tveselja nad lepim vremenom, ne tekne kosilo. Če najde kdo med njimi kake stare zavržene ali izgubljene novine, postane na mah kolporter. In so dubro organizirani. VeČina med njimi je oborožena s finskimi neži. Pa so stari komaj kakih 10 do 15 let. V vsakem krimskem mestu živijo drugo življenje, v drugih razmerah in na drug način. V Sebastopolu, kjer jih je največ, so veseli in razposajeni in prebivalsvto jim je naklonjeno in jih podpira. «Duhovite» sebastopolske majke oblačijo celo lastno deco v obleko, kot jo nosijo ti mali «letovi-ščarji», in jo pošiljajo prosjačit. V Simferopolu živi ta deca drzno in zločinsko življenje. Tudi v Feodosiji so taki roparski in tatinski tipi, pa ne tako odurni, kot v Simferopolu. V Jalti pa tvorijo celo nekoncesijoniran sloj čistilcev obutve. Po večini so to bistroumni, talentirani in rafinirani, močni in včasih celo opasni deč&kL Silno ljubijo film in se med seboj narivajo z imeni poedinih fimskih junakov, severa in juga na letovišča ob krimski obali. To dečad, pa tudi večino krimskega obmorskega prebivalstva, vzdržujejo tujci, ki prihajajo s severa in juga na letovi&ča na letovišča ob krimski obali Južna obal Krima je od aprila in vse do decembra ena sama pomlad, eno samo letovišče. Na tisoče in tisoče tujcev prihaja poleti na oddih na Krim. Tu najdejo svoj počitek, pa tudi svojo zabavo. In je mnogo gostov tudi srednjega stanu, ki si prihranijo kljub težkim Časom in majhnim / plačam še vedno toliko, da morejo na Krim in na njegovo morje. Nekaj si prihranijo, nekaj jim pripon ore jo drža vno-upravne oblasti in tako se jih nabere na krimski obali na tisoče. Ne zahtevajo mnogo, zadostujejo jim čisto piipftižtovno urejene sobice in zjutraj vrela voda za čaj. Posteljno perilo prinaša vsak s seboj. Pa so to nagbolj simpatični gosti. V družbi in na izletih so veseli in vedno ljubeznivi in uslužni. Naravno, da ti tisoči ne prinašajo državnim hotelom in podjetjem skoro ni-kakega zaslužka, ker so njihova sredstva neznatna. Kategorija bogatih goctov se stalno krči in visoko u radništvo t r usto v in drugih d**žavnih. podjetij prebiva večinoma po državnih sana- torij th in vilah. Leto za letom se niža Število teh gostov na veliko škodo krimskih hotelov. Na krimsko obal prihaja vsako leto zlasii mnogo žensk, večinoma raz poročenih. Razporo-ka je v sovjetski Rusiji čiato običajna stvar. Cesto se dogaja, da se sklepajo na Krimu navi zakoni. V sovjetski Rusiji Je sedaj dovoljeno, da le en zakonec javi oblasti, ida smatra zakon za neveljaven* pa že oblast sama obvesti o tem drugo zakonsko poiovico. In zakon je seveda pravno razveljavljen. V takih razmerah nastopijo zakonci svobodno proti svojemu drugu in si izbirajo novega, ki jim ugaja in neglede na to, ali je dotičnik oženjen ali ne. Prebivalstvo Krima je zmes kakih 20 narodov. Največ je Rusov in Tatarov, na tretjem mestu so Nemci in za njimi so Žid je. V glavnem mestu Simferopolu Živi kakih 25 od sto Zidov, kar pravzaprav pomeni, da je to mesto židovsko. Na f je-vernem Krimu je mnogo nonli židovskih naselbin. Ti ljudjg se pečajo s poljedelstvom. Podnebje je zelo suho in le redkokdaj dežuje. Zato pa je krimska stepa tem bolj rodovitna. Tu se nahajajo tudi druge naselbine, ki v njih prebivajo* Nemci, Čehi, Bolgari, Grki, Moldavci m nadalje Rusi in Tatari. Mnogim prebivalcem ge v teh naselbinah godi še precej dobro, polagoma se njihov gospodarski položaj boljša. Se več pa jih je, ki živijo bedno, skoro tako, kot v letih lakote 1921.-22. Mnogo tatarskih sel je propadlo, ker Tatari niso dobri poljedelci. Pečajo se le s trtorejo jen tobačnimi nasadi. Med tolikimi narodnostmi je seveda težko izvajatf pravično narodnostno jMitiko. Vaški sovjeti opravljajo svoje posle v jedini, ki ga govori vsa vas. S centralnimi oblastmi pa se dogovarjajo in dopisujejo ali v svojem al! pa v ruskem jeziku. Višje oblasti uporabljajo navadno ruski, deloma pa tudi tatarski jezik. Napisi so povsod ruski in tatarski. V krajih, kjer so naseljeni pripadniki raznih narodov, nastajajo od časa do časa nasprotstva m zlasti Žid je pogosto tožijo in govorijo o antisemitizmu ter obdolžuje jo vsakega posebej. Evo, en značilen primer za to mešanico na Krimu: Podpredsednik eksekutiv-nega odbora krimske republike se imenuje Jaroelav Hašek. Pa on je Nemec, pristen nemški kmet-kolonist. Uradno govori čisto ruščino in opravlja važno službo tudi v neki tatarski republiki. Kar se tiče zunanjosti, Krim ne kaže preveč težkih posledic bede in lakote iz 1. 1021.-22. Pa vendar se le polagoma dviga iz razvalin in napreduje. Starodavno mesto Bahčisaraj, bivša prestoli ca krimskih kanov in sultanov, s svojo zgodovinsko palačo «Fontaivo solz», je štelo pred vojno preko 20.000 prebivalcev. Danes jih ima komaj 6J00. Zapuščeni domovi, razvaline in siromašno tatarsko prebivalstvo, to je današnji Bahčisaraj. Pa je to tudi najbolj žalostni kotiček republike. Krim se je docela spremenil v predetarsko državo. Obubožal je m je izguLii svoj nekdanji sijaj. To pada v oči tem bolj, ker se je tu nekdaj shajala sama aristokracija* In vendar je še vedno lep, Še vedno krasen. DNEVNE VESTI PruMt v tržsfld taki Tukajšnja Trgovinska zbornica objavlja vsak mesec podatke o prometu v našem pristanišču. Te dni so bili objavljeni podatki, ki se nanašajo na trgovinski promet $ preteklem mesecu ter v prvem pol-letu 1927. in ki izkazujejo naslednje številke (v kvintalfh): Dovoz: 19K7 1926 z železnico 811.709 958.7t8 po morju 1,376.182 1,079.445 Skupno 2,187.881 2,038.153 z Železnico po morju Izvoz: 1,130.256 622.842 755.418 683.792 Skupno 1,753.098 1,439.2X0 Promet: po železnici 1,941.965 1,714.1« po morju 1,999.024 1,763.237 Skupno 3,940.989 3,477.363 Vidimo torej, da je bil promet v juliju t. I. nekoliko večji od prometa v istem mesecu 1926. Podatki, ki se nanašajo na prvo polletje t. 1., pa kažejo, v primeru s prvimi šestimi meseci lanskega leta, da je promet letos nekoliko nazar doval (po morju) kakor razvidimo iz naslednijh podatkov (prva štev. se nanaša na premet v I. polletju 1927., druga pa na promet v odgovarjajoči dobi 1926. leta}: Dovoz: 14,668.679 14,970.975 Izvoz: 9,850.629 9,841.910 Sk. promet: 24,519.308 24.812.885 SMRTNA KOSA Neizprosna smrt je spet sa-mahnila v naše vrste. Ugrabila je znani družini KreŠevičevih od Sv. Jakoba družinskega poglavarja. Pokojni Mihael KreševiČ je bil zaveden mož, kreme nit zna2aj» ki je bil kot tak splošno znan in priljubljen posebno med našim delavstvom. Tragičen incident na delu, kakor poročamo na drugem mestu, je postal zanj usoden. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožaije! ••• Pevsko đrašire UMriJa* javlja; vsem članom in Članicam tužno vest, da je včeraj nenadoma preminul naš podporni član Mihael KreševiČ, oče nagih zaslužnih člajaov Josipa in Emilije. Našima članoma in globoko užaloščeni družini izrekamo so-žalje v imenu celokupnega Članstva. Prosimo članstvo, da se udeleži polnoStevilno pogreba in s tem izkaže zadnjo čast pokojniku. — Odbor. • * • V svoji vili na Bledu je umrl v petek dvorni svetnik v pok. dr. Andrej Ferjančič v visoki starosti 79 let. Pokojnik je bil rojen na Slapu pri Vipavi; študiral je gimnazijo v Gorici. Bil je državni poslanec v avstrijskem parlamentu, kamor ga je poslala narodna napredna stranka. Bil je tudi del j Časa podpredsednik zbornice. Več let je služboval pri državnem pravdni-šivu v Ljubljani. Slava njegovemu spominu in mir njegovi duši, preostalim pa naše sožaliel NAS GLAS Izšla je pravkar 7. (julijska) številka te lepe družinske revije, ki si je znala v razmeroma kratkem č&bu zagotoviti naklonjenost našega čitaječega občinstva, tako da se je krog čitateljev «Našega glasa*, kakor slišimo, lepo razširil. To nas mora samo veseliti; menda smo se sedaj ie vsi prepričali, da nam je tak mesečnik potreben, saj spravlja nekoAiko več živahnosti v naše duševno življenje. Ca hečeđSo biti odkritosrčni, moramo tudi povedati, da ima naša družinska revija precejšnjo hibo: nekoliko skromen obseg. Izhaja povprečno na 32 straneh (izjemo sta tvorili do se4aj, če se ne motka, samo dve številki po 42 str.), kar je za tak «NaŠ glas», kakor bi moral biti — in upravičeno smemo upati, da bo postal — res premalo. Radi te bike sta seveda tudi rubriki »Znanost in vzgoja» in «rLi-stek» prikrajšani. Krivda se seveda ne sme pripisovati dotičnim, ki list izdajajo, marveč predvsem nam samim; nam, ki list čitamo oz. bi ga morali čitati. Nedostatek, ki ga sedaj opažamo pri 0. tekmo z mlado četo M. D. Sv. Ivan in je zaključila obenem svojo sezono 1926-27. Sv. Ivan je postavil celokupno moštvo, ki je ravnokar stopal iz druge v prvo divizijo. Je mlado moštvo, ki obeta jako mnogo, posebno še spričo tega, ker je jako disciplinirano in goji lah L o in lepo kombinacijsko igro. Posebnost čete je obrambna trojica z vratarjem na Čelu. Concordia je postavila na igrišče četo v pomanjkljivi sestavi — z desetimi možmi. Novi back Orel, ki prvič nastopa na nogometnem polju, je bil preveč nervozen in radi tega ni mogel doseči forme, ki jo je pokazal na trainingu. Polagoma se bo udal in bo gotovo najboljši back v vrstah naše obrambe sploh. Vsled te pomanjkljivosti je trpel ves črno-beli organizem. Četa se je našla šele v drugem polčasu v prav lepih in drznili tehničnih fazah. V tem polčasu je Brišček prav dobro zalagal svoj napad, a ta je imel v obrambi Sv. Ivanča-nov prav trdo delo. Igro j© motila pregoreča publika in radi tega je sodnik moral večkrat prekiniti igro in ni podaljšal desetminutne prekinitve po končanem regularnem času. Sodnik g. A. 2erjal dober in nepristranski, a še preveč prestrog. Publika bojevita. — E. 2. PLAVANJE -Pravilnik plavalnega meetbg« 1.) Meeting organizira D. K. N. Teinmaseo. 2.) Vrši se dne 7. avgusta 1927. 3.) Izvajajo se sledeče discipline: prosto plavanje: 50 m, 200 m, 400 m in 1500 m; prsno plavanje: 100 m; hrbtno plavanje: 100 m; prosto plavanje dam: 50 m, moška štafeta: k X 50 m. 4.) Tekmovanja bo sodila in nadzirala jurija, ki jo imenuje D.1C. N. T. v sporazumu s komisarjem S. U. 5.) Tekmovati smejo: vsi pravilno udruženi člani S. U. in vsakdo drug, ki pa mora biti javljen juriji v svrho verifikacije do 31. julija. 6.) Tekmovalci smejo tekmovati po svoji volji za katerokoli drtir štvo, pa tudi kot — prosti. 7.) Člani istega društva morajo imeti enako barvane čepice. 8.) V slučaju, da bi se priglasil h kaki disciplini en samcat tekmovalec, bo moral preplavati celotno progo, da se lahko proglasi zmagovalcem. 9.) Pri prostem plavanju je dovoljen vsak način plavanja; pri hrbtnem plavanju se morajo pla-vači držati izključno hrbtnega načina; pri prsnem plavanju pa mora vsak tekmovalec plavati v vodoravni legi. 10.) Vsi tekmovalci se morajo strogo ravnati po navodilih jurije. 11. Redovanje: I.—5, II.—3, III.—'1 točka; štafeta I.—10, II.—5, III.—3 točke. 12.) Darila: Prvi in drugi zmagovalec dobita veliko oziroma malo bronasto svetinjo. Društvo, ki doseže največ točk, dobi. kupo, drugo redovano društvo pa spominsko ploščo. 13.) Tekmuje se po pravilniku «F. I. R. N.». 14.) Vpisovanja sprejema D. K. N. T. do 31. t. m. ob torkih, sredah in sobotah od 19. do 21. ure zvečer. 15.) Vpisnina zna?a za vsako progo L 1.—, za štafeto L 2.—. 16. Vodstvo si pridržuje pravico do eventuelnih sprememb predstojećega pravilnika. 17.) Vse ostale informacije se dobe v prostorih D. K. N. T. v dnevih, označenih pod točko 14. V. P. P. — D. K. N. T. Vesti zJSoriškega Goriške mestne Testi Nove cene krahu Ker je v zadnjem času zopet padla cena moki isi niso več radi tega dosedanje cene kruhu na mestu, je določil geriški po-teštat nove cene, veljavne od 18. julija. Kruh iz 82 odslotne moke v hlebčkih od 150 do 200 gT L 2.10 kg, v hlebčkih po 50 gr po L 3 kg; kruh iz mešane pšenične in turšične moke v hlebčkih do 200 gr L 1.80 kg, iz mešanice pšenične in "žene ntoke v hlebčkih do 200 i?r L 2 kg. Odmevi dunajskih krvavih Tudi naša dežela, trpi občutno škodo po dunajskih krvavih dogodkih. Sobotni in nedeljski izvozni trg sta stala čisto pocl pritiskom vestif prihajajočih to dogodkih na Dunaju. Negotovost in splošna stavka v Avstriji sta silno škodovali izvozu. Pride v Gorico 1» ga zaprejo Te dni so oblastni organi prijeli v Gorici nekega Bajta Jožefa, starega 22 let, doma iz Tolmina«, ki je prišel v Gorico kljub prepovedi oblasti, da ne sme zapustiti svojega rojstnega kraja brez dovoljenja od strani organov javne varnosti. - Previsoke cene v goriških lekarnah V goriških časopisih se je zadnje čase precej razpravljalo o previsokih cenah, ki jih stavijo lekarničarji svojim odjemalcem. Da bi se stvar ne Tlačila več po časopisju, je sindikat razglasil, da se naj vsi prizadeti zglase rajši pri tajniku sindikata, ki bo poizkušal glede zadeve uspešno posredovati. Zbornična taksa ri trgovsko-obrtni zbornici so razpostavljeni do 23. julija dopolnilni davčni seznami H. serije 1922. Morebitne pritožbe naj se naslovijo na zbornico tekom desetih dnL Zalžanje een gostilniškim šotam Društvo goriških gostilničarjev je sklenilo, da se začenši z 18. julija tega leta znižajo cene (in sicer za 10 od sto) gostilniškim sobam, ki služijo za prenočišče. Nedeljski počitek V svrho nedeljskega in prazai-škega počitka je bila izdana nova odredba za Gorico in njene priključene občine, ki odreja,-da morajo ob nedeljah in ob državnih praznikih biti vse trgovine zaprte. Izjemoma smejo poslovati le najnujnejši javni tiradi, ostanejo odprte lahko tudi brivnice in mesnice. Poskuša fo zadaviti, ko? mm noče dati denarja Te dni bi se pri Kanalu zgodil kmalu velik zločin, katerega žrtev bi postala neka Roza Tomažič. Sprejeli so ga pod streho še mladega in ga vzeli za svojega, ker se ni vedelo ne za očeta in ne za mater. Toda nič kaj jim ni bil hvaležen, ko je dorastel. Ime mu je Vincenc Lesica, njegova adoptivaa mati pa je Roza TomažiC, stara 60 let. V hiši je bilo vedno dosti prepira, večinoma radi denarja, ki ga je nehvaležni rejenec zahteval od svojih novih starišev. Koncem zadnjega tedna pa je prišlo do resnega spora. Tomažič se je bila namreč v petek dopoldne vrnila iz Tolmina, kjer je izkupila nekaj denarja. Prišedši d<*K>v je našla samega rejenca, ki je začel tako|, ko je zavohal, da ima denar, zahtevati od nje, naj mu izroči 500 lir, ki jih bo porabil za razne d ©mače potrebe, česar mu pa ona ni verjela, poznavajoč ga dobro, kakšen tiček je. Tedaj pa jo je pahnil v neko stransko izbo in ji pri zaprtih vratih zagrozil, da jo usmrti, ako ma ne da takoj denarja. Ker se je še vedno branila, jo je lopnil s palico, vsled česar pa je pričela kričati in klicati ljudi na pomoč. Pa ni maral prič in jo je Še bolj razdivjan, zagrabil za vrat ter jo začel daviti. Ona je omahnila šestdesetletaa starka in telebnila nezavestna pa tla. Ali je bila mrtva? On je že mislil tako, pustil jo je na tleh ih zbežal. Pa ni bila mrtva. Zavedela se je, se priplazila do vrat ter pričela klicati ludi. Došli so in so jo vso onemoglo spravili v goriško bolnico. Suša Suša, katero trpi Kras že poldrugi mesec, se je začela polagoma širiti na druge kraje dežele. Še na najboljšem so v tem oziru Gore, kjer vsaj od časa do časa ulove kak rahel dež iz oblakov, ki se zgoste po zasedbi Vrtojbe avgusta meseca 1. 1916. doma, ko so drugi, zbežali — od tam ga je pripeljal domov njegov vnuk Ivan kot popolnoma zlomljenega starčka. Zadnjih šest let se sploh ni zganil s postelje, a duh mu je bil živ do zadnjega; tudi svoje priljubljene pipe tobaka ni opustil do zadnjega dne. S pokojnim 2iž-moadom gre zopet del stare Vrtojbe v grob. Naj mu bo zemlja lahka, njegovi dusi pa naj sveti večna luč. Preostalim naše iskreno sožalje. CERKNO. Svojevrsten urnik. • RadosledcL _ Letina. Odhajal sem iz Cerkna zjutraj s poštno kori j ero, oziroma pes črez hribe. Prav vesel dogodek je bil to. Vstanem in deset minut pred tričetrt na peto zjutraj sem že Čakal na- trgu slavno korijero. Ker tako je menda nekje zapisano in vsak, ki hoče s korijero zjutraj iz Cerkna, se mora držati tega umika. Čakam in čakam, toda od nikoder korijere. Odbije peta in zopet od nikoder korijere. Mimoidoči kosec mi pove, da je kori j era že zdavnaj odšla in da zastonj čakam. Pač lepa reč in dobro, da nimam kake razprave na tribunalu v Gorici ali kaj podobnega v Vidmu, sem si mislil in pobral sem jo peš črez hribe v Hudajužno. Pravijo Gerkljani, da novi šofer, doma iz Vidma, ki nadomestuje pred kratkim odpuščenega domačega šoferja, nima nobene prave ure in da odhaja, kadar se mu zljubi iz Cerknega. Jaz pa pravim, da lahko tako vozi vedno, kadar ni mene po opravkih v Cerkno, ko pa pridem spet gor in če se mi zopet kaj takega pripeti, bom preskrbel temu šoferju črno na belem, da bo vosžl prav po «voršriitu» če ne on, pa kakšen drugi. Cerkljani iščejo rudo. Grebejo v tla in čakajo, kje se jim bo kaj posvetilo. Da, res se pričenja v Cerknem aekaj takega. Družba Sami (Soeieta anoninia minerali italia-na) pod vodstvom inž. gos p. Mise-randino Karla oziroma inženerja gposp. Mario se bavi že meeec dni v aaM okolici z raziskovanjem terena in. pravijo, da je v tleh baker in menda veliko — veliko bakra. Do sedaj sta nastavljena samo dva delavca, ki sta odkrila že četrt jame, katere so bile baje odprte ozirona izkopane že pod Avstrijo in nekatere celo pod Francozi. Cerkljani z upanjem sledijo započetim dek>m in toplo želimo, da bi se težnja družba uresničila v kolikor mogoče večjem obsegu, ker s tem bi si Cerkno znatno opomoglo iz vsakdanje revščine. ]>ra dni sem prebil v Cerknem in okolici. Pravijo, da jih je letos letina rešila nekoliko iz krize, ker v nasprotnem slučaju bi bila marsikatera kravica in marsikatera hiSica romala na boben. Prav resi In popolnoma verjetno! Vsako leto toča, povodnji in druge nezgoda Letos pa zastoj v edinem dohodku: lesni trgovini in prenizka cena goveji živini, Mleko skoraj zastonj. In da bi v takih okoliščinah človek ne tarnal? *Rog varuj, če nam bi ne bila letina letos dala kruha — že itak je polovica naše mladine v Franciji, kjer pušča vso svojo energijo in svojo zdravo mladost, ker doma ni bilo kaj je-sti,» je reke* star možakar Gerk-Ijan. — Potnik. ZAHVALA Povodom prebridke izgube našega ljubljenega JOSlMlG Milič izrekamo tem potom najiskre-nejšo zahvalo vsem onim, ki so ga spremljali na zadnji poti, ter vsem darovalcem cvetja in vencev. PROSEK, 18. julija 1927. Družina MilIL BIRME. Botri! Predno kupite kak dar, obiščite urarno F. Stermin v Trstu, Via Mazzini št 43, kjer dobite najnižje cene v Trstu. LASTNIK. KRONE 812 Mliftti, Ml 29-tnteski zlate \mii ZLATO plačuje po višjih cenah nego vsak drugi ALBERT POVK - urama Trst, VI« Mazzini 48 AVTOKORMSSA Trst-Lokev-Divača-Senožeče Odhodi iz Trsta (Piazza Oberdan). V delavnikih ob 12 in 17.30; v nedeljah ob 7.30, 14.30, 16.—. Iz Senožeč v Trst. V delavnikih cb 7 ki 1&J0. V nedeljah ob 7, 18^0, 18.35. VeŽnja t*»Ja 1 uro 30 minut. Zobozdravnik Dr. SRRĐ0Č D. ordinira v TRSTU fell tataitriSLIfi.«. 04 9-12 In od 3-7 536 BERLITMCflOOL vu F*bi' FU" vodi v vseh jezikih. 23, pouk to pre-953 v nif fin De -W» holaprfdti, zAshrti !\nuhu prednost radi njegove pri»i-noe-ti in izborne kako v o« t l 870 kdor rabi vestnega šoferja, ključavničarja ali mehanika, dobi moj naslov pri goriškem upravniitvn. 957 babica, dip'omirana, »prejema noseče. Bice Hladiš, via Madoncina 10/11. (958 stanovanje, dve sobi, knhinia in vrt se da v najem, s p/odajo pohiitva. Pojasnila daje Kerpan Ivan, Sv, m. Magd. zgornja 669. 958 glasovir, kratek, ▼ dobrem stanja, se proda za 1300 lir. Via s. Francesco d'As-sisi 22/1. _ 960 služkinjo za vsa hišna dela sprejme majhna družina. Via Foscolo 25/111. (961) gly^ol je edino energično zdraviU proti glavobolu. Šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich. Trst, Via dei Giuliani it. 42. 770 ___ — ZNAMENITO VOGERSKO VINO ima ie na razpolago kmetijska vegeraka zadruga — proda>a od 100 litrov naprej —■ gostilničarji podvizajte, da si priskrbite Še v zadnjem času najboljšo kapljico dežele po novih znižanih cenah —■ odda se tudi nekaj nemške modre galice. 930 enonadstropna hiša, fcraićiia), z 18 sobami po 6/6 nt3, 7 shramb p<> 5/5 ma in 3 jr;-h zemljišča, v Jablaniit. 1 pri Ilirski Pistrici prodam za 60.000 lir. 938 stiskalnica olja, z vso opravo izdela 300 kg oljk, se proda. Cena 12.000 L. Stiskalnica se nahaja pri Sv. Antonu št. 71 pri Kopru. Pogoditi se pri lastniku, Bordon Josipu, Monte Servoia št. 804. 962 ANTON PEČAR, tovarna glasovirjev. Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja, uglašujc in menjuje glasovirje, harmonije in orgije. 955 babica avtotizirana sprejema n oteče. Govori slovensko. Slavec, via Guilia 29. 893 babica« avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adeie Etuerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana gitmasti ca), lastna vila, te!. 20.64. 956 PODLISTEK FRANCE BEVK: (38) t ID nuna n Micka? je položila ^la/vo k bolnemu otroku, tLi je gorel.. Gledala je v njegove oči, v njegov cforaz, ki je nosil njene poteze in poteze njenega moža. In katkor da govori svojemu možu, je jokala solze nad otrokom: «Ne bom več! Ne bom več! Pri tebi ostanem...« Ostala je doma«. Pazila je na otroka, motu je rtapisaia pljmo, da naj ne skrbi, da je vse v najlepšem redu, da je otrok zdrav... Ni lagala. Otrok je v njeni negi kmalu ozdrarvel. Bežai je ob klopi in se smeje oziral, če kdo teče za, njim. Teda4 je mati prišla po Micko; po dolgem boju se je morala odločiti, da je Ma ž njo. 8. Bilo je v decembru. Na vrhuncih gord je ležal sneg-. Vreme je bilo suho, solnce je sijalo vse dni, gola pokrajina se je zdela kakor v poletju Dnevi so bili kratki, Micka je morala vselej hiteti, da je prišla o mraku domov; parkrat jo je tema zajela že ob potoku, da je V3a prepadena hitela med grmovjem in skozi sence, ki so padale na klanec. V Rečini ni hotela prenočevati, ker se je bala za otroka. Nekega dno pred božičem so se s pek* z*to> dolgo zamudili. Micka je plašna pogledata as. uro, in dejala: «Grem.» «Zdaj?» je dejala mati. «Saj te bo kdo spremil.* Micka je ostala. Ker ji je bilo obljubljeno spremstvo, se ji ni mudilo; po delu je sedla in popil« ponujeno kavo, nato se je dvignila. «Treba bo iti.» «Pozno je,» je dejala mati, ki je mislila samo nase. «Obljubila ste mi, da me kdo spremi.* Micka, je bila nevoljna. Misli, da bi morala ostati v Rečini čez noč, so se pridružili strahovi, ki so vstajali iz potoka in iz grmovja, od vseh strani ob poti v Zalesje. «Jaz ne morem iti,» je dejala mati. m obiskal nekatere, družine, da vidim, kako so nastanjeni. Pri Gregoričevih so mi ponudili kave, belega kruha in likerja. Branil sem se, ker me je srce bolelo odjedati kruh obilni družini Gospodinja je bila globoko užaljena in je začela — jokati... Moral sem se vdati in založiti. Njihov najstarejši sin je obiskoval neko češko gimnazijo v Pragi in je dobro napredoval. Pri slovesu so mi dali fotografijo cele družine, a žal mi je, da sem jo z naslovom vred pri svojem ciganskem življenju izgubil. Ako priromajo te vrstice na njihov dom, naj tem dobrim ljudem prinesejo moje iskrene pozdrave z iskreno željo za njihovo srečo! V Kutni hori sem bil večkrat, ker je bilo v okolici mnogo naših GeriCanov iz Soške doline. Mesto leži jugovzhodno od Kolina in ima prekrasno lego. Tu je bila nekdaj prestolnica Čeških kraljev. Med stavbami slovi predvsem cerkev sv. Barbare, sezidana 1. 1390 v čistem gotskem slogu. V Kutni hori so v srednjem veku kovali kovi-naste novce in od tam so prišli 1. 1300. prvi srebrni groši v promet. Kovali bo jih Italijani, zlasti Be-nečaazi; ohranjena kovač niča se še flenrr imenuje «Der \Vaelsche Hoi*. Med mnogimi tovarnami me je ni rani« tovarna tobaka, kjer je bilo zaposlenih 50—60 delavcev iz juga. Ravnatelj je bil vljuden in dober človek. Hvalil je naše i i^iiiii i in njim je v marsičem šel na roko. Pri mojem prvem obisku me pp vprašal, ali kadim cigarete z ustnikom ali jih zvijam sam. Odgovoril sem: «U d r o b 1 j e n o je rekla ciganka, ko jo je kmetica vprašala, ali hoče latvico kislega mleka ali pa kos kruha. «Tudi jaz sem dobil «udrobljeno», ker ravnatelji tobačnih tovaren so imeli določeno množino tobaka za goste, zlasti ako so prišli v službenih zadevali. — Ako ni bilo dobiti v Bmu ali pa vsaj v Kromerižu žlahtnega zslaiča, sem gotovo moral v Novi Jiči*, v Olomouc in v druga mesta, kjer so bile tobačne tovarne. Na teh mojih potovanjih sta bila moja tesna prijatelja in spremljevalca moj oguljeni nahrbtnik in moja torba s službenimi spisi. Nikoli nisem prišel s praznim nahrbtnikom domov. Ako je Človek količkaj poznal prilike, se je, zlasti na deželi, dalo vedno k^ij kupiti: vrečica bele moke, nekoliko kg sladkorja, kos s peha, kepa masla itd. Se beguncem se v primeri z onimi po barakah ni godilo slabo, zlasti ako so kmetom pomagali pri delu na polju. Njihovi otroci so smeli povrhu po onih nepreglednih bogatih njivah paberkovati klasje in krompir, da so imeli za silo živeža za celo zimo. Pri vseh rekvi-zicijah ni bilo na Češkem in Mora vskem pomanjkanja do maja 1918. Od tistega časa naprej je bila tudi v onih bogatih deželah precej trda. (Konec prih.) HoroCnjte in širite „EDiKOST" RAZNE ZANIMIVOSTI Ne mara prostosti. V kaznilnici poljskega mesta Kaliča se nahaja Valentin Cacz-marek, ki je bil svoj čas obsojen na petnajst let ječe radi umora. Dvanajst let je že odsedel, ko mu je naznanila uprava kaznilnice, da je prost in da je odredil poljski justični minister njegovo izpustitev. Toda kaznenec ni hotel ničesar slišati o kakem pomiloščenju in izjavil jasno in glasno, da ne zapusti kaznilnice, ker je čisto sam na svetu in ker se je bil tako privadil ječi, da je ne bi mogel več pogrešati. Caczmarek se ni dal ne prepričati, ne pregovoriti. Sam na lastno roko je vložil na justičnega ministra prošnjo, da mu ta milostno dovoli, da srne do konca svojega življenja ostati v ječi. Golob ket letalec. Zelja, praleteti ocean, se je, kakor se zdi, polastila tudi ptičev. Neki kmet, ki mi a svojo hišo trideset km od Montreala v Kanadi (Severna Amerika), je ujel poštnega goloba, ki je nosil na nogi obroček z napisom: Lille, Francija. Golob je bil popolnoma onemogel. Da je preletel golob iz Francije v Ameriko, je dejstvo, ki vzbuja občudovanje. Smer iz Evrope proti Ameriki je radi nasprotnih vetrov mnogo teže premagati kakor pa iz Amerike v Evropo. Res imajo ptiči medpotoma mnogo prilik, da se odpočijejo na jamborih plujočih ladij, toda kljub temu pomenja polet goloba črez Atlantski ocean nekaj nezaslišanega in občudovanja vrednega. Brezrepne mačke. Na otoku Manu na zapadni obali Angleške žive brezrepne mačke, ki slove kot izborne miSelovke. Mnogi otočani goje te živali in jih prodajajo. Kako so prišle te mačke na otok, se ne ve. Domneva se, da so se rešile po uničenju španske mornarice iz dveh ladij plavaje na breg nekatere mačke in iz teh so nastale današnje brezrepne mačke. Prijetna ječa. V kaznilnici v Valparaiso, glavnem mestu južnoameriške republike Chile, se je izteknila te dneve tolpa ponarejevalcev bankovcev. Ponarejevalci so bili kaz-nenci, ki so za svoj posel uporabljali celo kaznilniško tiskarno. Boljšega prostora si skoraj niso mogli izbrati in le nenavadnemu slučaju se je zahvaliti, da je prišlo njihovo početje na dan. Stoletnica ustne harmonike. Mestece Trossingen na V/urtem-berškem (Nemčija), ki slovi po vsem svetu po svojem izdelovanju ustnih harmonik, obhaja letos stoletnico, odkar so se izdelale v njem prva taka godala. Izumitelj teh godal je izdeloval harmonike najprej doma, dokler ga niso starši vrgli na cesto, Češ, s tem si ne bo zaslužil niti za oparjen kruh. Nato je izdeloval harmonike pri nekem drugem meščanu in na prostoru, kjer se je nahajala prva njegova delavnica, je vzdignjena sedaj naj: večja tovarna takih harmonik. Potemtakem obhajati obe vrsti harmonik letos stoletnico, harmonika na usta in na roke. O zadnji je pa ccEdinost« tudi že poročala. Zakladl sultanov. V stari sultanovi palači Top Kapu Serail v Carigradu (odslej Kemahi imenovanem) so ta teden razstavljene dragocenosti, last vladarjev osmanske države. Velike dvorane so prepolne orientalskega blaga, redkega, dragocenega orožja in kronskih draguljev. Indijski prestol šaha Ismaela je ves posut z biseri, smaragdi i rubini. V prestolu Ah me da III. so vdelani trijd veliki smaragdi. Med najdragocenejše predmete razstave se šteje brez vsakega dvoma meč Solima-na Velikega in skrinja iz 17. stoletja, v kateri se je hranil plašč proroka. Na ročaju meča so vdelani zlati zmaji in bajno ptice, pokrov skrinje je ves iz zlata, umetniško okrašen in gosto posut s krasnimi rubini in smaragdi. Razstavljeni-so tudi trije meči Konstantina Velikega, skrinjica v obliki človeške roke, v kateri se je baje hranila roka Janeza Krstnika. V posebnem oddelku se vidi dragoceni kitajski porcelan. Ta razstava odkriva tako rekoč bajno zaklade in obiskovalcu se dozdeva, da gleda bogastvo Tisoč in ene noči. Turisti iz Amerike Severna Amerika ugotavlja, da je letošnje leto doba izrednega gospodarskega blagostanja. Zato pa sili vse v Evropo in doslej je število potnikov že prekoračilo pol milijona. Poleti Lindbergha, Cham-berlina in Byrda so napravili primerno propagando in mnogo Ame-rikancev bi rado videlo močvirje pri Kotbussu v Nemčiji, kamor sta priletela Chamberlin in njegov spremljevalec Levine. Mnogi Amerikanci obiskujejo domovino svojih prednikov, ki so se bili pred mnogimi, mnogimi leti izselili v Ameriko. Lansko leto je prišlo 419.000 amerikanskih potnikov v Evropo, ki so pustili tu 420 milijonov dolarjev. 2e v prvi polovici tega leta se je pa doseglo število vseh turistov lanskega leta in sodi se, da so ti-le pustili že pol milijarde dolarjev v Evropi. Večino Amerikancev pa žene v Evropo prepoved uživanja alkohonih pijač v domovini. So pač obžalovania vredni, da morajo iti tako daleč n^ eno četrt vina. _ Zanimiva slika ') V Londonu je neki delovodja, po imenu Bernard Finnezan, kupil od nekega svojega tovariša za prav majhno vsoto več stvari, med katerimi je bil tudi kos zvitega platna. Bila je to slika. Na nasvet drugih je mladi Finnezan poslal sliko nekemu strokovnjaku, ki jq je pregledal in takoj spoznal, da gre za sliko slikarja ' Roinney-ja, nazvano «Mladi Nelson«. Slika j« znano umetniško delo, ki pa je pred več leti izginilo. Odkod je prišla? Kje je bila skrita toliko let? Našli so jo v Kitmavirghamu Castle, v starem bivališču druž Nelson v neki stari sobi. Zraven, slike je ležalo okostje. Sliko je najbrže nekdo izrezal iz okvirja in ja hotel izmakniti. Bil pa je gotova zasače« in se je umaknil v skrito sobo, od koder ni mogel več ven ter tako žalostno končal. To izprir čuje človeško okostje, ki se je našlo skupno s sliko. Sliko so prodali zadnji teden za lepo vsotico 65.000 šterlingov, odnosno okroa dva milijona frankov. Koliko je stalo odkriije Amarlke Nemški mateimatik Feldliaus je pred leti izračunal, koiiko je slalo odkritje Amerike po Krištof*' Kolumbu. Danes, ko se javnost iolika zanima za senzacijonelne prekooceanske zračne polete, bo tudi to morda koga zanimalo. Po njegovih računih je stala prva Kolumbova ekspedicija s tremi ladjami 7250 dolarjev. K tej vsoti je največ prispevala španska kraljica Izabela, ki je morala v ta namen založiti pri Žiidih svoje dragulje. Po računih v Kolumbovem dnevniku je našel Feldhaus, da je imel Kolumb kot admiral 320 dolarjev letne plače. (Primerjajmo Lindbergha, ki je prvi preletel ocean, iz Ameriko v Evropo. Čez noč je postal milijonar). Kapitana ostalih dveh ladij sta imela po 180 dolarjev, dočim so prejemali mornarji po 30 dolarjev. Oprema ladij je stala 2825 dolarjev. Odkritje Amerike torej ni bilo drago. Seveda moramo vpoštevati, da je bila vrednost denarja takrat drugačna kakor jo dandanes in tudi kakor je bila pred vojno. je izšel. Prodaja se v TRSTU: v Tiskarni «£dinost», Via S. Francesco 20 in v Knjigarni-papirnic i Stoka, Via Milano 37. V G Cl HICI: v Narodni knjigarni, Via CUr-dued 7, v Knjigarni kat. tisk. draživa, Via Cardncci 2. V IDRIJI: pri Valentina Trevenu in Franu Cinibuck. V SOLKANU: pri Mariji GomišČek. V POSTOJNI: pri Antonu Milavcu. Cena lir. Po pošti L. 7-50 Prodajalci dobijo sbitsjni pspust it h m i!3 MifilOl registr. zadruga z otnej. poroštvom tiraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči ra?un in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema .Dinarje* na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave In osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- ila razpolaga vaimulnž ts!ite [:M Uradne ure za stranke od 3.30 do 13 in od 16 do 18 Ob nedeljah je urad /apri. Stev. telef. J5-67. i tialMi^v. U ud