12 - GRAFIČAR li, spletni časopisi, forumi ipd. Pri dina- mičnih spletnih straneh je vsebina lahko prilagojena posameznemu obisko-valcu, odvisno od njegove zahteve. Tu se pojavi pojem interakti vnosti . INTERAKTIVNE Danes je internet eden najbolj upora- bljanih sistemov za predstavitev in izme- njavo informacij. Začetki so bili v popol- noma stati čni obliki, največkrat kot tekst in povezava. V naslednjem koraku so bile spletnim stranem dodane slike. Kljub temu je še vedno šlo za precej neprivlač- no predstavitev informacij. Z razvojem strojne in programske opreme je pred- stavitev informacij na internetu postala vedno bolj vizualno privlačna in uporab- niško koristna. Pojavili so se prvi animi- rani objekti (predvsem v obliki spletnih oglasov – pasic), vendar jih ne smemo enačiti z dinamičnimi spletnimi strani, kot bi lahko kdo razmišljal glede na prej omenjene stati čne. Stati čna spletna stran pomeni, da je datoteka (po navadi kodne oblike html) postavljena na strežnik, in ko uporabnik dostopa do nje prek spletnega naslova, se ta prenese k njemu in pokaže v obli- ki spletne strani. Kadar pa obiskovalec pride na vaš spletni naslov in se stran v trenutku oblikuje, sestavi iz baz podat- kov in pojavi kot končna, je to dinamič- na spletna stran. Prednostni zadnjih so v tem, da ponujajo dinamiko in hitro ure- janje. Primeri dinamičnih strani so porta- Slika 1: Uporaba različnih področij pri interakti vnem načrtovanju. Ergonomija Psihologija Informatika Inženirstvo Računalništvo Sociološke znanosti (npr. antropologija) Grafično oblikovanje Produktno oblikovanje Umetniško oblikovanje Industrijsko oblikovanje Filmska industrija Informacijski sistemi Računalniško podprto skupinsko delo Komunikacija človek-stroj INTERDISCIPLINARNA PODROČJA AKADEMSKE DISCIPLINE NAČTROVALSKA PODROČJA Interaktivno načrtovanje Pojem interakti vnosti je področje načrtovanja različnih interakti vnih vsebin. Na- črtovanje interakti vnih vsebin pa je prvi in temeljni korak v tem procesu, s tem pa tudi ugotavljanje potreb in zahtev uporabnikov naših interakti vnih vsebin. INTERAKTIVNE VSEBINE NA INTErnetu - I. del avtor Andrej ISKRA Univerza v Ljubljani GRAFIČAR - 13 Kaj je interakti vnost Interakti vnost kot pojem pomeni med- sebojno vplivanje in sodelovanje. Tu gre predvsem za interakcijo v komunikaciji človek-stroj. Eno prvih vprašanj, ki se nam postavi, je razlika med načrtovanjem in izdelavo interakti vnih vsebin. Najlaže jo je prikazati s primerom arhitekta in grad- benega inženirja pri gradnji hiše. Arhi- tekta zanimajo ljudje in njihovo počutje ter možnosti bivanja v hiši; ali je pravo razmerje med skupnimi in zasebnimi prostori, ali je jedilnica blizu kuhinje, ali bodo prostori funkcionalni in uporabni, ipd. Na drugi strani pa gradbenega inže- nirja zanima predvsem izvedba projekta, torej gradbene metode, stati čne zahteve, požarne zahteve, napeljave, cena ipd. Na teh dveh področjih so torej želje in mo- žnosti največkrat različne in zato je treba rešitev poiskati v obliki kompromisa. Po- dobno je tudi z načrtovanjem in izdelavo interakti vnih vsebin. Načrtovanje in izdelava interakti vnih vsebin (interacti on design) Iz naslova je razvidno, da se že pri ter- minologiji lahko pojavi napačno razume- vanje pojmov. V angleščini to področje imenujemo interacti on design. Pri dobe- sednem prevodu bi to pomenilo samo načrtovanje interakti vnih vsebin. V resni- ci imamo poleg načrtovanja opravka tudi z izdelavo interakti vnih vsebin, zato je to področje širše, kot bi lahko hitro sklepali iz pojma v angleščini. Načrtovanje in izdelava interakti vnih vsebin je močno interdisciplinarno po- dročje. Slika 1 prikazuje vpletenost ra- zličnih področij v interakti vno načrtova- nje. Načrtovanje in izdelavo interakti vnih vsebin razdelimo na šti ri osnove korake: ugotavljanje potreb in zahtev ↗ uporabnikov naših interakti vnih vsebin, izdelava oblikovnih konceptov, ki ↗ zadovoljijo uporabnikove zahteve in potrebe, izdelava interakti vnih izdelkov na ↗ podlagi oblikovnih konceptov, ocenjevanje izdelka s pomočjo ↗ uporabniške izkušnje. Slika 2: Primer internetnega vprašalnika. 14 - GRAFIČAR Ugotavljanje potreb in zahtev uporabnikov naših interaktivnih vsebin Pri prvem koraku je treba najprej ugoto- viti , kdo so naši ciljni uporabniki. Analizira- ti je treba njihove zahteve in potrebe, od najosnovnejših do bolj podrobnih in spe- cifi čnih. Ta začetni korak je zelo pomem- ben pri tako imenovanem pristopu ciljne- ga uporabnika. Ciljni uporabniki so lahko iz zelo ozkega spektra (iz- delava osebne interakti v- ne predstavitve za namen pogovorov za službo, kjer bodo našo predstavitev uporabljale kadrovske službe v podjetjih) ali zelo širokega (internetna stran, ki jo bo obiskovalo veliko ljudi). Čim ožje območje uporabnikov imamo, tem bolj natančno lahko defi - niramo njihove potrebe in zahteve. Najobičajnejši način defi niranja uporab- nikovih potreb in zahtev je zbiranje podatkov, ki jih pridobimo od ciljne skupine uporabnikov, in njihova analiza. Načini zbiranja podatkov so zelo različni: vprašalniki (papirni ali internetni), ↗ intervjuji, ↗ opazovanja (kako se uporabniki od- ↗ zivajo pri uporabi podobnih izdel- kov interakti vnih vsebin), zvočna in videosnemanja. ↗ Vprašalniki so eden najboljših in naj- bolj natančnih načinov zbiranja podatkov. Opravljamo jih običajno čisto na začet- ku, preden se loti mo izdelave projekta. V zadnjem času so zelo razširjeni pred- vsem internetni vprašalniki, ker so hitro in enostavno dostopni širokemu krogu ljudi. Njihova učinkovitost pa se kaže tudi kot sovpadanje ciljne skupine področja interakti vnih vsebin in internetnih vpra- šalnikov. Oboje je primar- no objavljeno na svetov- nem spletu, torej je ciljna skupina ista. Zamislimo si lahko banalen primer razdeljevanja klasičnega papirnatega vprašalnika o vsebini določenih interak- ti vnih spletni strani (izbira barv, postavitev menijev, čitljivost pisave), recimo v kakem domu za ostare- le, ki defi niti vno niso naša ciljna skupina. V nekaterih primerih je prvi korak ugotavljanja potreb in zahtev uporabnikov naših interakti vnih vsebin lahko popolnoma drugačen ali pa so nje- gove ugotovitve delno uporabne, lahko tudi popolnoma neuporabne. Kot primer lahko navedem izdelavo interakti vnega izobraževalnega projekta, namenjene- ga predšolskim otrokom (interakti vno učenje spoznavanja oblik, barv, predme- tov ipd.). V tem primeru odgovorom na vprašalnikih ali v intervjujih ne moremo dati pomembne teže (malce večjo imajo avdio- in videosnemanja), zato se osre- dotočimo na ugotovitve in napotke soci- ologov, pedagogov, antropologov ipd. Zelo pogost način zbiranja podatkov za ugotavljanje uporabnikovih potreb in zahtev je tudi intervju. Defi niran je kot pogovor z namenom, pri tem ločimo dva načina: strukturiran in nestrukturiran in- tervju. Strukturiran intervju uporabljamo, kadar so cilji zelo jasno določeni; gre za vnaprej pripravljena vprašanja, ki so za- snovana čim bolj jasno. S tem dosežemo, da so uporabnikovi odgovori največkrat kratki in jasni ter iz vnaprej znanega izbo- ra možnosti . Primer vprašanja: »Kako po- gosto uporabljate iskalnik Najdi.si: vsak dan, enkrat na teden, enkrat na mesec, nikoli?« Vprašanja so v tem pri-meru po- dobna kot na vprašalnikih. Pri nestrukturiranem intervjuju ima voditelj nadzor nad potekom. V tem pri- meru z izbiranjem vprašanj o kaki temi in z uporabnikovimi odgovori vedno bolj podrobno ugotavlja uporabnikove po- trebe in zahteve. Vprašanja so odprtega ti pa, kar pomeni, da so odgovori lahko zelo različni in precej bolj obsežni kot pri strukturiranem intervjuju. Primer vpraša- nja: »Kakšne se vam zdijo prednosti interak- ti vnih zemljevidov na spletnih straneh?« V zadnjem času pa dobivajo vedno večji pomen tudi opazovanja. Lahko jih izvajamo na začetku na izdelkih, podo- bnih našemu, ali pa tudi med razvojem našega izdelka (v tem primeru je seveda mišljena predstavitev interakti vne vse- bine). Kot primer lahko naredimo nekaj predlog grafi čnih oblik in preproste navi- gacije interakti vne vsebine ter opazuje- mo testne uporabnike, ki so pravzaprav preizkuševalci pilotskih projektov. Literatura: Yvonne Rogers, Helen Sharp, Jenny Preece: 1. Interacti on Design: beyond human-com- puter interacti on, John Wiley & Sons, ltd., 2007 Načrtovanje in izdelava interakti vnih vsebin je močno interdiscipli- narno področje. Ob praznovanju 25 obletnice prisotnosti v Evropi, Vam ponujamo eXtra, eXtra Vrednost visokokvalitetnih tiskarskih strojev in rotacij Komori