Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50.
Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—■ — Naslov: Upravništvo »Zarje“ v Ljubljani. Želenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in i:	od	6.—7. zvečer._______________h
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom; Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „ZarjeM v Ljubljani, Želenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od '/26.—‘/27. zv.— Reklamacije poštnine proste.
Štev. 42.
V Ljubljani, v torek dne 25. julija 1911.
Leto I.
Avstrijsko klečeplazenje in madjarska predrznost.
Ogrski vladi je silno zrastel greben, odkar je bila Avstrija tako srečna, da je dobila Weis9kirchnerja za trgovinskega ministra. V Budimpešti si domišljujejo, .da imajo kar sami odločati, če se dovoli Avstrijancem jesti kaj mesa ali ne. Gautscheva vlada je v petek po zbornični seji brzojavno vprašala, če bi ogrska vlada dovolila, da se vpelje še 4 tisoč ton argentinskega mesa in je želela odgovor takoj. Madjarska gospoda je odgovorila, da naj na Dunaju potrpe, češ v Budimpešti ne gre tako hitro in se jim ne mudi. Potem so jeli nami-gavati, da ne bodo dovolili ničesar, pa so raztresali svojo modrost o argentinskem mesu, ki je kakor dlaka dlaki podobna „Slovenčevi“. Ogrska vlada se je postavila na stališče, da daljše uvažanje argentinskega mesa ne bi imelo pomena, češ da se s tern ne ublažuje pomanjkanje mesa in da po njenem mnenju avstrijsko prebivalstvo ne mara prekomorskega meša. Pozneje so Khueuovci pač izpremenili svoje stališče in začeli govoriti o kompenzacijah, ki naj bi jih Ogrska dobila, če milostno dovoli avstrijskemu prebivalstvu še par kilogramov zmrzlega mesa.
Vprašanje še ni rešeno. Avstrijski ministri se posvetujejo, ogrski ministri se posvetujejo, jutri pa bo najbrže govoril parlament.
Položaj avstrijske vlade je neskončno kla-vern. Avstrija igra pred madjarskim ošabueži vlogo tepenega psa, ki stiska rep med noge in pleše cvileč pred bičem svojega gospodarja. Situacija je natančno taka, kakor da je madjarska armada z mečem v roki osvojila Avstrijo in da ji sedaj lahko iinperatorsko diktira svojo voljo. Madjari razglašajo svojo hegemonijo nad nami in oficielua Avstrija se klanja, kakor da je tako prav in v redu in kakor da nam ne preostaja druzega kakor priznanje svoje odvisnosti.
Mi se nismo nikdar strinjali s tistimi hujskači, ki bi radi iz Ogrske napravili avstrijsko provincijo. Ali tukaj se igra zdaj nasprotna igra in madjarski mogotci se postavljajo na stališče, da so naši gospodarji. V Budimpešti se razvija predrznost, segajoča čez vse meje, noben varuh si ne more lastiti take oblasti nad svojim pastorkom kakor ogrska vlada nad nami. Njeno vmešavanje v naše lastne zadeve, njeno presojanje avstrijskih namenov, njena kritika našega prehranjevanja mora razburiti vse avstrijsko prebivalstvo.
Avstrija želi argentinskega mesa. Ogrski ministri in državni tajniki pa se upajo soditi o tem, če ima uvoz mesa iz Amerike za Av-
strijo — nota bene za Avstrijo, ne za njihovo lastno deželo, kakšen pomen ali ne. Oni se drznejo uradno razmotrivati, če tekne avstri)-skemu prebivalstvu argentinsko meso ali ne. Kaj pa so te reči mar ogrskim grofom in ministrom ? Ali smo res že tako daleč, da bomo morali ponižno vpraševati v Bupimpešti, kakšna hrana sme biti všeč našemu želodcu ?
Toda bečanska ošabnost ne bi bila nikdar mogla tako splezati v višavo, če ji ne bi bila Avstrija sama dala povoda za to. Po vseh veljavnih zakonih je jasno, da nima o naših notranjih zadevah, katerim je prištevati tudi nakupovanje živil, odločevati nihče razven nas samih. Ali avstrijskim vladam imamo zahvaliti svoje globoko ponižanje, ki nas dela smešne, da se nam lahko roga ves svet. Ce se ljudstvo sklicuje na zakone in zahteva, da se pripelje na Irg toliko mesa, kolikor ga je z ozirom na število našega prebivalstva treba, tedaj nam odgovarjajo z ministrskih klopi, da je treba vprašati Ogrsko. Dolgo se ni moglo izvedeti, zakaj in čemu je tako dovoljenje potrebno, dokler se ni zaslišala beseda o tajnih pogodbah med avstrijsko in ogrsko vlado, ki postavljajo izven veljave, kar določajo javni in v pravnih državah edino veljavni zakoni.
Že zadnja zbornica je na inciativo socialnih demokratov zahtevala, da se ji predlože vse tajne pogodbe. Krščansko socialni minister Weisskirchner je bil takrat tisti, ki je naravnost tajil, da bi imel z ogrsko vlado kakšno tajno pogodbo. Na laž ga je postavil njegov ogrski tovariš Hieronymi, ki je v ogrskem državnem zboru priznal, da so take tajue pogodbe, ali da jih ne more pokazati, češ da to braui lojalnost napram avstrijski vladi. Weiss-kirchner se je tiste čase sploh neprenehoma lovil v lažeh. Oim je izustil kakšno trditev, je vstal v ogrskem parlamentu trgovinski minister, pa zatrdil nekaj druzega in Khuen He-dervary je zapečatil besede, ki so blamirale avstrijskega ministra. Ko .se je letos otvorilo zadnje zasedanja dunajskega parlamenta, se je čudil svet, da se mu je mogel Weisskirehner izza vseh tistih blamaž še enkrat predstaviti kot trgoviuski minister.
Zadnje volitve so napravile Weisskirch-nerjevi slavi konec. Polom krščansko socialne stranke dne 20. julija ga je prišli!, da je podal svojo demisijo. In zdaj se mu je razvozlal jezik, pa je javno priznal, da veže avstrijsko vlado tajna pogodba z. Ogrsko. Seveda je imenitni mož hotel zvaliti vso krivico s sebe, pa jo naprtiti drugemu. Kriva je po Weisskirch-nerjevi trditi)! samo Beckova vlada, kajti ona je sklenila tako pogodbo, „vsled katere je Avstrija za uvoz argentinskega mesa odvisna od ogrskega dovoljenja".
Beckova vlada ne zasluži v teh rečeh nobenega zagovora. V pravični državi ne more
biti nobena tajna pogodba veljavna in sklepati nima takih reči ne Bienerth ue Beck. Ali Weisskirchner se tudi tukaj ne more otresti jezuitizma. On govori o tajnih pogodbah, „v s 1 e d katerih je Avstrija vezana iia ogrsko dovoljenje". Bilo bi bolje, če bi bil odgnani minister povedal, kaj obsega tista pogodba; potem bi se bilo takoj videlo, da je tudi njegova najnovejša trditev zlagana. Beckova pogodba namreč že davno ni več tajna, ampak že nekoliko mesecev se ve, da obsega določbo, da mora v slučaju nesoglasja med avstrijsko in ogrsko vlado pri razlaganju trgovinskih pogodb veljati strožji nazor.
To nima nič opraviti z argentinskim mesom. Ali \Veisskirchner, ki je bil z dušo in telesom vdan agrarnim oderuhom, je s slastjo porabil ta vratca, da je ušel zahtevi avstrijskega prebivalstva. On je dal Madjarom potuho ; on je iznašel formulo, da si ne smemo privoščiti nobene deke mesa brez ogrski-ga dovoljenja in odtod je začela rasti madjarska prevzetnost, da smatrajo zdaj sami sebe za varuha avstrijske države.
Temu mora parlament napraviti konec s tem, da jasno izreče, da smo sami svoji gospodarji in da nimamo nič beračiti pri ogrski vladi. Sklep parlamenta bo morala respektirati tudi vlada.
Ameriške črtice.
Piše R. S.
Kakor v starem kraju, dela tudi tukaj v Ameriki tukajšnjim Slovencem veliko preglavico ime, kako bi se imenovali kot narod. Vsej druge narodnosti imajo vsaj enotno ime, Slovenci še tega nimamo. Nekateri se imenujemo „Austrians“ (izg. 6’striens), drugi zopet „Gri-ners“ (izg. graj’rz), ali „Kriners“ (izg. kraj’nrs) le malokateri se imenuje Slovenian. To ime je med Angleži skoro nezuano, dasiravno je Slovenian (izg. slove’nien) uradno ime naselniškega in statističnega urada. To zadnje ime se glasi v angleščini silno nerodno, ker pomeni angleška beseda „sloven“ zamazan ali neurejen in zanikrn. Nekateri Slovenci se že iz tega vzroka ne marajo nazivati Slovenians, kar bi pomenilo nekako „zanikrneže“ 1 Niti slovenski časopisi niso edini, kako naj se imenujejo Slovenci v angleščini: nekateri pišejo Šlovenic, drugi pa Slovenian za slovensko; nekateri izgovarjajo besedo Slovenian kot slove’nien, drugi pa kot slovi’nien. Nekateri angleški pisatelji nas celo nazivljejo Slovenes. Naša jezikovna omahljivost in nedoločenost se kaže celo pri imenu, Preprosti ljudje so navajeni na ime Kranjci, po angleško Kriners, in bi bilo še najbolje, da bi sprejeli to ime za uradno, kot je nedavno priporočal ime Kranjci namesto
Slovenci neki slovenski pisatelj (menda Škrabec). Kaj nam pomaga ime Slovenci, če ga rabi samo peščica olikanih ljudi, dočim se narod sam nazivlje drugače.*)
Slično je v angleščini z izrazom za Slovane. Nekateri jih kličejo Slavs, kar je še najbolj pravilno. Moti jih pa izgovarjava; nekateri izgovarjajo slavz, drugi slevz. Večina preprostih Angležev si sploh ne upa izreči nobenega izraza za Slovane', ker je tako dvomljiv in se boje, da bi se ne osmešili. Veliko laže izgovore Polak (po’lak) ali Hungarian (hange’rien), zato smo Slovani in Slovenci pri njih pogosto Poljaki in Madjari.
čudno naključje je, da se beseda slave (slejv), suženj, piše in izgovori malo drugade kot Slav (slav ali sltev).
Hrvati imajo bolj enostavuo ime v angleščini, namreč Croatians (kroe)’šns).
Nekateri slovenski listi neprestano jadikujejo, zakaj se Slovenci ue imenujejo med Angleži Slovenians, ampak se rajši nazivljejo kot „Krajner8“ ali „Otrieus", vendar jih ne smemo preveč obsojati, dokler nimamo uradnega imena, ki bi bilo enotno v izgovorjavi in v črkah. Nasvet pisca bi bil, da bi se vsi na-zivali _Krinersu (kraj’nrs). To je videti precej radikalno pa praktično, ker se večina naroda (tudi Štajerci in Primorci) nazivljejo tako.
Da me pa ne bo kdo napačno umel, češ da zabavljam čez ameriške Slovence, moram pristaviti, da niso prav nič slabši kakor v starem kraju, v mnogih ozirih celo ameriško socialo življenje blagodejno vpliva nanje. Pije se v Ameriki res več, vsaj piva, a manj žganja kakor na Kranjskem. Pije se pa bolj zatd, ker imajo rojaki več gotovega denarja, sicer pa nadaljujejo stare navade pijančevanja iz starega kraja. Navzlic vsem pridigam slovenski duhovniki še sedaj niso navadili našega naroda zmernosti, med tem ko je med Amerikanci, katerih 70 odstotkov ne zahaja pogosto v cerkev, zmernost ena najlepših čednosti.
Največji napredek med Slovenci v Ameriki je pač to, da priznajo versko in narodno toleranco. Tukaj lahko občuje dober, Bpraktičen* katoličan s socialistom ali prostomiselcem in vera le redko pride v pogovor. Vsak smatra vero za zasebno vprašanje. To idejo počasi zanašajo ameriški Slovenci tudi v stari kraj in ravno s tem koristijo slovenskemu narodu več kakor z vsemi milijoni, ki jih odpošljejo v domovino. In morda bodo uprav ameriški Slovenci pomagali vpeljati tudi na Slovensko čut verske tolerance. Vsa čast ameriškim duhovnikom — s par izjemami a la A. Sojar v Chicago in Bev. K. Zakrajšek — da se ne vtika-
*) To so seveda avtorja posebni nazori.
MAKSIM GOEKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
— Bolno! Tudi vaše je bolno ... a vaše grinte se vam zde žlahtnejše od mojih... Vsi smo drug drugemu sodrga, ti pravim... Kaj porečeš na to? He?
Svoje ostre oči je zapičil v Andrejevo obličje in prežeče je pokazal zobe. Njegov pestri obraz je bil nepremičen, a tolste ustni so mu zatrepetale, kakor da bi se bil ožgal in kakor da bi se mu telo od žgočih bolečin zvijalo v krčih.
— Prav nič ti ne odgovorim! — je dejal Malorns in odgovoril na mrki pogled Vje-sovščikova z jasnim in tožnim nasmehom svojih plavih oči. — Vem, da vsako prerekanje žali človeka, ki mu krvavi srce . . . Vem, prijatelj 1
\	^	mano	se	ni	prerekati, razumem! —
je zamrmral Nikolaj in povesil oči.
— Mislim, — je nadaljeval Andrej, — da je že vsak od nas z bosimi nogami stopal po razbitem steklu iu da so vsakega ob temnih urah navdajale take misli kot tebe . . .
— Prav nič mi ne moreš odgovoriti! ___________
je počasi izpregovoril Vjesovščikov. — prav nič! Moja duša tuli kakor volk! . . .
— In tudi nečem! Vem pa, da tudi tebi preide. Mogoče ne tako brž ampak pre-ide ti!
Andrej se je nasmehnil in potrkal Nikolaja po plečih:
— Prijatelj, to je otroška bolezen . . . kakor ošpice . . , Vsak je obolel za njo . . . krepki ljudje — manj, slabotni bolj . . , Našega človeka zagrabi, ko človek najde samega sebe, a življenja in svojega mesta — še ne razume ... A dokler ne spoznaš svojega mesta, ne moreš oceniti samega sebe. Misliš, da si kakor lepa kumarica na zemlji. Nihče te neče po pravici stehtati in zmeriti, vsi te hočejo le pojesti. Cez čas pa spoznaš, da je dober košček troje duše tudi v drugih prsih
— potem ti odleže. In nekoliko sram te je, zakaj si lezel v visok zvonik, ko je tvoj zvonček tako majhen, da nihče ne sliši njegovega zvonenja. D lje uvidiš, da je slišati tvoje zvo-nenje v zboru, a sam se zadušiš v donenju starih zvonov kakor muha v olju. Ali razumeš, kaj govorim?
— Morda — razumem! — je prikimal z glavo Nikolaj. — Ampak — ne verjamem 1
Malorus se je zasmejal, planil kvišku in glasno dirjal semintja.
— Tudi jaz nisem verjel... Ti kozel, ti...
— Zakaj — kozel? — je ,mrko Vprašal Nikolaj gledajoč Malorusa.
— Podoben si mu!
Vjesovščikov je široko zazijal in se na ves glas zakrohotal.
— Kaj ti je? je začudeno vprašal Malorus in obstal pred njim.
— Eh, kdor hoče tebe užaliti, je revež!
— je dejal Vjesovščikov.
— S čim pa me hpčeš žaliti ? — je vprašal Andrej in zmajal s pleči.
— Ne vem! — je rekel Vjesovščikov in je dobrodušno ali posmehljivo pokazal zobe. — Mislim le, da je vsakega sram, kdor te skuša žaliti.
— Poglej ga, kaj mu je šinilo v glavo!
— je smeje dejal Malorus.
— Andrjuša! — je zaklicala mati iz kuhinje. — Vzemite samovar, je že gotov.
Andrej je odšel.
Vjesovščikov je ostal sam; ozrl se je naokrog, iztegnil nogo, obuto v težak čevelj in! jo ogledoval; potem se je pripognil in z rokami potipal svoje debelo bedro. Dvignivši roko je ogledoval dlan. Boka je bila debela, s kratkimi prsti, in pokrita z rumenkasto dlako. Po zraku je zamahnil z roko in vstal.
Ko je Andrej prinesel samovar, je Vjesovščikov stal pred ogledalom in ga je sprejel s sledečimi besedami:
— Že dolgo nisem videl svojega obraza .. .
Nasmejal se je, zmajal z glavo in dostavil :
— Grd obraz!
— Kaj za to? — ga je vprašal Andrej in ga radovedno pogledal.
— Saša pravi, da je obraz ogledalo duše!
— je počasi izpregovoril Nikolaj.
— To že ne bo res! —je vzkliknil Malorus. — Njen nos je kakor kljuka, njena čeljust — kakor škarje, a duša njena je — kakor zvezda.
Sedli so k čaju.
Vjesovščikov je vzel velik krompir, izdatno
osolil kos kruha in začel mirno in polagoma prežvekovati kakor vol.
— A kaj se godi tukaj ? — je vprašal s polnimi ustmi.
In ko mu je Andrej veselo pripovedoval o napredkih socialistične propagande v tovarni, je zopet mrko in zamolklo pripomnil:
— Počasi gre vse to, prepočasi! Hitrejše je treba . . .
Mati ga je pogledalala in v njenih prsih se je vzbudilo sovražno čuvstvo do tega človeka.
— Življenje ni konj, ne moreš ga priganjati z bičem! — je dejal Andrej.
Vjesovščikov je trmasto zamahnil z glavo.
— Prepočasi! Nedostaja mi potrpljenja,.. Kaj naj storim?
Boke je pregibal semintja, gledal je Andreju v obraz in molče čakal odgovora.
— Treba je nam vsem, da se učimo in da učimo druge, to je naša naloga! — je dejal Andrej in povesil glavo,
Vjesovščikov je vprašal:
— In kdaj udafimo?
— Dotlej nas še mnogokrat potolčejo, to vem natanko; — je arneje odgovoril Malorus.
—	Kdaj pa se pomerimo poslednjič — tega ne vem. Najprvo moramo oborožiti glavo, a potem roke; to je moja misel . . .
Nikolaj je obmolknil iu znova začel jesti. Mati je izpod čela ogledovala njegovo široko obličje iščoč v njem, kar bi jo pomirilo z okorno štirioglato postavo Vjesovščikova.
_____________ (Dalja.)
jo v javno življenje, ampak skrbijo za svoje farane v cerkvi.
Lep napredek se kaže med ameriškimi Slovenci tudi v družinskem življenju, vsaj pri takih rodbinah, ki so dalje v Ameriki iu imajo odprte oči, da vidijo svoje sosede; vedno 'bolj skrbe za lepa stanovanja in se počasi navadijo na snago, ki pač med našim narodom ni doma. Ako se človek izprehaja po naselbinah, lahko že po zunanjosti hiš spozna, kje stanujejo Slovenci, kje pa Amerikanci ali Nemci. Amerikaneo skrbi za lepo zeleno trato okoli poslopij, pomete in pospravi okoli hiše, da je veselje opazovati celo delavska stanovanja. Hi-ameriškega delavca (Angleža ali rojenega Ame-rikane) bi na Kranjskem imenovali Mvile“. Vse drugače pri Slovencih, posebno po novih naselbinah in kjer prvi naseljenci niso pazili na snago.
Slovenska mladina zadnje čase zasluži pohvalo, da vedno bolj gleda na lepo obleko. .Meatnes in style“, ličnost v modi, je posebno izrazovita lastnost Amerikancev, zato so pa ameriška dekleta, četudi ne najbogateje, pa najličneje in najbolj udobno oblečene.
Kdor se hoče postavljati za „Araerikanea“, se kmalu priuči tsmeriškerau lepopisju. Ame-rikanec jako pazi na lepo pisavo, in če pišeš grdo ali po evropejsko, si tukaj rojenim v posmeh. In res je, da je ameriška pisana jako hitra, lepa in praktična. Večina Slovencev ima slabo pisavo, ker še sedaj nimajo enotnega lepopisja. V Ameriki pa sedaj prevladuje en sam eist sistem, in so si ameriške pisave skovo vse boljalimanj podobne.
Glavni pogoj za napredek Slovencev v Ameriki je pa znanje angleščine. Mladina se je kmalu priuči, za starejše je težje. Učenje angleščine je olajšano zlasti po mestih, iker v Ameriki rojeni otroci govore večinoma angleško, poleg tega je pa čltauje časopisov v Ameriki tako razširjeno, da mnogi rojaki čitajo angleške časopise, ako le napol razumejo angleško.
*
Zanimivo je vprašanje, kaj bo s sloven skim narodom v Ameriki; ali se bo ohranil, ali se bo potujčil. Odgovor je lahak. Ako se tako močan narod, kakor so Nemci ne more ohraniti, kar priznavajo vsi boljši ameriški nemški pisatelji, se bodo Slovenci še manj. Tretji rod vseh narodnosti je navadno poan-gležen. In tudi ne more biti drugače. Tuje narodnosti so pomešane med Amerikanci, ki odločujejo povsod. Po javnih ljudskih šolah se poučuje le v angleščini, in celo po farnih šolah, ki so v rokah posameznih narodnosli. Velika angleška literatura je na razpolago naseljencem po javnih knjižnicah, ki so dobe po vseh, tudi najmanjših mestih. Ze prvi rod Slovencev v Ameriki zna slabo slovensko, drugi ros bo znal še manj, tretji rod bo večinoma amerikanjeu. Edino na deželi, na farmah, bi bilo malo bodočnosti za obstanek slovenskega jezika.
Čehi, ki so na Češkem tako navdušeni narodnjaki, tukaj pozabijo na svojo narodnost in se poamerikanijo. Govoil sem z odličnim čehom, pa mi je sam pripoznal, da češčina nima bodočnosti v Ameriki.
Čim prej se Slovenci nauče angleščine in 89 poamerikanijo, tem hitreje bodo prišli do boljših mest. Sedaj opravljajo najslabša dela, kot rudarji, topilničarji, vlačilci žice itd., dočim so jim druge narodnosti za nadzornike.
NOVICE.
*	Tovarna zgorela. V Brnu je v nedeljo popoldne izbruhnil požar akcijske družbe za izdelovanje pustenega blaga. Glavno poslopje s stranskimi krili, vsemi skladišči, stroji itd. je
LISTEK.
Kamničan.
Krivica.
Iz popotnikovega pripovedovanja.
Močno je pripekalo solnce, ko sem nekega dne na potovanju dohitel čudnega človeka, ki se mi je zdel kakor deseti brat. Raz-trgan od nog do glave, gologlav, umazana srajca za ogorelim vratom odpeta, razcapan suknjič mu je visel na rami, ena hlačnica je bila 'krajša od druge, in bose noge so bile vse bele od'cestnega prahu. Mrzlo me je pogledal, a nisem se začudil, kajti zapazil sem takoj, da izražajo te oči neko otožnost, zaznal sem, da je človek nesrečen.
Ko sem bil kakih deset korakov pred njim, nenadoma zakliče: rSlišite, saj ste človek, malo me počakajte 1“ Obrnil sem se in on je pospešil korake.
Mislil sem, da želi kaj vbogajme, a ko sem mu ponudil dva krajcarja, je odklonil. BHvala lepa", je rekel skoro prijazno. „Ne živim od beračenja, tudi ne od tatvine in dela, ampak imam še nekaj svojega denarja, ki sem ga podedoval po starših . . . Toda ..." Zamislil se je in njegovo lice se je zdelo zopet jezno in žalostno, Molče sva šla naprej. Hotel sem povprašati natančneje o njegovem živ-
uničeno. Škoda znaša več kakor m i I i o n kron. Mislijo, da se je vsled silne vročiue samo užgalo. Iskre so padale tudi na bližnjo cerkev; streha nad zakristijo je zgorela. Cerkvene dragocenosti so rešili, aii voda je tudi tukaj napravila veliko škode. Garnizijska bolnišnica, ki je tik cerkve, je bila v taki nevarnosti, da so morali iz enega krila odnesti bolnike. Mnogo gasilcev je ranjenih.
* Karambol z avtomobilom. Iz Budimpešte poročajo : V nedejjo dopoldne ie pred mestnim gozdičem zadel avtomobil ob fi-akerja. Policijski koncipist Rudolf Malnassy, inženir Ugiri, privatnik Viktor Kasolcan in šofer Kast so bili vrženi iz avtomobila. Malnassy je padel tako nesrečno, da je kmalu umrl v bolnišuici. Šofer je težko ranjen in so ga prepeljali v boluišuico, policija pa je izrekla njegovo aretacijo, češ da je s prehitro vožnjo zakrivil nesrečo.
* Strašen požar v Carigradu. V nedeljo popoldne je izbruhnil v Carigradu grozovit požar, katerega so zanetile najbrže hudobne roke. Začelo je goreti sočasno na šestih krajih mesta. Ogenj se je širil s tako hitrostjo in s tako silo, da so bile v par trenotkih cele ulice obdane od plamenov. Rešilna akcija je bila tem težavnejša, ker je primanjkovalo vode. Do zvečer je pogorel najmanj poldrugi kvadratni kilometer mesta. Vojnega ministra Mahmud Šefket pašo, ki je prišel na kraj nesreče, je težko ranil goreč tram. Med prebivalstvom je nastala velikanska panika. Na tisoče ljudi je brez strehe in beži med groznim vpitjem po ulicah. Vojaštvo še povečava zmešnjavo. Nad
10.000	hiš je pogorelo, med njimi mnogo skladišč. Škodo cenijo na več kakor 20 milijonov kron. Splošno menijo, da so nasprotniki vlade zažgali mesto iz političnih razlogov, da bi na ta način lože provzročile državen preobrat. Vsa uradna poslopja straži vojaštvo. V pondeljek zjutraj se je posrečilo požar omejiti in deloma pogasiti. Očividci poročajo o strašnih prizorih na ulicah. Do sedaj še ni znano, koliko žrtev je zahteval požar.
* Papež piše brazilskim škofom. Vatikanski uradni list prinaša neko papeževo pismo škofom v Braziliji, v katerem jih pozi vije, naj ustanavljajo in razširjajo katoliško časopisje ter snujejo delavske organizacije s krščansko socialno politiko.
* Bombe Je našla ruska policija na kolodvoru v Kijevu. Pravi, da so jih pripravili anarhisti za sprejem carja, ko pride v Kijev. Če le niso tisti ..anarhisti" doma pod kakšno policijsko streho!
* Nesreča pri avtomobilski dirki. Iz Pariza javljajo: Pri avtomobilski dirki skozi departma Sarthe za veliko ceno francoskega avtomobilskega kluba je dirkač F ournier, ki je vozil prvi smrtno ponesrečil. Njegov šofer Louvel je težko poškodovan.
* Zanimiv račun. K jjinteresantneinu računskemu pojavu, ki smo ga objavili v št. 89., dodaja zvest čitatelj nekaj drugih računskih zanimivosti.
1. Vsako iz šestih enakih številk zloženo število, n. pr. 222.222 ali 383.333 itd. je deljivo s 7, 11, 13 iu 37.
2. če zapišemo četverostopno število dvakrat zapored, je osmerostopno število deljivo s 73 in 173, n. pr. 49724972 : 72 = 681.164.
3. če zapišemo četverostopno število trikrat zapored, je dobljeno dvanajsterostopno število deljivo s 7, 13 in 37.
4. če prištejemo poljubnemu številu 2 in je pomnožimo potem s 5, če prištejemo dobljenemu številu zopet 2 in je pomnožimo s 5 in če prištejemo temu številu zopet 2 in je pomnožimo s 4, potem se konča dobljeno število s 48.
Ijenju, a se nisem upal, zakaj bal sem se, da bi ga ne razžalil ali celo ujezil. A povzel je sam besedo in je govoril brez presledkov. Gladka je bila njegova govorica, a posamezne besede so izražale blaznost in obup . . .
„Dokler je vladala pravica na svetu, je bilo dobro živeti. A ko je stopila krivica na mesto pravice, je prenehalo prejšnje dobro življenje. Kajti sedaj je imela vse v oblasti krivica, ki ne daje človeku nič dobrega, ampak samo slabo. Krivica se je godila vsakemu. Ne samo revežev iu ljudi nižjih slojev, ampak tudi bogatine je zadela dostikrat. In prišli so ljudje, ki so delali krivico svojemu bližnjiku, svojemu bratu. In veseli so bili tega, dočim je bil	revež žalosten	...	O,	kdaj	pride	čas,
ko bo	konec krivic .	. .
Tako se je tudi meni zgodila krivica, lahko rečem že pri rojstvu, zakaj rojenice tni niso prorokovale srečnega življenja. Ni li to krivica? Zakaj se dobi toliko srečnih ljudi na svetu, toda mnogo več nesrečnih? Vsi bi morali biti enaki in šele potem bi bila pravica. A zakon sveta je tak, da	ne	more biti	življenje	vseh enako in	zato	je	ta	zakon	kri-
vičen , . .“
Za hip je utihnil moj sopotnik. Njegove oči, izražujoče neizpolnjeno željo, so zrle nekam v daljavo. Kmalu potem je nadaljeval:
.Meni se je storila krivica. Mnogo je ljudi na svetu, ki trpe krivico, ne da bi imeli
Vse t9 računske zanimivosti so zelo stare, ampak najbrž malo znane.
* Ribič nazarenski in njegov tajnik.
Pred nekaj tedni sta obiskovala bavarske iu švabske kloštre dva v meniške kute preoblečena pustolovca, ki sta se predstavljala omenjenim menihom .ribič nazarenski" in „njegov tajnik". Po vseh kloštrih sta bila bogato poko-ščena; a ljudstvo je njima prinašalo mastne darove za odpustke. Tudi kupčija „z izganjanjem hudiča" je bujno cvetela in rodila stoteren sad. Slednjič se je izkazalo, da sta oba svetnika prava pravcata goljufa in ljudska sleparja. Posebno zanimivo je, da so tudi z veseljem sprejeli v nunskem kloštru, kjer sta ostala pri nunah ves dan in vso noč,
* Glas božji v telefona. Policijski komisar Bjelin v Peterburgu si je pridobil ime ruskega Sherlock Holmesa. V stanovanju drž. svetnika Dynova so se pogosto dogajale tatvine dragocenosti iu srebrnih posod, ne da bi se posrečilo zaslediti tatu. Sum je padel na kuharico, ki pa je že 30 let služila pri hiši in uživala splošno zaupanje vse rodbine. Tudi jo je smatral državni svetnik za preneumno, da bi izvrševala tako premetene tatvine, ki pa so se začele pojavljati vsak dan, in svetnik je tedaj stvar ovadil policiji. Policijski komisar Bjelin, kateremu je bila stvar poverjena v preiskavo, pa ni imel takega zaupauja v kuharico kot njen gospodar, osobito ko se je prepričal, da vse okoluosti proti njej govore. Komisar je izvedel, da se žena zelo boji telefona in je sklenil ta njen strah porabiti. Na telefonskem aparatu v svetnikovi pisarni je dal pritrditi glasno govoreč aparat, s pomočjo katerega se je slišala v sobi vsaka beseda iz telefona brez sluhala. Nekega dne zjutraj je stopila kuharica v sobo. Takoj se je odzval v telefonu teman in bobneč glas:	.Nastja	Mibajlovna,	težko si grešila!
Ukradla si dragocenosti in srebro svojemu gospodu 1“ Prebledela kuharica je padla na kolena in ihtela: To je glas božji! Vse bom vrnila, vse." .Glas božji" pa je še enkrat ponovil: .Pojdi iu vrni!" Prestrašena kuharica je ta — koj zbežala k svojemu znancu, kjer je bilo polne kupe dragocenosti in srebra. Tu se je .glas božji" obnesel.
* Ubogi ameriški milijonarji se jeze in obupujejo, ker jih država nadleguje z obdavčevanjem. Petrolejski kralj Rockefeller se razburja, ker so davčne oblasti cenile neko njegovo hišo v Clevelandu na 13 milijonov kron ter prisega pri vseh bogovih in hudičih, da ta hiša ni niti petinko te vsote vredna. Na-prara nekemu meščanskemu poročevalcu se je ta miljonar izrazil, da je to „i z ž e m a n j e" bogatih ljudi popularno, da pa pomenja toliko, kakor če bi ubili kokoš, ki nam leže zlata jajca z namenom, da dobimo iz trupla še eno jajce. Rockefeller nadalje grozi, da se bodo ameriški bogatini izselili v Anglijo, Francijo iu Nemčijo, če bo še nadalje trajal ta davčni sistem izžemanja. Drugi veliki milijonar kralj bakra, C 1 a r k je nezadovoljen s cenitvijo davčne oblasti, ki je cenila njegovo razkošno opremljeno palačo na dvajset milj o nov kron, češ, da je dejansko vredna komaj polovico. Davčna komisija pa je izjavila na zapisnik, da je Clarkova palača najrazkošnejše poslopje v New Jorku. Palača ima vzidano skrivno shrambo za blagajno, hleve iz marmorja, umetno galerijo, kopalnico, domače gledališče in zvezdarno. (Kadar je Clarku po noči dolg čas, gleda rad na zvezde). Vsi ameriški bogatini se splošno razburjajo proti sedanji vladi zaradi previsokega obdavčenja.
* Veliko zavarovalno sleparstvo v Ameriki, čudnim zavarovalnicam so prišli na sled v Filadelfiji. Devetnajstletni Herman Robinson je bil izvoljen za predsednika dveh zavarovalnih družb in nastavljen za tajnika tretje
pri tem posebno škodo. A jaz, ki mi je vsled storjene krivice uničeno življenje, ne morem pozabiti človeka, ki mi jo je storil. In zato sem nesrečen. In kadar ga pozabim, bo pomirjena moja duša . . .
Rodil sem se na kmetih kot sin bogatih staršev, ki so me dali študirati. Ne vem zakaj so me profesorji sovražili. Najbrže Zaradi tega, ker sem preveč koprnel po svobodi. Oviranje svobode se mi zdi krivično. Hrepenel sem po svobodi. Saj nisem bil tako neumen, a vseeno mi je šlo v šoli slabo. Kriv nisem bil tega jaz, ampak profesorji sami. Saj mi niso dali reda, ki sem ga zaslužil, ampak dobival sem vedno uajslabša izpričevala! V enem zadnjih razredov sem bil malo sam vzrok, ali bil sem pri takih ljudeh na stanovanju, da se nisem mogel učiti; len nisem bil — a vzrok vzroka je bil profesor sam. Tako, glejte, sem padel, kajti takrat sem postal nesrečen. Tistikrat, ko se mi je zgodila krivica, se je začelo zame življenje, ki ga zdaj živim. Pustil sem šolo, šel k staršem, rekel sem jim: .Glejte, tako je, denar mi dajte, kar ga imam dobiti", poslovil sem se in nič več se nisem vrnil. Nič ne vedo kaj je z menoj in tudi meni ni nič mar, kaj je z njimi . . .
Tako je, glejte ... A zdaj se mi je godila še večja krivica. Prišli so namreč ljudje, ki so rekli, da sem blazen. Vteknili so me v
družbe s knežjo plačo — 24 kron na teden. Trije sleparji: Belati, Malhič in Wernburg so se združili, da ustanove 14 zavarovalnic z osnovno glavnico 6 miljonov dolarjev. Nastav-ljeuei so dobivali po 50 odst., nadzorniki po 10 odst. komisije. Prejemki so znašali mesečno do 30 000 dolarjev. Robinson se je moral oblačiti kot mlad miljonar in pripovedovati, da je iz dolgega časa sprejel predsedstvo zavarovalnice. Končno pa se je naveličal, da bi s petimi dolarji na teden igral miljonarja in je ovadil vso zadevo državnim oblastim, ki so na podlagi preiskave razkrile velikansko sleparstvo.
*	Anierikanskega milijonarja Hcnry Beattija so zaprli, ker je na sumu, da je umoril svojo ženo. Bil je šele eno leto oženjen, ali zakon ni bil srečen in Beattie je imel drugo ljubico, ki je že dolgo zahtevala, naj se da ločiti od svoje žene. V petek zjutraj je z avtomobilom zapustil hotel, v katerem je stanoval v Novem Jorku, pa se je vrnil šele o polnoči z mrtvo ženo. Pravil je, da jo je med potjo neki neznauec umoril, ki je pobegnil, žena pa da je umrla v njegovem naročju.
Otok solza.
Znameniti Skandinavski pesnik J. Skjold-borg je na svojem potovanju po ameriških Zedinjenih državah več dni opazoval življenje priseljencev na otoku Ellis Island, ki leži pred mestom New-Yorkom; tam se morajo izkrcavati vsi priseljenci-delavci, preden stopijo na ameriška .svobodna" tla. Vsak priseljenec mora pokazati oblastem najprej 25 dolarjev. Kdor nima tega zneska in če je drugače popolnoma zdrav, močan in za delo sposoben, se mora vsled tega vrniti nazaj v svojo domovino. Radi pomanjkanja denarja so oblasti vrnile zadnje leto 24.270 potnikov.
Z bolnimi potniki ravnajo na otoku surovo in neusmiljeno. Le nekaj zgledov: Nemška družina, oče, mati in 6 otrok pride v deželo dol. z 8000 dol. Doma je oče prodal svojo rodno zemljo in svojo bajto. Pred vstopom na suho preišče na otoku službujoči dravnik družino in konstatira, da je eden malih, nedoraslih otročičev abnormalen. Lahko si predstavljate neznosni položaj družine! Ali naj se radi malega vrnejo vsi zopet v domovino, ali naj pa pošljejo samo nedoraslo in nepreskrbljeno dete nazaj — k neznanim ljudem. Slučajno pride k družini na otok sorodnik, ki se je vračal v Nemčijo in je vzel slabiča s seboj. In materino srce je moralo privoliti v ločitev.
Dalje. Neka poljska rodbina je prebivala že tri leta v državi Ohio. Mati z .dvema otrokoma je obiskala domovino, pa se zopet vrne v Ameriko. Zdravnik na otoku preiskuje vse tri. Pri starejšem otroku domneva znake traoboma (egiptovske očesne bolezni). In še lepša slika. To dete je rojeno na Poljskem, lahko se torej vrne. Nasprotno pa je mlajši otrok rojen Amerikauec iu tega zdravnik niti ne preišče. Zopet ista žaloigra: Neusmiljeno se razderejo najožje vezi družine.
Trenotek ločitve učinkuje pri nekaterih materah posebno usodepolno. Neka ogrska družina bi se morala zaradi slične očesne bolezni pri enem otroku raziti in razdružiti. Oče z zdravimi dečki v Ameriko za kruhom in mati z bolnim otrokom nazaj v ogrsko pusto. Pri ločitvi je mati znorela ...
Taki prizori se ponavljajo na otoku Ellis Island dan za dnevom, teden za tednom, mesec za mescem. In vse leto se pretakajo solze na tem otoku. Redkokdaj stopi delavec, ki je že poprej sklenil delavno pogodbo in prevzel delo v Ameriki, na ameriška tla.	de-
lavce posebno šikanirajo iu jih zaradi najmanjše napake vrnejo tja, odkodei so prišli.
norišnico, kjer sem bil cei° I^0, Pomislite, leto dni, med norci popolnoma zdrav človek! Koliko sem moral takrat (vpeti, rsiti eno uro ne bi hotel biti več v norišnici. Ni li to krivica, velika krivica?"
Zadnja njegova beseda se mi je zdela, kakor da jo je izgovoril norec. Pogledal sem oa Njegove oči so se izbulile in bral sem v njih blaznost. Divje je skrčil pesti. A pomiril se je zopet in govoril dalje :
„In krivica m holela iti od mene. Prišel sem k ljudem, ki so me nagnali. Nič jim nisem storil, pa so me podili . . . Glejte, danes sem bil še v mestu, kjer sem našel na tleh kos časnika. Poberem ga in ga preberem. Veste, kaj sem zvedel? Neki duhovnik ne sme več maševati. Ni li to krivica? Morda bi oni, ki je suspendiral dotičnega duhovnika zaslužil, da ga sežgo na grmadi. In poštenim ljudem krivico delati, je to delo krščansko ? . . .
In tako, glejte, živim jaz: kamor pridem, sama krivica ... Ko bi tisti profesor še živel, prisegam, da bi ga mučil, mučil bi ga. ne takoj umoril, mučil bi ga, ker on že toliko let muči moje življenje, ker je on uničil moje življenje. A tisti profesor ne živi več. Odpusti naj mu Bog, jaz mu ne bom nikoli
Kričaje so bile zadnje njegove besede in zdirjal je po cesti naprej, kakor bi ga kdo podil.
Vsi proti delavstvu v prvi vrsti naperjeni iz-seljniški zakoni pa se ne uporabljajo proti umetnikom, trgovce'm z a-sebnim uradnikom,lekarnarjem, fotografom, stavbenikom, risarjem, knjigarnarjem, stenografom itd. Zelo stroge so nadzorovalne oblasti v takih slučajih, če pride na otok kak mož obiskat priseljenke Evo slučaja! Mlado dekle z otrokom se pripelje v Nem-York k svojemu ženinu, ki jo je hotel takoj spremiti n’a svoje stanovanje. — Ali je to tvoja nevesta ? Ali je to tvoj otrok ? vprača nadzornik. Da. dobi odgovor. -- Lepo ! Potem se moraš takoj na mestu poročiti. — Morala sta v tako poroko brez ceremonij privoliti in stvar je bila v redu.
Ako še niste, pošljite naročnino!
Ljubljana in Kranjsko.
Sodrugi! Delavci in delavke!
Na morju je parnik z argentinskim mesom, namenjen v Trst. Toda vlada je izjavila, da je tista množina argentinskega mesa, za katero je bilo izdano dovoljenje, že izčrpana in da se ladji ne bo dovolilo izkrcati meso v Avstr i-j i. Vlada pravi, da je odvisna od dovoljenja ogrske vTade. Gospodje v Budimpešti si res domišljujejo, da smejo avstrijskemu prebivalstvu gledati v lonce in mu ■dovoljevati ali pa prepovedati hrano. Uvoz argentinskega mesa je za avstrijsko prebivalstvo tem važuejši, ker je pomanjkanje domače živine velikansko ; tudi srbska meja se bo v kratkem popolnoma zaprla in pričakovati je, da bodo mesne cene slino poskočile. Jutri bo v državnem zboru najbrže že obširna debata o mesnem vprašauju. Agrarci in ž njimi vred naši klerikalci uazivljajo akcijo zoper draginjo komedijo. Izkušnja'pa nam kaže, da se ni nikoli doseglo niti najmanjše zboljšanje, če ni mogočna ljudska manifestacija podprla parlamentarne akcije.
Politično društvo „Bodočnost" *
sklicuje radi tega
jutri, v sredo, dno 26. julija 1911 ob
8. uri a večer
Javen shod .
v
areni Narodnega doma
Dnevni red se glasi:
Argentinsko meso in vlada.
Pridite na ta skod vsi, ki vam ni vseeno, če je draginja, ali je ni. Pridite vsi, ki smatrate, da je vlada dolžna skrbeti za poglavitne potrebščtne ljudstva. Pridite vsi, ki nočete oderuhom služiti, da si iz ljudskega stradanja ku-pičijo krivično bogastvo. Pridite, da protestiramo proti politiki, ki je osuovana na ljudski bedi.
— Očiten agent za stavkokaze je postal poštenjakovič »Slovenec". V sobotni številki vabi ta hinavski „prijatelj delavstva" kar na dveh mestih delavce, da naj postanejo izdajalci. Kakot znano, je v Pulju stavka zidarjev, ki se bore za zboljšanje svojega položaja. Glavni hujskač med delodajalci ja dunajska stavbin^ka družba »Union11, o kateri bi bil dicni „Slovenec“ v drugih razmerah že davno rekel, da je židovska. Na vsak način je to velekapitalistična družba, tisti, ki se pa z njo bojujejo, so pa revni delavci, po ogromni večini Hrvatje in Slovenci. Ali »krščanskemu" listu so tuji milijonarji desetkrat bližji kakor slovanski delavci, na katere ščuje državno policijo. »Slovenčev" vpliv je med delavstom tako majhen, da se puljski zidarji zaradi njegovega brezvestnega ruvanja ne bodo vznemirjali. Vendar pa je treba delavcem pokazati,	kakšna je	v praksi ta bauda,
ki se v »Unionu" in v svoji žlagaui »strokovni zvezi" liže in hlini delavstvu. Drugi slučaj se tiče graških mizarjev, ki se bojujejo za svojo organizacijo. Tudi tukaj govori ta Bdelavski prijatelj" popolnoma jasno: »Zmaga naša pravi krumirski agent — bo popolna, ako nam	pride	na	pomoč	še
nekaj delavnih moči. Vabimo vas v tem trenotku (ko je stavka!), pridite k	nam 1	Ali	je treba še	več
dokazov. —	Delavec, ki	ima	še količkaj	soli
v glavi, mora zdaj razumeti, da klerikalna svojat nima druzega namena, kakor razbiti prave delavske organizacije in izročiti delavce z zvezanimi rokami mednarodnim izkoriščevalcem.
— Dr. Ravnihar opravičuje primorske poslance in pripoveduje precej obširno, kako da je prišlo do ustanovitve »Hrvatsko slovenskega kluba". Dr. Ravnihar je nemara
res hotel opravičiti Rybara in Gregorina ter Istrane, ali posrečilo se mu to ni. Njegovo razlaganje jih le še bolj obremenjuje. Iz njega je namreč jasno, da se gospodoma Rybaru in Gregorinu zelo mudilo, dasi jima je moralo biti jasno, da ravno naglica omogoča ustanovitev take zveze, ki bi mogla obsegati vse jugoslovanske poslance. Saj našo kožo na vse zadnje prav malo srbi, kako se združijo in ločijo meščanski poslanci, kako si v obraz la* skajo, za hrbtom pa intrigirajo, ali javnost ima vendar p avico poznati značaj te politike. In v lepo luč gi tudi dr. Ravnihar ni mogel spraviti, dasi je postavljal tržažka gospoda celo na tržaški svetilnik. Vse, s čimer smo ilustrirali korak primorskih poslancev, ostaja tudi po doktor Bavuiharjevem pismu neizpremenjerio. Ali dogodek, ki bi se povsod drugod presojal z načelnih stališč, se pri nas že izpreminja v komedije. Tam v Gorici na primer imate list, ki je vzel vso naprednost v zakup in se ime-nnje »Soča". To Gaberščekovo glasilo je priporočalo Gregorina kot naprednjaka, kot kandidata goriške narodno napredne stranke, a zdaj, ko razglaša »Edinost", da Gregorin sploh ni kandidiral na naprednem programu, ne že-nira to prav nič goriškega značajnega trobila. Zaganja pa se s svojo puhlo ošabnostjo in 8 smešnim imperatorstvorn v vsakogar, kdor se upa o politični neznačajnosti imeti svoje nazore. Tako se mora pri nas vse izcimtti v burko, pa je zato popolnoma naravno, da se ves svet, kolikor se sploh briga za to, smeje slovenski politiki.
— Boj za uvoz argentinskega mesa
imenuje „Slovenec" zopet komedijo. Kadarkoli socialni demokratje kaj zahtevajo v interesu ljudstva, je to „SIovencu“ komedija. Šusteršičeve prismodarije z Marokom iu Krekove kapucinade z Albanijo so pa seveda „resna politika". Ali ljudstvo se je že kolikor toliko odvadilo misliti s „Slovenčevimi" možgani, pa ima zato o argentinskem mesu precej drugačno mnenje kakor katoliški list, ki se norčuje iz ljudskega stradanja. »Slovenec" trdi, da uvoz argentinskega mesa ni koristil konsumentom. Seveda jim ni toliko koristil, kolikor bi lahko, če bi se uvaževalo toliko mesa, kolikor so/zahtevali socialni demokratje. Koristil je pač ravno takrat, ko je bilo argentinsko meso na trgu, ko ga ni bilo, pa ni mogel koristiti. Ce pa pobožui list klobasa, da še delavci ne marajo argentinskega mesa, tedaj pač sam sebi ne verjame. Zakaj v Ljubljaui ga je bilo do-sl*j še vselej premalo ; to je bila njegova glavna napaka Potem pa je seveda res, da si večina delavcev niti argentinskega mesa ne more privoščiti vsak dan, ker so mezde premajhue. Ali če se bojujejo delavci za kakšno malenkostno zboljšanje plač, tedaj je »Slovenec" prvi, ki nabira stavkokaze po vsem svetu, da bi pomagal premagati delavce. Kamorkoli se zasuče, je nepošten napram delavcem.
— Ravnatelj Ljudske posojilnice v Ljubljani jo posestnik parketne tvornice. Tam je vposlen klerikalec Jereb, ki s strojnikom Poženelom in še z nekaterimi klerikalci in s trnovskim kaplanom največ rogovili zoper socialne demokrate in tudi v znani aferi zoper nekatere duhovnike. Poslovodja Jereb je pri stroju za rezanje parketov imel vposlenega moškega delavca pa ga je odpustil in dal k stroju 20 letno dekle, ki je prej oskrbovalo dela pri razpošiljanju parketov. Dekle ni bilo vajeno dela pri stroju iu je v četrtek ponesrečilo. Stroj jo je prijel za desno roko, ji odtrgal sredinec in ji zmečkal roko Črez razprstje. Ali je bilo to dekle zavarovano pri zavarovalnici proti nezgodam ali ne, o tem bomo še poizvedeli. Dekle so odpeljali v bolnico. Toda tukaj moramo omeniti, da se je v tej tvornici zgodilo že več takih nesreč. Kje tiči vzrok? Ali so varnostne odredbe tako slabe, ali je vodstvo tako nemarno?
— Slaboumen — bre» doma. Nedavno je mestna policija prijela slaboumnega človeka in ga oddala na opazovalui oddelek deželne bolnice. Ker ni imel pri sebi nikakih izkazilnih listin in ker od njega samega ni nič izvedeti, je njegova identiteta nedognana; nosil je siv klobuk, črne hlače in kariran po-vršuik; postave je srednje velike, ima sive oči, širok obraz, plave lase in majhne brke. Govori slovensko. Kdor ve kake podrobnosti, naj se zglasi na mestnem magistratu.
— Nevaren tat koles — aretiran. Prejšnji teden je bilo iz dvorišča neke hiše na Mestnem trgu v Liubljani ukradeno kolo, vredno 100 kron. V Celju se je nekemu stražniku posrečilo prijeti tatu v osebi hotelsk-ga sluge Antona Koseha, ki je hotel mesto v poluem diru. prevoziti. Prijeti tat je sprva dejanje tajil, češ da je kolo kupil na Dunajn, a se pri zaslišanju vedno bolj in bolj ^zapletal v protislovja. Slednjič je tatvino priznal, nakar ga je policija izročila okrožnemu sodišču v Celju.
— Ogenj t Soteski. V nedeljo ponoči je pogorel pri Zajcu (pri Bašcu) v Soteski v ljub. okolici hlev s slamo, ki je bila na podstrešju natlačena. Sosedu Janu, pri katerem je pričelo goreti, je pa pogorela šupa s hlevom. Prihitele so gasit štiri požarne brambe, ki pa niso mogle gasiti, ker ni bilo vode.
— V Šiški je v III. razredu 993 volil-cev, v II. 359, v I. 130. Imeniki so sicer po-mankljivi, ne preveč, ali z reklamacijami bo število volilcev znatno povečano.
— K občinskim volitvam v Sp. Šiški. Pozor! Dobili smo sledeči razglas županstva v Spodnji Šiški. Po § 17. občinskega volilnega reda za vojvodino Kranjsko z dne 17. oktobra 1910, št 32 dež. zak. se naznanja sledeče: Za volitev občinskega odbora v Spodnji Šiški sestavljeni imeniki I., II. in III. volilnega razreda so razgrnjeui v občinski pisarni v Spodnji Šiški na vpogled. V iste lahko vsakdo vpogleda v dobi od 24. julija do 14. avgusta 1911, vsak dan ob navadnik urah dopoldne in popoldne. Kaki ugovori proti imenikom volilcev so med omenjenim tritedenskim rokom od dneva razglasitve naprej vlagati pismeno pri gerentu občine Spodnje Šiška. Uge-vore sme vlagati vsakdo, ki je vpisan v volilni imenik, kakor tudi vsak za sebe, da se vpiše v volilni imenik Županstvo občine Spodnja Šiška, dne 22. julija 1911. Gerent: Zajc. Opozarjamo vse sp. šišenske sodruge, naj se takoj prepričajo, če so vpisani v volilnem imeniku ; kdor ni vpisan, naj nemudoma vloži reklamacijo za vpis v imenik.
— K požaru v Zg. Šiški. Požigalca, ki je v soboto zvečer zažigal skedenj Matije Klemenca v Zg. Šiški še niso izsledili. Da gre za zloben požig, izhaja že iz okoliščine, da je isti skedenj tekom dveh let že vdrugič pogorel. To pot je zgorelo precej sena. Klemenc je bil zavarovan.
— Občinske volitve za viSko občino se bližajo. Imenik je že razpoložen; volici na noge, pa gledat v občinsko pisarno, če ste pravilno vpisani.
— Nepreviden strelec. Neki 15 leten deček je šel s flobertom v roki mimo nove zgradbe v Podlipnici pri Litiji, kjer je delalo več delavcev. Iz daljave 20 korakov je oddal proti delavcem, oz. proti zgradbi dva strela, katerih eden je zadel delavca Valeutiua Cuk-jatija v levo ramo. Cukjatija so prepeljali v deželno bolnico, kjer mu bodo vzeli krogljo iz rame.
— Tatvini. Z Jesenic nam poročajo: Natakarici tukajšnjega hotela »Triglav", Katarini Pogačnik je bila ukradena črnousnjata denarnica z 20 kronami drobiža. Tatvine osumljen je na Ogrskem blizu Oedenburga 1. 1872. rojeni vrtnarski pomočnik Adolf Brzo-bohaty, ki je takrat stauoval v gostilni, a je izginil neznano kam. — V hotelu Ignaca Paara uslužbeni služkinji Ivani Pogačnik je bilo iz kovčega izmaknjenih 100 K. Tat je popoluoma neznan.
— Požar na Bledu. Kakor smo že včeraj kratko javili, je v soboto proti večeru na Bledu izbruhnil ogenj. O požaru, ki je silno razburil Blejčane, nam še poročajo : Še ni pozabljen velikanski požar pod Gradom, pa .je zopet ogenj napravil na Bledu, topot na Mlinem veliko škodo in povzročil velikansko nevarnost. Ce bi bil pihal veter, bi bila nesreča velika. Bilo je že blizu pol sedmih, ko se je začelo nenadoma kaditi iz hiše štev. 48. Kmalu se je tudi zasvetilo; hiša je bila v ognju, ki se je tudi v najkrajšem času polotil tudi sosedne hiše. Mahoma je bila vsa vas po koncu. Iskre so švigale na vse strani in vse bližnje vile so bile v nevarnosti. Požarne brambe v okolici so sicer kmalu prihitele in delale zelo požrtvovalno, vendar je imela tudi najbližja brizgalnica precej daleč do pogorišča in ogenj bi se bil nedvomno zelo razširil, če ne bi bili takoj domačini in tujci začeli nositi vodo, prazniti hiše in pomagati, kjer se je dalo. S pomočjo požarnih brarub z Ribnega in Bleda, pa it Gorij in iz Koroške Bele se je potem po trdem delu posrečilo lokalizirati požar in preprečiti večjo nesrečo. Požar so najbrže zopet zakrivili otroci z neprevidno igro.
— Promocija. Dne 22. t. m, je bil na dunajski univerzi promoviran doktorjem prava g. Ivan Grašič iz Kranja.
— »Vzajemnosti “ novi in stari odbor kakor tudi veselični od.iek imajo danes v torek ob 9. zvečer v društvenih prostorih zelo važno sejo, na katero naj pridejo zanesljivo vsi sodrugi, ki so člani teh odborov.
— Železnika nezgoda. Snoči ob 8. uri zvečer se je pripetila na ljubljanskem južnem kolodvoru železniška nezgoda. Ker angleška menjala niso bila uvavnana, so skočili 4 vagoni s tira; dva je popolnoma zasukalo in enega je prevrnilo. Vozovi so podrli tudi dolenjsko signalno pločo. Vzroka tej nezgodi ne bo težko najti. Čuvaji prosijo že celo leto, da se jim dovoli še en čuvj v pomoč, ker je toliko menjal, kolikor jih mora ena roka obračati, za enega človeka preveč, zlasti če pomislimo, da je promet na tem koncu zelo gost. Ampak Košir, 1 ki je gospodar te postaje, ne privoli v to. Mislimo, da bo ta nezgoda, ki k sreči ni zahtevala nobene človeške žrtve, izučila gospode na postaji. Zahtevati smemo v imenu potujočega in v imenu vposlenega železničarskega osobja, da se ta človeškemu življenju nevaren nedostatek nemudoma odpravi!
Kupujte „Zarjo“
Stjgersko.
Iz občinske seje v Trbovljah.
G. Iglič poroča, da je bila leta 1907 farna cerkev pobeljena in takrat se je našlo, da je streha na zvoniku popolnoma trhla. Okrajno glavarstvo sedaj zahteva, da se sedaj takoj popravi. Naprava nove strehe bi stala okoli
17.000	kron. On je mnenja, da bi se za sedaj poprava strehe opustila, ker misli, da se bo morala v kratkem itak nova cerkev zidati. Po dolgem razpravljanju je občinski odbor na predlog g. Šribarja iu Heutmanna sklenil, še enkrat preiskati zadevo in naj bi se streha popravila takrat, če ne bi prišlo tekom par let do zgradbe nove cerkve.
Sodrug Malovrh zagovarja prošnjo g. Eržena v Hrastniku za izvševanje gostilniške obrti. Prošnji se je ugodilo.
Na predlog gg. Dirmajerja in Kramarja, se sklene nastaviti	g.	Franca	Lipovška	provizorično za eno leto	za	občinskega redarja. G.
Dirmajer je dodal,	da	naj se	pooblasti	župan,
če ne bi g Lipovšek vestno opravljal svojega posla, da mu na šest tednov odpove službo.
Veteranska društva vabi	občinski	odbor
na žpgnanje veteranske zastave. Dirmajer in Heutmann pripovedujeta, da je to vendar pa-trijotično društvo in da bi bilo za g. župana zelo težavno, ako ne bi občinski odbor pooblastil njega in še par drugih, da pozdravijo veterauce. Sodrug Sitter izjavlja, da se delavstvo ne more ogrevati za take patriotične prireditve, kajti militaristični patriotizem žre milijone davčnega denarja, katerega si mora ubo-co ljudstvo od ust odtrgati iu mu v žrelo metati. Ogromne zahteve militarizma so tudi krive neznosne draginje. Iz teh vzrokov bodemo proti sprejemu glasovali. G. Goropevšek je izvil, da ne more glasovati za sprejem, ker je Slovenec. Sprejem se je z enajstimi glasovi odklonil. Za sprejem so glasovali: Dežman, Sušnik, Birtič, Kramer, Moll, Kitzer, Heutmann, Dirmajer in Cestnik.
Sodrug Sitter: Vselej, kadar imamo kakšne volitve, se dokaže, kako pomanjkljivo je delo v našem občinskem uradu. Tu ni ni-kakoršne evidence prebivalcev v občini Pri zadnji državnozborski volitvi so bili stoteri po dvakrat vpisani v volilnem imeniku, še veliko več jih pa sploh ni bilo vpisanih. Da se v bodče odpravijo take nepravilnosti, predlagam, naj ^ sse upelje v občini takozvani takozvani zglaševalni urad. Vsak posestnik naj zglasi svoje iiajemce in jih odglasi, kadar ae izselijo. To naj se vrši pod strogo kootrolo. Župan pri-ZGa;. ie °bčiua pri zadnjih volitvah mnogo grešila iu končno izjavlja, da bo glede tega posredoval pri politični oblasti. Gospod Dreo predlaga, naj bi se tudi popoldne uradovalo, nakar se je sklenilo, upeljati uradne ure od 8. do 12. ure in od 2. do 5. popoldne. V občinsko zvezo so bili sprejeti: Medvešek Franc, Lamprečuik Franc, StrojanŠek Franc, Klaužar Jože, Kolšek Janez, Dolar Jože, Breznikar Ivan, Koritnik Matija, Jazbinšek Miha, Skoberne Jernej, Janc Janez, Kranjc Janez, Lenič Janez, Ivrhlikar Ivan, Cilenšek Franc, Hribar Peter, Kotar Ignac in Ratajc Martin. Svojega desetletnega bivanja niso dokazali: Auton Laznik, Vrečko Janez, Pogelšek Janez, Zagorjan Luka in Vratar Jože.
— Iz Hrastnika. V nedeljo, 23. t. m. se je vršil popoldne ob 4. na vitu Erženove gostilne velik ljudski shod. O otvoritvi državnega zbora je poročal sodrug Anton Kristan iz Ljubljane. Razložil je na temelju prvega glasovanja glede argentinskega mesa, kaj je pričakovati od nove poslanske zbornice. V daljšem govoru je orisal važuost politične, strokovne in gospodarske organizacije. Pokazal je na težnje industrialcev, ki gredo za tem, da strmoglavijo svcialuo zavarovanje. Končno je na temelju povedanega pozval hrastuiške ru-parje, naj se z vso ljubeznijo oklenejo svojega kousuma, v katerom so gospodarsko organizirani. — Sodrug K. Malovrh je naznanil, da bo 6. avgusta v Ljubljauo izlet soc. demokratov in da se ga tudi Hrastničanje udeleže. Do 1. avgusta sprejema on priglase. Vožnja za posebni vlak v Ljubljano znaša 2 K 60 vin. semintja. Vlak odide ob četrt na 8. Hrastnika v Ljubljano, nataj pa ob 10. zvečer.	j
— Hrastnik. (Steklarna). Steklarska skupina je priredila 23. t. m. dopoldne v gostilni pri Drnovšku diskusijo O pomenu kousum-nega društva za steklarske delavce sta govorila sodr. Auton Kristan in Karol Malovrh. ^ sestanku je bil sprejet sklep, da se tudi steklarji udeležefaleta sodrugov v Ljubljauo.
— Razmere pri Wambrechtsammerjn.
(Dopis iz Rogaške Slatine.) Pri nas je ustanovila celjska krojaška tvrdka Wambrechtsammer svojo podružnico, ki jo vodi krojač Novak. Njegova žena, ki kuha za pomočnike, misli, da so krojaški pomočniki sužnji, ki jih lahko porablja za vsa dela. Zjutraj, ko vstanejo, jih napodi v gozd po drva, da potem ž njimi skuha zajtrk. Sramota je za Wambrechtsam-merjevo tvrdko, ki ima pariško medaljo in ki se v Celju šteje za eno prvih, da morajo njeni
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo mm Tolstovrško slatino, ■■
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kJer ie tudi gostima, letovišče in prenočišče, gj gj g) Svoji k svojim l
pomočniki nabirati drva po gozdu. In kakšna je krojaška delavnica v rogaški podružnici. Spalnica, kuhinja in delavnica — vse obenem! Ciganskemu šotorišču bolj podobna kakor delavnici. Krojaške pomočnike pa opozarjamo na to razmere, da ne pojdejo v Bogaško Slatino drva nabirat, če jih bo tvrdka iskala in vabila.
Trst.
—	Za poduk in kratek čas. Kar bom zdaj povedal, se godi v tisti okoličanski sekciji, kjer so narodnakarji najbolj umazano agitirali. V tej sekciji se nahajata vasi Gropada in Pad-riče. V teh dveh vaseh, ki sta deset minut oddaljeni druga od druge, je po zadnjem ljudskem štetju 722 prebivalcev, od teh okoli 150 za šolo godnih otrok, ki romajo v žalostnih procesijah vsak dan v oddaljeno Bazovico. Magistrat ne more in noče, vlada noče in ne more, naši zastopniki agitirajo za narodno stvar
—	in mi smo brez šole. Pred tremi leti nas je obiskal dr, Rybar. Postavili smo mu kolono in mlaj. Govoril je o potrebi šole, o magistratu,
o	vladi, o zakonih itd. Potem je šel in ga ni bilo več. Pred zadnjimi državnozborskimi volitvami ga ni bilo k nam. Kakor je „Ediuost“ poročala, so hoteli narodnakarji sklicati v Bazovici volilni shod, ampak rodoljubi iz Bazovice so rekli, da je ljudstvo še popolnoma zabito, in da bo dr. Rybar izvoljen tudi brez volilnih shodov. Zadostovala bo agitacija na narodnjakarski način (vini, spririti e liquori). S šolo v Gropadi torej ne bo nič. Prvikrat je dr. Rybar obljublil in ni napravil — sedaj ni niti obljubljal. To je še najbolj pametno. Ljudstvo ne pričakuje od njega nič več, in tudi nima ničesar pričakovati. Kar je od tod napisanega, naj služi za poduk. Sedaj pride nekaj za kratek čas. Česar ni napravil dr. Bybar, bo napravil naš prečastiti gospod župnik. Jože Počivalnik (uomen et omen) je obljubil, da bo posredoval na magistratu za ljudsko šolo na Gropadi. Pop in šola — to je grozna disonanca. Ko bo kruh iz te moke pečen, bom vsekakor vestno poročal, koliko ga je in kakšen je.
ZADNJE VESTI.
Zasedanje parlamenta.
Praga, 24. julija Po informacijah praških časopisov je gotovo, da se bo v polletnem zasedanju rešila samo bančna predloga, potem mesna zadeva in potem šest nujnih predlogov zaradi krvavih dogodkov v Drohobyczu.
Argentinsko meso.
Budimpešta, 24. julija. Ogrska vlada je na noto avstrijske vlade zaradi uvoza argentinskega mesa odgovorila, da ne more izdati dovoljenja za nadaljen uvoz, pač pa je pripravljena stopiti v pogajanja z avstrijsko vlado. (To je špekulacija na kompenzaciji, ki bi jih Madjari radi izsilili iz Avstrije.)
Budimpešta, 24. julija. Ogrska vlada je ozlovoljena, da izkuša bivši trgovinski miuister dr. Weisskirchner odvrniti od sebe odgovornost za pogodbo, katero je sklenil in žuga, da bo, če ne preneha ščuvanje zoper Ogrsko, v primerni obliki, eventualno v parlamentu objavila vse z dr. W e i s s-kirchnerjem sklenjene dogovore, ki ni treba, da bi o s t a 1 i tajni.
Dunaj, 24. julija. Dunajski listi objavljajo sledeče sporočilo, ki prihaja baje od popolnoma zanesljive strani: Weisskirch-n e r j e v a trditev, da se je leta 1907. sklenila od cesarja podpisana tajna pogodba zaradi uvoza prekomorskega mesa, se ne strinja z dejstvi. Take pogodbe sploh ni. Samo v okvirju avstro-ogrske pogodbe eksistira iz leta 1907. kot del veterinarno policijskih izvršilnih določb za javnost nenamenjen tajen dodatek, ki v bistvu ponavlja starejše pogodbe z Ogrsko in v glavnem določa, da se ima izvoz prekomorskih produktov od obeh vlad enako, torej sporazumno, ravnati. Ta dodatek se je svojčas sporočil v državnem zboru in je bil objavljen v državnem uradnem listu. Druge določbe, ki bi se mogle nanašati na uvoz argentinskega mesa, se od Beckove vlade sploh niso sklenile. Pač pa obstoja po naznanilih ogrskega ministra Hieronyma iz leta 1909. od Bienerth - Weisskirchnerjeve vlade sklenjen od cesarja podpisan tajni dodatek k pogodbi o uvozu živine.
—	Splošno sodijo, da prihaja to sporočilo iz krogov bivše Beckove vlade.
dunajsko delavstvo za uvažanje mesa.
Dunaj , 25. julija. Včeraj zvečer je priredilo dunajsko delavstvo v Sofijinih dvoranah impozapten shod, na katerem je protestiralo proti prepovedi argentinskega mesa. Iz vseh oddaljenih okrajev so delavci v kolonah prikorakali na shod, ki ga je otvoril drž. poslanec Brettsehneider, nakar je bil drž.
poslanec W i n a r s k y izvoljen za predsednika. Govorili so poslanci Reumann, Schuh-meier in S e i t z. Po shodu je delavstvo v mogočno strjenih kolonah priredilo demonstracijski obhod po Ringu. Shoda se je udeležilo nad 10.000 delavcev.
Shod krščanskih soclalcer.
Dunaj, 25. julija. Tudi vodjo krščansko socialnih delavcev Kunschakje priredil včeraj zvečer protestni shod v rotovžu, ki pa je bil zelo klavrno obiskan. Na shodu je prišlo do nesoglasij med Gessmannovimi pristaši in opozicijo. Zastopnik „Deutsches Volks-blatta" je bi izžvižgan; pristaši opozicije niso smeli govoriti.
Kolera.
Trst, 24. julija. V drugem oddelku splošne boluice so opazili, da je dveletna Karmela Mozetič nositeljica koma-bacilov. Pri raztelesenju na jetiki umrle Evgenije Marega so se tudi opazili znaki kolere. Včeraj je obolel 291eten voznik Karl Jarc na sumljivih znakih kolere, vendar še bolezen ni popolnoma dognana.
Obštrnkcija zoper brambne predloge.
Budimpešta, 27. julija. Med vlogami sta prošnji dveh opozicionalnih poslancev za dopust. Na predlog opozicije se je glasovanje o teh prošnjah preložilo na prihodnjo sejo. Začetkom seje je neodvisna stranka provocirala troje poimenskih glasovanj, kar je vzelo precej časa. V razpravo o brambuih predlogah je posegel grof Štefan T i s z a , ki je branil vladno stališče in ostro napadal neodvisno stranko in njeno vojaško politiko. Razprava se je po njegovem govoru preložila na jutri. Ogrski domobranski minister pri cesarju.
I	š 1 , 24. julija. Včeraj dopoldne je cesar sprejel ogrskega domobranskega ministra na avdienco, ki je trajala poldrugo uro. Poročal je vladarju, kako jezbrambno predlogo, zoper katero vodi opozicija v ogrskem državnem zboru obštrukcijo in o taktiki ogrske vlade. Baje je nasvetoval cesarju, naj dovoli Madjarom nekatere nacionalne koncesije.
sladkor, tobak, vsakovrsten les itd. Zapadui del otoku tvori republiko Haiti, ki meri 23911 četr. kilometrov in šteje okrog 900.000 prebivalcev, med njimi devet desetin zamorcev, skoraj 1 desetino mulatov in komsj 5 do 600 belih. Občevalni jezik je francoski, vladajoča vera katoliška. Glavno mesto je Port-au-Prince (Port o prens), ki šteje okrog 50.000 prebivalcev. Boji in revolucije niso tu nič redkega. Nekdaj so na otok zelo poželjivo gledati Angleži, sedaj pa Zedinjene države.)
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Stanovanje
z 2 sobami in kuhinjo se odda s 1. septembrom t 1. v Bohoričevi ulici št. 29. — Poizve se istotam.
Piščanci! Maslo!
franko povsod po povzetju: 6-8 tolstih velikih petelinov za pečenko, 1911.1. pridejo jamčeno živi K 7; kravjega mleka naravno, sirovo maslo po 5 kg v zaboju K 10'—. Malinovec po 4 lit. opletenl-steklenici K 5.
= B. Margules, Buczacz, 12. ==
[
•
0
0
0
Dragovlč obsojen.
Zagreb, 24. julija. Sodišče je spoznalo Savo Dngoviča krivim roparskega umora ter ga obsodilo ua 15 let težke ječe.
Požar t Carigradu.
Carigrad,	24.	julija.	Danes
uri popoldne je požar znova izbruhnil v mestju Balat ob zlatem rogu. Ogenj je tila	zlobna roka. Obmorska četrt	mesta	je	popolnoma uničena.	Nad	10.000 po-lopij	je
ogenj upepelil, med temi več mošej in šol. Škodo cene na več milijonov kron. Po uradnih poročilih je požar zanetilo kakih 30 požigalcev po dobre premišljenem načrtu. Od teh jih je do sedaj 12 aretiranih. Sodilo jih bo vojno sodišče.
Carigrad,	25.	julija.	Vlada	je	na-
pram požigalcem brez moči; ljudstva se loteva razburjenje. Muože se glasovi, da naj kabinet, proti kateremu so naperjeni požigi, odstopi, da tako reši mesto. Včeraj popoldne je imel kabinet posvetovanje o položaju.
Vstaja v Albaniji.
Solun, 24. julija. Po uradnem poročilu iz Janine zahtevajo vstaši strogo ustavno vlado, zgradbo cest v Albaniji, vvedbo albanskega jezika v domačih šolah, vvedbo latinice, amnestijo. 6e vlada izpolni te zahteve, se' vstaši takoj povrnejo v domovino in prisežejo zve stobo sultauu.
Velika poneverjanja t Parizu.
Pariz, 24. julija. Pri tukajšnji banki Orčdit foD^er americain so prišli na sled velikim poneverjanjem. Primanjkljaj znaša 10 0 miljonov frankov. Posebno mali vlagatelji so občutno oškodovani.
Revolucija na otoku Haiti.
Novi J o r k , 24. julija. Po vesteh iz Cap Haitien je vodja vstašev L e c o n t e po ostrem boju s pristaši F i r m i n a dospel v Cap Haitien in se razglasil za predsednika, (Haiti, špansko San Domingo, je po velikosti drug otrok v Velikih Antilah. Zapadno od njega ležita Kuba in Jamajka, vzhodno pa Portoriko. Površino ima 76.020 čet. kilometrov. Obrežje je zelo razvito ter ima mnogo luk, pristanišč in zalivov. Otok je zelo gorat. Hribovje pa je skoraj do vrhov pokrito z bujnimi gozdovi in sposobno za kulturo. Beke niso veliko vredne, ker so polne peska. Otok ima mnogo jezerov in mineralnih virov. Zelo bogat je, kar se tiče rud in dragega kamenja; nahaja se na njem zlato, srebro, platina, živo srebro, baker, železo, žveplo, antimon, sol, jaspis, mramor itd., toda rudništvo je zelo zanemarjeno. Glavni produkti so kava, kakao,
Prevzetje gostilne.
S tem vljudno naznanjam, da sem prevzel dobro znano gostilno
-- - „pri zlati ribi11 - -
v Ljubljani, Stritarjeva ulica štev. 7.
Točil bodem vedno pristna vina, sveže pivo in skrbel za dobra mrzla in gorka jedila.	Se priporočam z vsem spoštovanjem
Fran Rožič.
,SLAVIJA*
VZAJEMNO ZA VAR. BANKA V PRAGI,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA .SLAVIJA* ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za prcskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Banka .Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Zivfjenske police banke .Slavije" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54,000.000'— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življenskega oddelka K 2,495.719'—. Kapital!] in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356-861'—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazda razpošilja drage volje In poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE*
VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
			
Konsumno društvo
za
Ljubljano in okolico
vpisana zadruga z omejeno zavezo
ima dosedaj sledeče prodajalne;
I. v Šiški (v lastni hiši) Kolodvorska c.,
II. na Viču (Glince, Tržaška cesta),
III. v Ljubljani, Vodmat, Bohoričeva ulica,
IV. v Ljubljani, Kolodv. okraj, Sodna ul. 4,
V. v Ljubljani, Trnovo-Krakovo, Krakovski nasip 10,
VI. v Tržiču na Gor. (pot proti Bistrici),
VII. na Savi na Gorenjskem,
VIII. na Jesenicah na Gorenjskem.
Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6 II. Uradne ure za stranke od 8,—1. ure popoldne.
članov ima 1474, podpisanega kapitala 44.220 K, vplačanega 31.715 K; garancije 88.440 K.
Pristopi lahko vsak polnoleten konsument oz. konsumentinja; pristopnina 1 K, delež 30 K, ki se vplača lahko v obrokih. Pristopi se lahko v prodajalnah in v pisarni. Hranilne vloge se obrestujejo od dneva vložitve do dneva vzdiga po 5 %. — Dosedanje stanje hranilnih vlog
45.000 kron.
Cene v prodajalnah zmerne!	Blago	sveže	!
V letu 1910 — 4% dividende.