GospodarsKi in političen list za KproŠKe Slovence.
Izhaja vsako prvo in tretjo soboto
r Kranju (tiska in izdaja tiskarna iv. Pr. Lampreta v Kranju, odgovorni urednik Iv. Pr. Lampret)
Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se poäiljajo na uredništvo in upravniStvo „KoroSca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 12.	V Celovcu, v soboto, dne 17. junija 1911.	Leto IV.
Koroškim Slovencem!
Dne 20. junija bo ožja volitev. Slovenci odločajo posebno v celovški okolici, v velikovškem okraju in pa v beljaškem okraju. V vseh teh okrajih priporočamo, da naj vsi Slovenci, ki so se udeležili prve volitve in če mogoče, tudi še drugi, oddajo svoj glas socialno-demokratskemu kandidatu, da naj zapišejo v celovški okolici v svoje glasovnice Julius Lukas, v velikovški okolici Wilhelm Eich, v beljaškem okraju pa Arnold Riese.
Socialni demokratje so se v parlamentu skupno s slovenskimi poslanci borili proti vladi, ki nam je ravno tako sovražna, kakor so nam sovražni nemški nacijonalci.
Socialno • demokratski kandidatje v teh okrajih tudi nikakor niso za proti-nemško politiko in gotovo je, da v gospodarskem oziru tudi od nemških nacionalcev ne moremo ničesar pričakovati.
Nemški nacijonalci Lučovnik, dr. An-gerer in Nagele niso samo zagrizeni sovražniki Slovencev v narodnem oziru, ampak so tudi v gospodarskem oziru odvisni popolnoma od Nemcev, tako da bi Slovencem sploh ne mogli pripomoči do kake gospodarske dobrote, če bi tudi hoteli. Saj imajo Nemci v deželi vso moč v rokah in vendar ti Nemci, ki se pri volitvah delajo vedno tako hude prijatelje Slovencev, nam Slovencem niso pripomogli še do nobenih gospodarskih dobrot.
Zato, vsi pošteni Slovenci: Pri ožji vo-litvi proti našim sovražnikom nemškim na-cijonalcem in za socialne demokrate!!!
Volitve na Koroškem.
Na drugem mestu prinašamo natanfiao razmerje glaiovv koroških volilnih okrajih. Najvagaejša je pač vest, da je zmagal v slovenskem okraju zopet poalanec Grafenauer.
Priznati pa to mora popslaoma odkrito, da je btlo treba pri tej volitvi veliko večjih naporov, kakor pri volitvi leta 1907. Nevarno d je bila mnogo večja in bati se je bilo, da pride GrsL-tauer v ožjo volitev z «emško-nacioaalnim poslancem; tudi prve vesti, ki so prihajale is volišč, so bile bolj žalostne in končai izid kaži, da je izgubil Grafenauer proti volitvi 1907 okroglih 550 glasov. Pridobil pa je nemško-nacijonalai kandidat in socialno demokratski kandidat. Samo nekaj čez 100 glasov manj in poslanec Grafenauer bi bil prišel v ožjo volitev in s tem v veliko nevarnost, da izgubi svoj mandat. Za slučaj ožje volitve bi se pa znalo zgoditi, da bi bili izgubili Slovenci na Koroškem svojega edinega poslanca.
Res je sicer, da se je, ali se bo s socijalnimi demokrati sklenil kompromis za ožje volitve, kajti aocijalni demokrati potrebujejo, ako hičejo zmagati v 3 volilnih okrajih, slivenske glasove, in sicer v celovški okolici, v velikovškem okraju in pa v beljaškem okraju. Toda pomisliti se mora, da so-cijalai demokrati v Podjunski dolini niso še tako navajani na strogo strankarsko disciplino, kakor drugod. Večina socijalnih demokratov je odvisna od nemških delodajalcev in tovarnarjev, v tem okraju pa je sploh bolj uemško-nacijonalnega mišljenja, tako da bi socijalni demokrati proti •roji paroli večinoma podpirali nemške nacijonalce.
Znani so vzroki, zakaj se je Grafenauerju sedaj slabše godilo, kakor pri prvi voltri.Takratno navdušenje, takratno zanimanje se je sedaj poleglo,
ker pač Grsfenauerjev klub in posebno Šušteršič čisto nič ne skrbi za Koroško. Zna se, da je klnb, v katerem sedi Grafenauer, odvisen popolnoma od komande Šušteršiča in Kreka. Ta dva pa skrbita in sta skrbela samo za žepe kranjskih klerikalcev.
To so nekateri volilci dobro razumeli, drugi pa čutili; zato je bilo že samonasebi razpoloženje med slovenskimi volilci slabo in mrtvo. Celo v najbolj zanesljivih krajih v Podjunski dolini, kjer so volilci prej brezpogojuo sledili duhovnikom, so se začdi slovenski volilci upirati in zato amo se za ta mandat prav resno bali.
V Rcžai dolini, kjer ŠJšteršičeva in Brejčeva stranka pač nima skoraj nobenih pristašev, so že precej časa pred volitvijo slovenski volilci kazali opozicijo io dr. Brejc je moral v Glinjah preslišati jako trpke besede na svojo in dr. Šušterši-čevo adrem.
Sele, ko so začeli naprednjaki sami delati za Grafenauerja s tem, da so pri raznih prilikah vplivali na svoje znance in zaupnike, da varujejo narodno d scipliuo, šele s tem, da se je pokazala vo-Mcem narodna nevarnost, začelo se je boljše razpoloženje, ki se je posebno povzdignilo, ko je nemško nacijonalni kandidat Šumi nastopil kot zagrizeni nemški nacional ic. Šumi je v začetku nastopal precej previdno; vporabljai je posebno polom centralne kase in nagiašal gospodarsko politiko, kar se je dopadlo tudi marsikateremu slovenskemu kmetu, če se je čutil neopazovaaega. Toda kar naenkrat, čimbolj se je bližala odločitev, postal je Šumi gotovo vsled hujskanja nemških nacijonalcav nervozen in pokazal je svoje pravo nestrpno nemško mišljenje. Začel jo hujskati proti slovenskim in slovanskim poslancem sploh, in sicer na tsk način, da je zdramil še marsikaterega ne-odločneža proti sebi. Ce bi pa bil postopal tako zvito, kakor v začetku, smo prepričani, da bi bil pridobil še več slovenskih glasov, kajti marsikateri kmet je pač obljubaval, da bo volil Grafen-
PODLISTEK.
Z. M. L.:
Živi stroj ...
Enakomerno drdra danzadnem šivalni stroj v mali sobi poleg kuhinje. N.kogar ne moti njegovo drdranje, io šivilja, ki ga goni, sedi izključeno na starem stolu.
Mračna svetloba obseva cel obraz izlitega izraza stare ženske. Globoko udrte oči zro še vedno strastno v svet, a siyi lasje pričajo že pozno jesen. Često preneha z delom, vstane, hodi po sobi semtertja in misli: Bogvekajl
Obstane sredi sobe, prekriža roki, nervozno se gibljejo suhi mrtvaški prsti. Prsi se gibljejo nemirno, ozira se semtertja in neenakomerno utripljejo vele trepalnice.
Čez ustni, skoro modri, pa ji uhaja vprašanje:
«Zakaj? čamu F»
Pride večer.
V kuhinji nastane nemir: hlapci prihajajo k večerji.
Tedaj odloži živi stroj v sosednji sobi svoje delo. Neka nepričakovana strast prešvigne njeno sloko telo.
Vstane, stopi v kuhinjo in se postavi v sredo
ned mlad« moške.
Zopet se prekrižajo mrtvaško bledi prsti in strastne brezizrazne oči zro po mladih hlapcih.
A s studom odvračajo ti svoje poglede: ta vel obraz, te mrtvaške roke in te tope, pohotne brezizrazne očil
In nato polno besed, umazanih, neizraznib, brezobzirno jih bruha iz sebe stari živi stroj.
V žganjarno prihajajo umazaoi, gnusni ljudje. Tudi v tej dražbi jo najdeš s kozarcem v roki.
Umazana beseda se tu nadaljuje, prekrižajo se mrtvaško bledi prsti in nervozno, pohotno se ozira po mladih moških.
A tudi tu odvrača vsak od nje pogled.
Vsakemu se gnu<i 1	o\ <
Vrača 'se domov pijana; po drevoredu se ozira za zaljubljenimi pari: «Tuli ti boš stara, vela in imela boš suhe mrtvaške roke, nihče ne bo pogledal za teboj in vsakemu boš gnusna!»
Doma leži na stari postelji.
«Zakaj? čemu?»
Bila je mlada, lepa! In tedaj se je ut nihče ogibal. Tndi ona se ni ogibala mladih, čilih fantov. Imeli so pač pod nosom črne brčice, lase so imeli skrbno počesane. Kdo bi se jih branil F1 Ljubila je mnogo, du, celo preveč.
A takrat je bila mlada, čila, pjeni prstki so bili polni, oči so gledale tako zapeljivo, vsak se je ottl za njol
la glej jo danes 1...
Na stavi postelji teži trudaa, pijana, mrtvaško bledi suhi prsti gibljejo nervozno, brez izraza zro velike oči tja v strop, iz ust pa veje neprijeten duh žganja 1
Udira se strop, udirajo se tla ... Duh žvepla se dviga . .. plamen obšvigne trhlo pohištvo ... vstajajo duhovi, strašai, grozni: «Vrni nam življenje, starka, nekdaj lepa; glej naše gole glave 1 la moji denarji; kje so? Glej moje žulje, kri teče iz njih, brez sadu. Ti si požrla ta sad, zlodeji Kje je moj sin? Vse si požrlo ti žrelo nenasitno 11 ...»
Živi stroj na postelji zaješi. Zanemarjena svetilka bruha iz sebe goste saje.
Usedajo se po sobi, po obleki in po pijanem bitju na postelji. Dviga se gost dim. Začudeno gleda te stvari, a ne zaveda se ... Vstane, stopi v kuhinjo in se vstopi v sredo med mlade moške.
Zopet se prekrižajo mrtvaško bledi prsti in strastne brezizrazne oči zro pri mladih hlapcih, a s ztudom odvračajo ti svoje poglede: ta vel obraz, te mrtvaške roke in te tope, pohotne, brezizrazne oči!...
Goste saje bruha iz zebe svetilka, gost dim se dviga ...
Zopet se dvigajo plameni, udira se strop, vstajajo pošasti:
«Glej 1 Naše gole glave 1 Vrni nam!... ah I.,
auerja, mislil pa si je, pa bom rajši poizkusil enkrat z Šumijem.
Grafenauer se ima torej pri tej volitvi zahvaliti posebno narodni misli in slogi, da je vendarle prišlo do zaželjene zmage.
Ge bi pa bilo šlo tako, kakor si je celo stvar predstavljal dr. Brejc in njegovi ožji somiiljeniki, tako bi bili danes brez slovenskega poslanca. Ti ljudje ne morejo nobenemu odpustiti, Ce je ie tako dober Slovenec, če pa ni kranjski klerikalec najčistejše krvi, potem se ga zmerja kot liberalca, se ga zasleduje itd.
Brejc se je javno bahal s tem, da bo od sedaj naprej slovenske naprednjake zasledoval, kakor se zasleduje divjačino, kolikokrat se je slabo izražal čez napredne Slovence v Rožni dolini v «Miru», ves čas so letele psovke na liberalne študente, «liberalne dohtarje» itd., duiravno so bili ravno sedaj Sokoli, katere kranjski klerikalci in seveda tudi dr. Brejc in njegovi somišljeniki tako hudo črtijo, tisti, ki so z vso vnemo agitirali za Grafenauerja.
Prepričani smo, da Grafenauer sedaj prav dobro pozna razmere v svojem delovnem okraju; če prej ne, je sedaj spoznal, da se narodna in pa tudi napredna misel ne sme postaviti v kot, in da tiste ljudi, ki imajo samo eno napako, namreč da se brezpogojno ne klanjajo kranjskemu klerikalcu Brejcu, ampak vsaj semtertja samostojno mislijo, ne sme odbijati stran, ampak vabiti k sebi.
Od sedaj naprej so naprednjaki bistveni del slovenskega življa na Koroškem; oni so že z dejanjem pokazali, da se to mora respektirati in bodo tudi naprej, kajti prišel bo čas, ko bodo nastopili tudi samostojno; gospod poslanec Grafenauer, kateremu mi k izvolitvi čestitamo, to ve. Naj gleda, da bodo vendar enkrat verjeli to tudi zaslepljeni dr. Brejc in tisti dr. Šušteršič, kateri je napovedal slovenskim naprednjakom ne samo politični, ampak tudi gospodarski bojkot. Dr. Šušteršič je izdal parolo, da se slovenskemu naprednjaku ne sme pomagati, četudi crkne za plotom. Taka ne-krščanska politika je morda še mogoča pri kranjskih klerikalcih, na Koroškem pa ne več.
Koroške razmere.
XI.
Marsikaj bi bili morda te dosegli, marsikatera rana bi se nam bila morda te zacelila, ako bi tli v delovanju na šolskem poljn dalje po istem potu, ki smo ga nastopili, in če bi bili šli z isto energijo naprej, s katero smo se podali nanj. Opešali smo hitro, in delo, komaj pričeto, je obstalo. Polagoma so začele podružnice dremati, polotil se
Z. M. L.:
Naie življenje... I
Tesneje se zavije v plašč in plašno se ozre naokoli. Z grozo odvrne oči od bližnjega hrasta.
Izbuljeno gledajo velike krvave oči v svet, debele proge krvi se usedajo po velem licu, dolge mrtvaške roke segajo do kolen.
Lahna sapica tašumi med vejevjem in truplo se zaziblje...
Se enkrat se s strahom ozre na obeienca, se zavije te tesneje v plašč in hiti navzgor po strmi stezi.
Kroginkrog strme gore in puste skale. Ob potu stoje umazane vode in strupene rastline pre-pregajo te luže.
Težke megle se vlačijo izza gdr in se vsedajo na steze po dolini.
Blato se kopiči, sega do gležnjev, da težko vzdiguje trudne noge.
Cesto popravljajo delavci težaki; pot jim kaplja na lice, zmučeni so do smrti, a nikogar ni, ki bi jim olajšal delo.
«Delaj, sicer ti pritrgam!»
Revež je in ne pozna pravice, zato trpi mirno in tiho.
Na njivi orje kmet; zamišljeno gleda v brazde in omili se mu sleherni črviček, ki ga nehote prereže s plugom.
Da, on je usmiljen, a ne doseže usmiljenja.
Nasproti pritava popotnik.
«Glej, ves svet je moj, a revež sem, berač. Vsi ti tirni gozdovi, te prestrane njive, te bele neizmerne bele ceste, vse to je moja last, a manjka mi domovja, manjka domače bile,
jih je polagoma spanec in druga za drugo je legla k počitku. Gibljejo se le te, pokazuje se vsako leto tualitam katera; a vse to se zdi človeku, kakor bi iz kupa pepela, kjer je prej plapolal vesel ogenj, le še semtertja švignil kak plamenček. Kaj je vzrok temu, da se je pričeta narodno obrambno delo zopet nehalo, ali da tako pojemlje, se vprašujemo. Žalostno je misliti na ta vzrok, kajti človek vidi v tem vzroku v vsej nagoti žalostno slovensko neslogo. Slovenci so ustanovili šolsko družbo z namenom, da bode reševala v narodno ogroženih krajih otroke slovenskih starišav potujčevanja. Toda komaj so nekaj časa skupno delali, so se skregali med seboj. Eni so govorili: mi nočemo več delati z vami, rajše pustimo — delajte vi sami! Tako se je zgodila leta 1907 na skupščini na Bohinjski Bistrici. Spor je nastal radi volitve odbora. Pristaši slovenske ljudske stranke na Kranjskem so bili presenečeni in niso mogli spraviti svojih mož v odbor. Vrgel se je toraj prepir prav po slovenski šegi. Postajal je vedno hujši in privrženci slovenske ljudske stranke so začeli razpuščati podruž-n;ce na Kranjskem in tudi na Štajerskem in so na ta način pričeli zopet sami podirati, itak še slabe zidove mlade slovenske trdnjave, da bi se je bil mogel nasprotnik čimpreje polastiti. Videli smo, kako fanatični so bili — in so Se sedaj nekateri gospodje; če ne gre vse po njih volji, rajši ničesar ne delajo, ali pa si nasprotujejo v veliko škodo narodu in v veselje nasprotnikov. Vidi se, da imamo le preveč ljudi, ki jim gre samo za to, da se igra častna vloga na prvem mestu; ni pa najti nikjer amisla za atvar samo. Da se v obrambnih društvih, zlasti v šolskih društvih, dela za rešitev naše nade, naše bodočnosti, to bi moral izprevideti vsakdo in gledati le v daljavo na komaj vidni cilj, in ne na desno, ne na levo, in z vsemi silami naj bi izkušal ga čimpreje doseči. Toda pri Slovencih se tudi v najvažnejših stvareh ne mara delati skupno, mirno, enotno; ne morejo se zediniti, kakor se znajo drugi narodi; ne morejo se naučiti od nasprotnikov lepe sloge, ki prinaša tako krasnih vspehov. In v največje veselje mora biti seveda našim smrtnim sovražnikom, ko vidijo, kako delamo Slovenci 1 Ali oni rajši molčijo o tem, ko bi opozarjali na to, bi jim lahko škodovalo. Slovenska ljudska stranka na Kranjskem, ki ima tako organizirano ljudstvo po vsej Kranjski, raztegnila se je celo na vse slovenske pokrajine, največja stranka na Slovenskem nima do danes še nobene obrambne organizacije, da, marsikje nasprotuje delovanju dražbe sv. Cirila in Metoda. To je slovenski narodni škandal, škandal posebno, če se oziramo na Korošce, ki odhajajo dan za dnevom drag za drugim v nemško klavnico. Iu pri tem se naši bratje onstran Karavank prepirajo med seboj in porabljajo v medsebojnem boju svoje ■asssa^sassseasaBassssaasssassssa
Nikjer ne najdem dobrega pogleda, s kakršnim me je pogledala mati. Saj so mi dobri vsi ljudje, a vsem sem le tujec, potnik, berač.
Le romaj naprej, mlada si še in ko prideš do vrha, se ozri nazaj na nas in tudi ti se boš še vrnila...»
A gre naprej po cesti muk in bolečin, gre mimo glada in bolezni, a hodi vztrajno, hrabro.
In dospe na vrh med druge ljudi. Tem sije drugo solnce, tem vlada drug bog!
Dannadan se gostijo, šibe se mize pod težo jedil in pijač. V zlatu se blišča njih palače, nihče ne dela, ni jim treba skrbeti za vsakdanji kruh!
Zakaj so pa ljudje tu doli v dolini!
Približa se reva tem polbogovem.
A glej!
Nihče se ne ozre nanjo, nihče je ne sluša, ker je reva iz dolin, ker je njeno oblačilo kmečko, rjavo.
Britke solze potoči in se ozre na svoje sobrate v dolini.
Se hodi potnik svojo pot brez cilja, Še orje kmet, delavci težaki delajo in na starem hrastn se ziblje njen sobrat.
* « *
Vrne se v dolino, lahak je njen korak, ne bdje je ostro kamenje v noge in kmaln dospe pod hrast.
«Ti si moj brat in ni me več strah; saj sva si enaka.»
Lahka sapica zalutni med vejevjem in truplo na drevesu se zaziblje ..
moči, ki bi bile tako potrebne v boju proti našim sovragom. Mi Korošci po večini vašega prepira ne moremo razumeti; pričakujemo pa dannadan ne-strpneje od vas, da nam pridete složni pomagat!
Novi brambni zakon in vojaški kazensko-pravdni red
sta predložena ogrskemu državnemu zboru. Novi zakon vsebuje nekaj zelo važnih določil. Dosedanje žrebanje se odpravi. Razventega je tudi odpravljena kategorija manj sposobnih, ki ae uvrščajo v nadomestno rezervo. Razširile se bodo tudi olajšave, ki so jih bili deležni kmetski posestniki in pa tisti, ki skrbe za svojo družino. Tudi predpisi o pravici do enoletnega prostovoljstva se bistveno izpremene. Rok, do katerega se mora dokaz opravičenosti doprinesti, ni več 1. maj, temveč 1. oktober. Na ta način imajo pravico do enoletnega prostovoljstva tudi aspirantje, ki so pri naboru v zadnjem letniku kakega sedemrazrednega učnega zavoda. Pravico do enoletnega prostovoljstva imajo tudi tisti, ki so absolvirali šest razredov gimnazije, realke ali pa primerne razrede enake srednje šole v tu- ali inozemstvu, če z uspehom izkušnjo pred v to postavljeno komisijo napravijo. Pravico do enoletnega prostovoljstva imajo tudi tisti, ki so so brez formelnega šolskega izpričevala odlikovali v literaturi, umetnosti, znanosti, tehniki in obrti.
Odpravil se je tudi izpit za rezervne častnike. Kakor znano, mora zdaj tisti, ki ne napravi tega izpita, služiti še eno leto. Po novem zakonu je ta eventualiteta odpravljena. Na lastne stroške bodo v bodoče služili enoletni prostovoljci le pri kava-leriji, jahajoči artileriji in pri trenu, le izjemoma pri pomožnih četah.
Kar se tiče orožnih vaj, se tudi uvaja kolikor mogoče olajšav. Rezervisti pri domobranstvu, ki morajo zdaj pri dveletni prezenčni službi šestnajst tednov orožnih vaj odslužiti, bodo v bodoče le štirinajst tednov služili. Rezervisti, ki so tri leta služili, imajo zdaj dvanajst tednov orožnih vaj, po novem zakonu pa samo enajst tednov. Ene orožne vaje se oproste tisti rezervisti in nadomestni rezervisti, ki so izkažejo z gotovim osnovnim znanjem za vojaški poklic ali pa, ki so z uspehom učili mladino v vojaški telovadbi in streljanju. Principijelno traja vsaka posamezna orožna vaja štiri tedne. Navadno se jih bo pa kakor dozdaj skrajšalo.
Pri vojaškem kazensko-pravdnem redu moramo razločevati en avstrijski in en ogrski načrt za skupno armado in pa še posebej m avstrijsko domobranstvo in ogrski honved, razventega pa še en načrt za skupno armado v Bosni in Hercegovini. Novi vojaški kazensko-pravdni red temelji na načelih javnosti in ustmenosti. Moč koman-dsnta je popolnoma ločena od moči sodnika. Funkcije ebtožitelja, sodnika in zagovornika so ločene. Neodvisnost sodišč in samostojnost sodniških kolegijev ste zakonito zajamčeni. Pravna sredstva, ki odlože učinek, so v kar največji meri dopustna. Avstrijski načrt ima skoraj 500 paragrafov. Dosedanja institucija najvišjega sodnika odpade. Od zdaj naprej se bodo sodbe razglašale v imenu cesarja. Vsak obtoženec bo imel lahko zagovornika.
V jezikovnem ozira se mora v Avstriji v pismenem občevanju justičnih uradov, skupno armade s civilnimi uradi in strankami uporabljati nemščina. Glavne in prizivne razprave se vrše pri brigadnih in divizijskih sodiščih navadno tudi v službenem jeziku. Le če obtoženec ne zna nemško, tedaj naj se razprava vrši v njegovem jeziku. Ce sta dva ali več obtožencev različnih narodnosti, tedaj se mora razprava vršiti v službenem jeziku. Ce obtoženec ni zmožen službenega jezika, tedaj se mora poklicati tolmač. Sodba se mora obtožencu sporočiti v njegovem jeziku.
Itvea glavne razprave se zaslišuje v službenem jeziku. C e tisti, katerega se zaslišuje, ni zmožen tega jezika, tedaj se ga mora zaslišati s pomočjo tolmača. Ravno tako je pri izpovedbah prič. Na Ogrskem velja razven službenega jorika tudi ogrski državni jezik. Ce tisti, ki se ga zasliši, ni zmožen madžarščine, pač pa službenega jezika, tedaj se ga mora zaslišati in njegovo izpoved pro-tokoUrati v službenem jeziku. To velja tudi za glavno razpravo. Aktivni vojaki, ki so zmožni službenega in državnega jezika, morajo pri razpravah, ki se vodijo nemško, govoriti nemško,
Službeni jezik ostane še nadalje popolnoma v veljavi v notranjem podovanju vseh na Ogrskem ■e nahajajočih vojaških sodišč in justičnih uradov, nadalje v medsebojnem občevanju teh sodišč, kakor tudi v občevanju z uradi skupne armade in vojne mornarice. V službenem jeziku se razpravlja pri vojaških sodiščih tudi takrat, kadar so obtoženi vojaki huzarskih polkov iz Avstrije.
Glavna razprava se vrši kakor pri civilnih sodiščih. Obtoženi ni prisiljen odgovarjati na stavljena mu vprašanja. Obtoženec in njegov zagovornik imata zadnjo besedo. Sodba se razglaša v javni sodni razpravi. Za izvanredne slučaje se uveljavi preki sod. Novi vojaški kazensko-pravdni red stopi v veljavo najdalje v dveh letih po razglasitvi.
Gospodarska vprašanja.
Higijena selskih stanovališč.	Dalje.
4.	Stanovanje mora biti svetlo.
Četrta higijenska lastnost dobrega stanovanja je ta, da je svetlo. Katera kmečka hiša, zlasti če je stara, se more ponašati s tem? Prave kmečke hiše se splošno odlikujejo v tem, da jim manjka svetlobe, kar je ne le nebigijensko, ampak tudi neprijazno. Dnevna svetloba in direktni solnčni žarki so namreč najljutejši sovražniki mnogih bakterij, povzročujoč'h različne bolezni; svetloba povzroča tudi, da se prah in prašni koti v hiši bolj vidijo, s čemur nas opominja k snaženju; končno vpliva svetloba nemalo na človeško razpoloženje, množi voljo in energijo, dviga veselje do življenja in dela.
Glede prve točke, namreč zmožnosti potom solnčne Inči uničiti povzročitelje raznih bolezni, kroti jako tehtno pravilo, ki se naj pri vsaki priliki zopet in zopet ponavlja, da se njegov globok smisel tembolj vtisne vsakemu v spomin. To pravilo se glasi: «Kamor ne prodira solnce, tja prihaja Zdravnik I»
Solnčnim žarkom je onemogočeno prodreti v taka stanovanja, bodisi da je b’äa tako nerodno postavljena, bodisi da so okna tako ozka in nizka, bodisi vsled obojega.
Pri izbiri lege stanovanjem se v prejšnjih dobah ni mnogo gledalo na higijenska pravila, marveč se je ravnalo kar tako vendan, bodisi iz varčnosti, ki tn ni bila na mestu, bodisi iz ko-modnosti in nevednosti ali brezbrižnosti. Pri množini kmetsk h hiš opazimo takoj pri prvem pogledu, da niso pravilno zidane in da ne odgovarjajo higijenskim načelom. Pri mnogoterih ni igralo pomanjkanje prostora nikako vloge, kar navadno razvidimo iz razsežnosti stavbišča. Da, mnogokrat se celo zdi, da so se pri zidavi stanovališč nalašč trudili postaviti hišo tako, da ae solnčni žarki odvračajo.
Majhna ia redka ekaa po tipičnih kmetskih stanovanjih so nemara posledica posebnega davka na okna in vrata, ki je vpeljan še dandanes po nekaterih deželah in pri čegsr pobiranjn se je gledalo na število in velikost oken in vrat. Pri nas je takšen davek, s katerim se je škodovalo delavskim in kmečkim slojem ne le na denarju, ampak tudi na zdravju, že zdavna odpravljen.
Stanovanja morajo imeti toliko razsežnost oken, da obstoji med razsežnostjo oken in tal isto razmerje kakor med 1 in 12.
Umetna razsvetljava kmetskih stanovanj je pač še jako priprosta, dasiravno so večinoma že izginile različne leščerbe. Seveda ne mislimo na električno ali plinovo razsvetljavo povsod po deželi, kar je izključeno, pač pa je dandanes že skoro povsod v veljavi petrolejska svetilka, ki se nikakor ae sme zsvračevsti, kakor amo že povedali aa dragem mestu, marveč se mora akrbeti za dovoljno snago in biti pri njihovi uporabi zelo previden.
Navadno sa kmečko prebivalstvo zvečer v mraka zadovolji s svečavo, ki je količkaj zadostna, ker opravila v tem času ne zahtevajo boljše luči. Po končanem dnevnem delu prihaja seljak domov k počitku, le redkokdaj se ukvarja doma s kakšnim delom, ki napenja oči. Će ae po kmečkih hišah v zimskih večerih kaj bare, to navadno no traja dolgo.
5.	Stanovanje mora biti prostorno.
Prostorna stanovanja se dobe pač povsod,
toda vendar je število tistih, ki trpe na pomanjkanja prostora in so vsled tegs lahko zdravju ■evarna, precej visoko.
Najnavadnejše stanovanje mora imeti vsaj: 1. kuhinjo, 2. sobo, 3. spalnico, 4. shrambo za oblačila, 5. shrambo za razne potrebščine in 6. stranišče. Ce je družina razmeroma velika in so otroci že odrsil’, tedaj je neizogibno potrebno dovoljno število spalnic.
Višina posameznih izb, pred vsem sob in spalnic, na sme znašati nikdar manj nego 2 60 m, prava višina je pravzaprav 3 m. Kako redka ao stanovanja po kmetih, ki odgovarjajo tem sahtevam!
Na tem mestu se moramo obširneje baviti tudi s kmečkimi stranišči.
Straniščne raimere so skoro v vseh slučajih, natanko tako kot v statik mestnih delih, izredno
slabe. Ce tu navedemo, da marsikatera selska stanovanja nimajo nikakega stranišča ali da dvoje ali celo več družin rabi skupno stranišče, tedaj ve vsakdo, ki je hodil po kmetih z odprtimi c črni, da to ni pretirano, marveč da popolnoma odgovarja resnici. Drugod zopet naletimo na stranišča, da se nam kar lasje ježe, saj so to nehigijenska, nagnusna, nemalokrat smrtno nevarna skrivališča.
Nikakor se ne more zahtevati, da se naj postavijo po kmetih taka stranišča, kot so po modernih mestih, ki imajo napeljano vodo za izplakovanje in posebne kanale za odvajanje stra-niščnice, toda vendar se utegne poskrbeti tudi po vaseh za vsaj deloma praktična in čista stran šča, če se ima le trohico smisla za higijeno. Znameniti higijeniki trdijo: «Hišo lahko presojamo po njenem stranišču!» — Kako slabo bi izpadla laka sodba za marsikatero hišo na Slovenskem!
Vsaka hiša imej lastno, lahko prezračljivo in svetlo stranišče, in sicer v primerni razdalji od vodnjakov in drugih naprav za pitno in pralno vodo, da voda iz stranišča ne pronica v druge vodne naprave in tam nahajajočo se vodo onesnaži in okuži. To je posebno važno pri nekaterih boleznih, ki dirjajo včasih med prebivalci, na primer pri legarju ali tifusu.
Ker po kmetih ni obzidanih jam, so najbolj priporočljive kadi ali sodi iz lesa ali železa, ki pa morajo imeti dobre pokrove. Te kadi je treba pravočasno izprazniti, da stramščnica vsled prenapolnjenosti ae odteka. Ce se pravočasno izprat-ajenje vsled zanikarnosti opušča, tedaj smo tam, kot bi bili, če te kadi ne bi bilo.
Moderne, z napeljano vodo opremljene straniščne naprave se postavljajo, ker so popolnoma higijenske, čisto brez skrbi v notranjosti hiš, ne da bi imele na prebivalce kak neprijeten ali zdravju škodljiv vpliv, za druge pa je boljše, če se postavijo zunaj hiš, le da so lahko dostopne, bodisi po legi sami, bodisi po pokritih hodnikih.
Svetovna politika.
Upravo države In iožolo hočejo reformirati. Časar je imenoval v ta namen posebno komisijo, v kateri je tudi predsednik upravne sodnije dr. Ploj.
Dr. Hlnkovlč obsojen. V procesu Hinkovič v Zagrebu je b.la te dni razglašena razsodba. Obtoženec dr. Hmkovič je bil radi zločina obrekovanja v smislu § 9. kazenskega zakonika in zločina motenja javnega mira v smislu § 300 spoznan krivim in obsojen na 6 mesecev težke ječe in v pla-Čanje sodnih stroškov. Branitelji so prijavili pritožbo ničnosti in vzklic. Radi te obsodbe so bile demonstracije v Zagrebu.
Položaj ni Portugalskim je postil precej resen. Iz različnih policijskih postaj je v zadnjih dneh dezertiralo 23 policistov. Revolucionarni komite železniških nastavljencev je pozval uradnike, naj dobro pazijo na potnike in naj energično nastopajo soper ooe, ki bi se na ta ali oni način izrazil proti vladi. Vest, da je tajnik kralja Manuela, marki de Liveradio, med rojalističnimi zarotniki na španski meji, je povzročila veliko razburjenje. Li-zabomka vlada je pozvala madridsko vlado, naj takoj izžene Liveradia iz dežele. Portugslska vlada se je pri madridski vladi tudi pritožila, ker ta it španskih obmejnih krajev konspirira zopar republiko. Posebno jezuitski samostan v Santiago je središča zarot in shajališče znanih monarhistov. M nistrski predsednik Canaiejas je obljubil, da bo strožje pazil na to gibanje.
Belgijsko opozicionalne itranko so objavile skupen manifest, v katerem izjavljajo, da ne bodo opustili svojega dosedanjega stališča, dokler ne bodo uničili klerikalnega gospodarstva. V manifestu zahtevajo, naj se obe zbornici razpuste in razpišejo nove volitve. V klerikalni stranki so se pojavila nasprotja in najbrže bo dosedanja vladna večina razpadla.
Narodne zadeve.
Narodna zmaga. Izv olje a je slovenski kandidat Franc Grafenauer s 4117 g la so vi. Stajercijsnec J. Šumije dobil 2430 in social, demokrat Sitter 1646glasov. Isvoljeniso le: 1.Dabernikv Celovca z 2443 glasovi. Sociali! demokrat Riese je dobil 931 glasov, krščanski socialec baron Mann-dorf 209, slovenski kandidat Terček 104 glasove. 2. Alojz Pirker (nemški nacionalec) v šentvidskem okraju z 2099 glasovi; Gruber (krščanski socialec) je dobil 568 in socialni demokrat Gtöger 1297 glasov. 3. Dr. Waldner (nemški nacionalec) v zilskem okraja z 2897 glasovi; krščanski socialec Grager je dobil 780, socialni demokrat Schatzmayer 1641 glaiov.
Kako so izpadle volitve v drugih okrajih ? Celovška okolica: Lučovnik (nemški nacionalec 2107, socialni demokrat Lukas 1696, slovenski kandidat Janez Ure Ö&3 in krščanski socialec Franc Lackner 62. Velikovški okraj: Nagele (nemški nacionalec) 1923, sociala! demokrat Eich 1684, slovenski kandidat Rutar 470, krščanski socialec Rascher 172, soc, demokrat Gtöger 16 glasov. Rožeški okraj;
Hofer (nemški nacionalec) 1750, socialni demokrat Gabriel 1443, krščanski socialec Moser 624. Be-Ijaški okraj: Riese (socialni demokrat) 2927, nemški nacionalec dr. Angerer 2631, slovenski kandidat Vospernik 232, krščanski socialec Kaufman 289. Spital: Steinwander (nemški nacionalec) 2698, krščanski socialist Ebner 1606, socialni demokrat Bierkopf 1223. Labudska dolini: Walcher (krščanski socialec) 3054, nemški nacionalec Pongratz 2459, socialni demokrat Prossien 1421.
Ožje volitve se torej vrše v torek dne 20. junija med sledečimi kandidati: 1.) Lukas (soc. dem.) in Lučovnik (nem. nac.) v celovški okolici, 2.) Eich (soc. dem.) in Nagele (nem. nac.) ▼ velikovškem okraju, 3.) Gabriel (soc. dem.) in Hofer (nem. nac.) v rožcškem okrajn, 4.) Riese (soc. dem.) in dr. Angerer (nem. nac.) v beljaškem okraju, 5.) Walcher (kršč. sec.) in Pongratz (aem. nie.) v Labudski dolini, 6.) Ebner (kršč. soc.) in dr. Steinwender nem. nac.) v špitalskem okraju. — Slovenski volilcil Volite tako, kakor Vam razlagamo v uvodnem članku.
Celovec. Po volitvi dne 13. junija so se zbrali dne 14. junija nekateri zaupniki iz raznih krajev, da se posvetujejo o vprašanju, kako stališča naj zavzemajo v tistih okrajih, kjer prideta v ožjo volitev nemški nacijonalec in socijalni demokrat. Večina je bila zato, da se podpira povsod socijalnoga demokrata. ;To hoče ljudstvo samo in je bilo torej treba, da se je tako sklenilo.
Vsem oskrbovalcem nabiralnikov In podružnicam družbe sv. Cirila In Metoda. Druž-bina pisarna vodi o prispevkih iz nabiralnikov posebno knjigo. Tam se zapisujejo vsi zneski vsakega nabiralnika. V kajigi je upisano mnogo nabiralnikov, ki niso še poslali nobenega zneska, ali pa v teku par let tako majhea znesek, da ne kaže, da bi se nabiralnik pastil še nadalje v takem lokalu. Družbina pisarna je pričela vse one oskrbo-vatelje nedelavnih nabiralnikov opozarjati, da iste vrnejo, da se odpošlje na tak kraj, kjer bodo družbi v korist delovali. Zgodi se lahko, da bo, ali je že bil kak nabiralaik tirjan, četudi je dal že dokaj prispevkov. Pripetiti se pa zna to le v takem slučaju, kjer se ui sporočilo, da je bil poslani znesek nabran v tem in tem nabiralnika. Ce bi se to kje prigodilo, nsj se to ne šteje v zlo družbini pisarni, temveč pripiše naj se pogrešek onemu, ki ni sporočil, kje je poslani znesek nabral. Pisarna želi imeti povsod jasnost in točnost. V par mesecih bo dobil vsak nabiralnik upisno tablico, kamor bodo oskrbovatelji istih upisavali čas, kdaj so ga odprli in koliko so v njem prejeli ter kdaj so denar odposlali. Tol'ko v uvažavanje.
VI nm w nm mrl RaOHOhar |e IZŠEl
KOZOiS nafnooelSI d oz ni red, veljaven od I. maja do f. oktobra s koledarjem za 1. ion. - Cena 20 oln. - Dobiva se o tiskarni Ivana Pr. Lampreta n Kranja In o razulk knjlgaraak.
Raznoterosti.
Iijabaiea blamagt.- Iz Budimpešte poročajo: Trgovec Mihael Kolosy se je hotel pred kakimi enajstimi leti poročiti s trgovčevo hčerko Malvino Mar Morstein, najlepšo deklico v Novi Pešti. Starti deklice so se temu uprli, Cez oekaj časa se je lepotica poročila s knjigovodjo Gsspatjem. Kolosy je bil ves obupan in je ker blaznel. Ko se jo deklica poroc .la, je Kolosy najel bliža njenega stanovanja stanovanje, ki je imel pa vedno skrbno zaklenjeno. Občeval ni z nikomur, razve* s svojo staro gospodinjo, ki mn je piinafala jed. Cez nekaj časa je dobil Kolosy iz Pariza več zabojev, katere je skrbno skrival. Nekega dne je njegova gospo-dinja prisluškovala, kako se je Kolosy nežno pogovarjal z neko osebo. Ko je pa stišala poljubo-vaaje, je pogledala skozi ključavnico. In kaj zagleda? Kolosy je objemal svojo sosed:njo, gospo Gaspar-jevo. Gospodinja je stopila v sobo, toda gospe Gasparjeve ni btio več v sobi. Zrtonj jo je iskala. Ker je pa le sitila v njega, je Kolosy odprl omaro ter ji pokazal gospo. Kolosy je vzel revolver tar pokazal na gospo, rekoč: «Tu je moja druga ljubica I Toda iz voska! To je vetika skrivnost! Ce ne boš o tem molčala, te ustrelim!» Prestrašena gospodinja je prisegla, da ne bo n:kdir o tem go-vor-ia. Kolosy si je pustil po fotografiji v Pariza napraviti iz voska njeno podobo, pri kateii je užival svojo srečo. Kadarkoli je gospa Gasparjeva dobila otroka, si ga je tadi Kolosy dal napraviti is voska. Na to je pa zblaznel in odpeljali so ga V blaziico. In tako so ljudje izvedeti sa njegovo aktivnost.
Kdor slabo prebavlja, mnogo trpi! It »aast-venih spisov kralj, medic, univerzitetne klinike v Napolju izvemo, da se pn vsakodnevnem zavživanju majhne kolifiine naravne Franc Jožef • ove grenčice, ako se vzase na tešč, ne samo zhnljša delovanje želodca, ampak se tudi oslabelost dreves v mnogih slučajih zmanjša v (oliki meri, da ni potreba vpo-rabljati druga zdravilna sredstva.
Z novimi avtomobili se bo voz lo leto in dan na tisoče ljudi iz najrazličnejših krajev. — Naravno je, da potniki z zanimanjem prečitajo vsak napis, vsako reklamno taki co, ki jim pade v oči. Časa imajo dovolj. Posebno radi č tajo reklame o blagu, katerega utegnejo potrebovati. — Zsto pa so povsod taki vozovi kar pokriti z reklamnimi tablicami. Poglejte n. pr. tramvajske vozove po mestih, v novejšem času tudi železniške vozove. Čujemo, da Ima podjetništvo gorskih avtomobilov že ponudbe, da bi sprejelo v vozove reklamne tablice. Uverjeni pa smo, da podjetništvo ne pozabi na naše domače tvrdke, tem naj da prednost. Trgovci, obrtniki: zganite se!
Odfekodalnt poilancem. Letno odškodnino dobe poslanci na Ogrskem (4800 K in 1600 K stanarine), v Nemčiji (3000 mark), na Francoskem (18.000 frankov), v Belgji (4000 frankov), na Holandskem (2000 holadnskih gld.), na Grškem (1800 frankov), na Švedskem (1600), na Japonskem (5000) in v Združen h državah severne Amerike (37.000 K in 600 K pisarine). D.jete na dan dobijo poslanci v Avstriji (20 k), v Švici (20 frankov), na Danskem (10 K), na Norveškem (12 K), na Romunskem (20 frankov), v Srb ji (15 frankov) in na Ruskem (20 rubljev). Nobene odškodnine ne dobivajo poslanci na Angleškem, v Italiji, na Španskem in na Portugalskem.
Od kmečkega fanta do generala. List «A Nap» poroča: Leta 1893 je umrl na Dunaju vpokojeni
generalni major Stefan Sus. Zapustil je 12 milijonov premoženja in ker se niso oglasili nobeni dediči, je zapadel denar erarju. Sadaj pa se je izkazalo, da je Sus leta 1820 prišel k vojakom kot priprost kmečki fant in je vsled izrednih zmožnosti posUl general. Oglasili so se sedaj nekateri njegovi stričniki in stričnce, ki namEravajo tožiti erar za dedščino.
Volkovi požrli ivate. strahovita dogodba se je pripetila nedavno v Ruski Aziji. Izredno stroga zima je povzročila, da so volkovi raztrgali družbi 120 oseb. od katerih sta ušla samo dva. B 'a je svatba, katere se je udeleždo 120 oseb. Ti so imeli iti 12 milj daleč od Obst pova do Taskende. Šli so na trideset saneh. Snega je bilo izredno veliko, toda večina pota so srfčoo prevozili. Blizu Taksende so začeli konji naenkrat prhati. Ljudi se je polastil velikanski strah; ko so zagledali pred seboj cel oblak volkov. Na stotine volkov je bilo, kateri so tulili in zavijali od glada. V trenutku so bili obkoljeni vsi potniki. Polastil se je ljudi velikanski strah. Vsak je izkušal rešti sebe, ne zmeneč se za drugega človeka. Konji se niso mogli od strahu ganiti. M^žki, ženske in otroci so vpili in se branili, s čemur so se mogli, toda vse zastonj. Drug za drugim je padel kot žrtev požrešnih volkov. Dvanajst sani se je izkušalo rešiti. Teda poizkus je bil izredni drag. Moški na saneh so pometali ženske na tla, da so jih volkovi raztrgali, samo da bi rešili sebe. Toda tudi drugi so postali žrtev. Samo eue sani, ženina in neveste so ušle tropi volkov. B<li so še nekaj sto jarkov do doma in se je mislilo, da so rešeni. Kar pridrvi druga tropa volkov. Na saneh sta bila ženin, nevesta in še dva moška. Ta dva sta zahtevala, naj ženio žrtvuje svojo nevesto, toda žeuin se je temu odločno uprl. Onadva pa sta jih prijela, premagala in vrgla oba volkovom. Potem se je tema dvema posrečilo priti do doma. Odbila sta vse napade volkov in sta prišla napol živa in napol blazna kot edina od vseh stodvajstetih svatov.
V

Slovenci, ne zabite družbe SV. CIRILA IN METODA I
J
z^hteva^JteIn^j'tesamo TolStOVrŠltO »latiIlO,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plafa podjetje v narodne namene
20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: To st o vrš k« slatina, pošta GuštanJ, Koroško.
kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi
Lovske paške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovamlška dražba
Peter Wernig ““
družba r omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ciniki brezplačno in poštnine prosto.
gnojav I
Še nikoli kaj takega! Razdelimo K 1200-— ▼ cenah in v gotvini!
Za rešilce te slike smo določili zgornji znesek. Kdor najde gospodinjo in jo preslika, dobi uro xa gospoda all damo v vrednosti 20 kron ali na Zeljo 15 kron v gotovini. Pogoj temu je, da vsak vpošiljalec pošlje naročila na izvrstno ..Diana-“ imit. zlato verižico in znesek za lo W5 K priloži v znamkah. Po došlih rešitvah se izvrši razdelitev
cea. Vse pošiljatve se naslovi na:
110 2—2
Ime
Patria-Zentrale JI. Seifer!
Dunaj, VII, Neubaug&sae 63.
.-..... kraj .
... cesta.
podružnica Cjubljanske kreditne banke v Celovcu.
Akcijski kapital E 5,000.000.
Rezervni zaklad K 500.000.
Denarne vloge obrestujemo po
^ 41A ^
oo dne vloge do dneva vzdiga.
X Kolodvorska cesta št. 27. x
Zamenjava In eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje in vnov-čuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške in ženitninske kavcije.
Eskompt in inkasao menio. :: Bonna naročila.
Prodili mli vrst »red pipirle» proti gotoviii po doefoein korzu.
CcBirali V Cjobljani. Podružni« V SplJUti, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8-— za komad.	1 26—12
Tiske srečke s 4°/» obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni _ dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje
po K 10 — za komad.
Mestna hranilnica v Radovljici
Je prvi, najvarnejši in največji denarni zavod za nalaganje denarja
net	Gr or* cmtj »It o ixi.
Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po d]1/* od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripluje doaknit * M ICfO h kapitalu in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje Mestna hranilnica sama, tako, da dobi vsak vložnik 4 K 25 vin. od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto.
Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev potrjenih pravil	mesto Radovljica '“91 z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg
tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, ki znaša sedaj čez 200.000 K.
Mestna hranilnica v Radovljici daje največjo varnost za hranilne vloge izmed vseh dragih denarnih zavodov na Gorenjskem. Zato nalagajo c. kr. okrajna sodišča In dragi c. kr. nradl vse vloge nedoletnlh otrok U drnge denarje le pri tej mestni hranilnici.
Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama.
Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere
so vsakemu na razpolago.
Posojila na zemljišča
dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 161/«»
1972, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 60 let.
Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane torej še vedno 300 K dolžan. Dolžnik Mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela Iznebi, dasl plača v celi dobi še za 97 vin. mani.
Nadalje dovoljuje posojila tudi na menice in proli zastavi vrednostnih papirjev.
Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem.
Kdor Želi najeti posojilo ali dobiti kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajnega sodišča, kjer se
uraduje HSMk dflH Od pol fl. do 12. UfC dOpOldflC in od pol 3. do 5. nre popoldne razen ob nedeljah in praznikih
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.