Priloga ,,Vrtcu" št. 5., I. 1908- Zaprta laž. {Burka v cnem dcjanju. — Spisal dr. .Andrej Pavlica.) Osebe: Ote. preinozea kraet; mati: scdemlcttn Merka Anlca; petletna hčerka Elzica; osem- lelni siii Mirko: dekla tvanlia: vaški stražnik in druRi liudje. ^H Prvl prlzor. Anica (jnkajc>: Od kar ste prepovedali, (Dr»sin. Kdi p. ko.il. « »bi v kueri i< poi.g *.» i nisem vzcla nobenkrat več in prei sem vzela opr«»e udi v.?ik. sktinli: dik\« lv««u sp™vi|. fo.oiio ' famD enkral. Takrat naju ie videl Mirko, * roHe ' suitio takiall Kdr< >t lMAem >ema\ iaboVVta te Klatf Ikaiaie na vclikn skrinio): Rada orehc. ne vem. ¦ vedela, kdo jemlic iz skrinje Jabolka iit Mirko: Tehe sem videl! Dfl! prav res \tlic? Vsak dan ilh h- manj. Boiim se, 4a ne ic! Tuili Elzica je jedla! bcimo imeli letos za \elikonočne praznike Anlca: (jokajel: Mirkn. ti lažcš! .Ia2 sem Hi i-nesa iabnlka in nreha vet Otr«i. PO- vztla simo enkras! veite, kdn jemlie! Morda si videla ti. Ivanka, Elzlca (jokaiel: Prav res ic, da laie! k(,ya? -fa/, nisem vzela uiktili! Samti enkrat mi ie Ivanka (odnašaje pnsudo z mize): Jaz dala Anica. in samn lakrat naju je videl iusem videla »ikogar! (Se usiavi s posodo Mirka. pri vratih in posluša.) Mati (resao): Resnica mora na dan! OCe: Od zdai naprcj hn treba vedno za- Knialu se bo pokazalo, kdn krade. Utirie klepati skrini"! lebi, Mirko! Tffw ztlaff^^ Mati: Ali veš kdo pa ie? Oie: odkar SIa ^''^1' h"di" okroK s Mlrko InaKlo odRovatiaic): Aofco in El- listiinitovariSi«nii.s«ved..f,hOl)nenboglilvL /,c. sem videl. kakt, sta vzeli laholk ir, ore- ^«1« <**<*': ^ "e "e™ »«»" "»- Imv iz skrinie in sta iili ic-dli skrivši. (Protl ™m<"> ¦Miicl ir, Elzioi:) Vidve sta vzeli: prav rcs. Oče: Da"es b"sta domal v ^1"™' ie vKfvej mnoEo dela! (Vstane!) Povem vama. da Mati: Kal tako? Anica in Clzica delata ^1 zdai n«»rel lle b"st!1 letali vei "*">*' u^,,;; Matl: Danes bnsta pomagali Ivanki umi- Očc: Že spet onidve! Kdo vama K io vati '" snažiti. fVstane.) Ta teden hočemo dovolil? vse osnaiiti in počistili. (Pobere ustalo po- Elzlca (iokaie): Jaz niseni vzela ničl s"do '¦ mize »' z"? P">tl kuhinii.) Le posln- Mirkn. ti lažeš! v Sno poidlla z menoi! Anica (iokaie): Vzela sem samo enkrat OCe: Ti Mirko pa vzenii v roke knjigo par orehov in par iabolk. Takrat me ]'e vi- in idei. da se boš nčLI! Za par tednov se za- del Mirko. sanio takrat! Dala sem polovico čnejo v mestu že šole. Kako pojdcS v Solo, Elzici. Ovanka odide s posodo v kuhinio.) aJto se ne boš uCil? Oie: Kdo pa ti je dovolil to? Kdor vza- Mlrko: Sai se ufim rad. CMati In hSerlri tnc enkrat, vzame tudi dvakrat Kolikokrat sredo proii vratom. Mirko stopa počasi za ti btjin Se to povedal? I njimi.) ^^^^^H csa 81 ssi OČe: (jovortl bom morda še danes z nie jalinlkn in začne jesti.) Očeta ne bo še gospodom učiteljein, da ti kai pokaže v netn- tako hitr«. Casa imamo še dovnlj. (Spet se Ščini. (Gre proti skrinji.) KljnČ je še vedno zaslišijo koraki prihajajoCega /. dvoriSča.l v skrinji! (Zaklene skrinio.) Tu je ključ! i Kdci ie spet tu? (Poslu&a.) Kdit me neki Matl (ki se vrne:) Kmalu bi ga bila zo- venomer moti? Naravnost sem prihaja! pet pozabila. (Vzame ključ.) (Pojilcda prcstraSeno »a aro. ki visi na OČe: Treba sa je dobro skriti, da ga ne stcni.) Očc eredo! Kam naj sc skrijeiri? najde spet kak tai! Uileda okrog, premišljujoč, kaj naj stori; po- Matl: Odslej ga ne bo nihče več tiašel! tcm pa pograbi lupine na tleh in sknči urno (Odide z otroki v kuhinjo.) v veliko skrinjo in sc skrije vanjo.) Ofie Umdeč po snbi sam): Najbolje je, OCc (stopi v sobo in zagledavSi Mir- da Ra pripnročim gospf>du učitelju. Tak« ne kovo šidsko kniiKo): Aha! T« ic pnstil knji- sme več dalie: fant lenari L ga misliitio dati v mesto, mora prej nes spct nič ufiil. (Vzaiue v roko Mirkovn kaj znati. Mislim, da je danes Rospod učiteli knjigo in io pregleduje. potem pa «re k dru- doma. Prav* bi bilo, fco bi ga. obvestll o tem ffirri vratom. a jih najde zafclenjene.) Kdo ji!i f.e dancs. Upam. da mi ne odbije prošnje, j'e zaprl? (Potrka močim. Dekla Ivanka. niu saj mi jc on nasvetoval, naj ga dam v šole, ndpre.) Ivanka. kdn je zaprl vrata? ker da je dobre uiave. Kar zahteva, rad pla- Ivanka: Jaz sem jih zaprla pravkar. ^ čam! (Premi^ljuie.) Najbolje je, da grem ta- Ukazali so jjospodinia, da ne bi hodili otr<«;i koj zdaj k njemii i« mu razložim vse! Za- v sobo. četek šolskega teta je blizn. Odlašati ne Oče: Kie ie Mirko? Tam le na mizi Je smemo več! (Vzame klobuk m odide skozf niegava lcniiffa- On ie moral biti tu. Kam ie vrata v uzadiu.) utekel? ^^K , . Ivanka: V kuhinji ga ni. Malo prei scm ^B Drugi pnzor. ga vitiela s knjjgo v rokj na veifj. ^^Mirko tstfjpi s kniifio v ruki potihoma v °«e: AIi ea ni veC na veži? sohol: Tu je ključ! Ce na še tako skriiejo, Ivanlm: Xdai Ka nisem več videla. Ne ga Mirko vendarle najde. (Dene knjix» na II1(trc biti daleč! m\7o, ffrc po prstih k skrinji, jo odprc in Ože: Ali «a "isi vittela »ikfHJer? vzame oreh in jabolko.) Jnhe! Tu je že eno Ivanka: Saj je hil pravkar na veži! Mor- iabolko in en orch! Treba je znati! Zdaj sem da ie__na dvorišču? Ali ga niste videli na popolncima varen. OČe ne pridcjo po navadi ^'»"'Scu? do noči domov. (PoZteda na tiro. ki visi na O&e: Na dvorH&i jra ni! Ta pf>redj)e2 steni.) Hei, fasa imam se dosti! Mama, Anica rlli ie spet ^am uSelt (Zapre nevoljno vrata.) in tilzica pa imaio deltj v kuhinji i» "e uteK- ^atno tovarSiia nm gre po Klavi. KnjiKe pa nejo sem. (Razdrobi oreh in puje jedrce.) počlvajo doma! (Ore k skrinii. v njt zaRleda Zdaj pa še iabolko! Kako je lepo! (Zatne kijuO.) Ze spet ključ nntril Noberia beseda jesti.) Jaz jcm Jahnlka, Anica in filzica imata "« P«maji;a več! (Zapre skrinjo in shrani pa skomino. f.Se zasmejc.) Pravita, da sem ^''j'"^ v žep.) KfjuC moram vzeti s seboj. tajral; pa niseni lairal, ne, sai sem ju videl Morda se mi je skril nalašč, ker bi rad kra- resničnn. da sta jedli iabolka in (irehc. (Zu- (|el nrehe v mnji ndsotnnsti. Bomo že videli! najse zaslišijo kuraki. Mirko posluškuje.) Kaj ^es "ie skrbi. ker postaia fant vedno bolj pa to? Kdo prthaia? (Teče proti drugim vra- »euboeliiv in trmast. Ootovo se nl učil da- tom, a se ustavi pred njinii.) Kdo me moti? nes spet niC. (Qre k rnizi in vzamc Mirkcivo (Nekdo zaklene s ključem vrata. skozi ka- Solsko knjigo v rnko.) Kako pojde v mesto v tera je priSel Mirko. Mirko posluAa in se po- šoln, če se bo učil tako leno? (iospod uCi- tem počasi p<> prstili vrača k skrinji.) Hvala telj pravi, da ima dobro Klavo; pa kaj po- Rogu, da tii priSla noter. Nič ite dč. če sn ^aga v šoll dobra g!ava. če sc noče učiti? tista vrata zaklenicna. Saj so tam-le še Ni dvoma. da ie s kaktnii poliajači kje na druga vrata, w skoznja ialik« utečetn. (Prt- trgu. Orem, da ga poiSčcm- Oanes bo pela stopi k skrinii:) Zdaj pa še en orehl (Vzame šiba. Odslej naprej bom moral dnigaČe nkre- oreb, sia razdrobi ln poie jcdrce.) In 5e eno pati! {VrŽe knjigo na mizo in odide skozi jabolko! Ne hode jih še zmanjkalo, ne! (Vza- vrata v ozadju.) Q&. 82 Z&> M Tretji prizor. JHHl: Nekaj že pMnaga! Sliši sc ropo- =a ne naideio, k« se vraso. - -" * -•*" **™ «: * « r° MamfpMp,,'X:o oA^v.^SS iezili danes oče. kcr ea spet ni toliko 4asa. . r M ' ' Elzlc.: Sai ni doliro. kar sem gra videla "^^. Zapr,a sem ,,ohro_ pa ,afovj jn]a. na dvnrisen. jo k|ju,..e Mimica Eržeiiova mi ie pravila Mali (Anicil: Poidi, Anica. in poglei na dancs v s,,n kak(, so prisli skozi zaprta dvorišče! Mnrda ie tam. Spotom pa japn yra,a jn kakšl:n strah so jira napravili Tu neki je? Strali me je! OCe (bistro pogleda soprogo): KJe je Math Nekdo mora biti notri, ker se sliši Mirko? Sel sem na tru, kcr sem mislil, da ro/Ijanje z orehi ii) ilitenje. Skrinjo treba od- mi je že spet utekel s tovariši kam. Tam-le preti. Pojdi. Ivanka, in pokliči Ijudt. da od- je pustil kn.iigo. (Vzame ključ iz žepa in ga premo. Pokliči stražnika, ako ga najdeš; da stražniku.) Tn je ključ! Vzel sem ga s (Ivanka odide najfto z Anico. Mati, katere se seboi, ker iiarn nekdo vedno raznaša orehe drži Elzica za krilo, ^re za njima iz sobc. V Jn jabolka iz skrinje. Kmahi pnpoludne sem skrinji se zasliši glasen jok. Kmalu pridejo jo bil zaklenil, a potem sem našel ključ Ivanka. Anica, vaški stražnik in trije drngi, spet v njej. Kdo je odpiral popoludne ter vstopij« v sobo za materjo in Klzico. skrinjo? Mati pravi stražniku:) Prosim vas, poma- Anlca: .laz »iseni bila popoludne nič v saite nam odpreti tn-le skrini«. ?.HSi se Šz sobi, do zdaj. nje čudno ihtenje. . Clzica: Jaz tudi nič! Anica (stražnikii prestrašeno): poslo- Matl: KljuC sem bila dobro skrila, a ga šajte! (Vsi pnslušajo.) ie mnra| s,)et kdo najti m vr.eti. (Stražnik Stražnlk (gre k skrinji in poslusa): Kje (,dprc skrinjo. Iz skrinje vstane Mirko. z imate ključ? (Ihtenje potihne.) oberna rokama si mencajoČ oči.) Matl: Pnčakajte, ga grem sama iskat. MaH (bližajne se Mirku): A tako?! Ti Stražnlk: Najprej treba poiskati kliiič! si tat? Ivanka: Kljnča ni na mestu, kamor so Eden Izmed Ijndi: Tn ie strah! Ha. lia, Ka djali opnidne sospodinja. Iskala sem ga ha! (Tudi druei se stuejejo.) fe jaz, a ga ni! Kdo da^«a Je vzet. ne vem. OČe: Oltjte. tak ;e naš študcnt! Take Stražnik: Kd» je TO v sohi popoludne? sramote in burke nam iiKanja! lvanka: Mirkn jc mi.rn! hiti. kcr jc pu- ^ati: Kdu ti je ukazal vzeti ključ? sttl tam-te na tnizi šalsko knitgo. Drugl izmed IJudl: Ce ga še tako skri- Mati (ko se vrnc): KljuCa ne morem iete, ga otroci vendar-le najdejo. Ha. ha, ha! najti. Anica, Flzica, pnvejta po pravici. ati Mati: I-ahkft bi se hil zadufiii. 0 ne- nista mnrda vidve vzeli ključa? (thtcnie se sreča! Še tcsa bi nain hilo ircba! zasNSi spet.) Ofie: K<» sem zapiral skrinjo vdrufiiC, Anlca: )az «a nisem v/.ela! moral ie biti žc notri. Prav lahko bi se bil Elzlca: Jaz tudi ne! zatlušil. Stražnik (posluSajnč): Naj gre kdo po Stražnik (položivši rnko nanjt: Alo, ne kovača, da odpre skrinjo siloma. Nekdo pnjde.š vnn? mora bitt v skrinji. OČe: (irdi pohajač in lenuh! Za kniise Eden izmed Ijudi (hoče iti po kovača, In za ^olo irrn ni prav nič niar; samo jedel a sreča /c pri vratih nčeta, prihajajočega bi. pohajal in burke uganjal. dmnovh Oosp*>dar je tu'. On bo vedel za Mati: Ali nisem rekla, da se bo izka- ključ! zala resnica. kdo krade orcbe in jabolka? Ofie (vsti>pivši v sobo. se zafudi): Kaj Ordi lažnjivcc ti! ¦ je pa to — za božjo voljo? Kaj uganjate v Anlca (se zažene proti .Mirku in maha muii hi?i? , z roko prnti niein«): Zapna laž. oj zaprta Elzica (teče očetu nasprotO: Tatovi sr». laž! Rekel si, da ne jeinlieS orchov in ja- tatnvi so! Poidite liitro! bolk. Zdaj se ie izkazala resnica! Stražnik: Poklicali so ine. da oclprem Elzica (Mirku): Zaprta laž, oj zaprta in preiščetn to skrinjo. V iijej mora biti ne- laž. zaprta laž! (Mirko skoči naglo iz skri- kdo. ker se slisi r<»žjjanie z orclii in ilitenje. i nje in hoče zbezati. Mati sa prinie za roko.) ^B a^ S4 ^O MaH: Ne boš ušel, nikamor! Mati: Lej. spet sejc izkazalo: KdoriaŽe^ OCe (iezno): Pelji ga proČ! Nocoj pofde tudi krade. Ali ti je hilo treba te sramote? brtz vecerje spat! Ofie: AJdi z menoj! Nekai iraam tudi Mati (vodeC ga proti vratom): Ti grdi zatc. Pa ni pod kijuCem in odslei 5e manl taŽnivec, ti! (Proti dmgim): KakSen strah bo. (Ga odvede.) nam ie napravil! Anica Id Elzlca (kličoč za njim): Za- Ivanka: KaJ hoČete, taki so nepridni prta taž, zaprta !až! (Stražnik in drngi se Otroci! smejeio.) Oče: In takega naj danio v šolo? Se Matl: Nikar ga ne smeSita! Res, kazen izhtjučili bi ga! zasluži; toda poinnita: Prvi je na vrsti, kdor Mlrko (jokaje): O moj Bog. kaj sem drugemu greh očita in nesrefo privoščt storiU Oče. mamtca, nikdar, nikdar več! (Z»ves» pade.i J