v ki -J INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE letnik XVI. št. 3 marec 2010 1. VN Dobrepolje in 1. pokal Pekarne Blatnik ^KD Finančna točka '■■ti. I 3® •'f Î J frjl à' Foto: Boštjan Drazenovic . ' íAf, , 'i if-'r Naj bo velikonočno praznovanje veselo, zadovoljno, polno sonca, smeha! Naj vam Velika noč prinese mir, z njim pa obilja in veselja vir! Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 4. 2010. JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM 6 Strešne kritine EVERTILE poleg izredne lahkosti, pestre palete barvnih odtenkov, bogate dodatne opreme in vrhunske izdelave, odlikuje skoraj nadnaravna vzdržljivost. Toča, viharni vetrovi, obilne padavine in sneg ostanejo brez moči. Kritina Evertile je trdna, kot vaš občutek, da strehe ne prekrivate zaman, standardna 50 letna garancija pa je porok za trdnost naložbe v miren spanec. STREŠNA KRITINA ZA PRIHODNJE RODOVE Imamo vse. Skoraj vse. www,mix,si Ipli'^ T  . lil Zastopa in prodaja MIXd.o.o. Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, ileksarca... Augenma^ marec 2010 Županova stran 3 ^Iše: župan Janez Pavlin Cenjene občanke, spoštovani občani 21. marca smo stopili v koledarsko pomlad, ki nezadržno prodira v naše okolje in počutje. Dnevi so daljši in toplejši, več je svetlobe. To sproža optimizem, ki je vedno pozitiven. Letošnja zima je bila več kot radodarna s snegom in nam bo zato pobrala veliko financ v proračunu v primerjavi s prejšnjimi leti, obenem pa nam je prinesla nekaj slabe volje glede pluženja, saj ob neprestanem sneženju nismo več navajeni malo potrpeti. Topli sončni žarki so stalili sneg in pokazalo se je okolje v drugačni preobleki. Še vedno ostaja eden večjih problemov v občini odmetavanje smeti in odlaganje na neprimerna mesta. Odvadimo se metati pločevinke, plastenke, cigaretne škatle in ogorke in druge odpadke iz avtomobila. Ob vpadnicah v našo občino je polno teh stvari. Ali ni to nerazumno dejanje? Smo res družba brez vrednot? Kdaj bo naša osebna kultura dosegla tudi to raven varovanja okolja? Kdo bo to počistil? Čisto okolje je pomemben dejavnik našega bivanja v občini. Skrb za to naše okolje potrjuje vaša prisotnost na čistilnih akcijah, ki smo jih organizirali v prejšnjih letih. V občini je v teh akcijah čistilo okoli 400 ljudi, predvsem člani različnih društev in vaških odborov, šolarji in posamezniki. Tudi letos se bomo potrudili in se v soboto, 17. aprila, pridružili vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo. Upam, da je čut za čisto okolje v naši občini še kako prisoten in se boste z veseljem udeležili te čistilne akcije, tako posamezniki kot številna društva, šole in organizacije. Naj Vas ponovno opozorim, da je čistoča naših cest (državnih, lokalnih, javnih, gozdnih poljskih) tudi ogledalo naše kulture. Vsako leto opozarjamo, da bodite tudi pri delu na polju in gozdovih kulturni. Če že nanesete blato, zemljo ali kakšen drug material na cestišče, ste ga potem, ko končate opravilo, dolžni počistiti za seboj. Se kdaj vprašate, da je lahko ob dežju to tudi vzrok za nesrečo? V letošnjem letu bomo temu problemu posvetili večjo pozornost z nadzorom. Bodimo obzirni do drugih, naj imamo čut za čisto okolje na najvišjem nivoju. Občinska uprava pa se ukvarja s šte- vilnimi nalogami in problemi. Problemi so lahko izzivi, da čim prej pridemo do ustreznih rešitev. V teh dneh se pričenja ureditev centra Vidma, to je ureditev prostora od Jakličevega doma do ceste proti Podgorici. Izbran je bil najugodnejši ponudnik za izvedbo del - REKON d.o.o, pogodbena vrednost investicije je 180.976 EUR. Občina se je v začetku julija 2009 javila na razpis ARSKTRP - za sredstva sofinanciranja za: Ukrep 322, Obnova in razvoj vasi. Odločbo o pravici do sredstev je občina prejela 6.1.2010 v višini 109.000 EUR. Gre za obsežno gradbišče, zato bo moten dostop do objektov (Jakličev dom, občina, pošta, banka ...). Izvajalec se bo potrudil, da bo to uredil v najkrajšem možnem času. Prosim Vas za razumevanje. Izgradnja vodovoda Hočevje se nadaljuje po 15. aprilu. Dela bodo v celoti izvedena. Narejen bo tehnični preskus in podali bomo vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja. Po pridobitvi tega dovoljenja se bo možno priključiti na javni vodovod. Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN OC Predstruge je bil sprejet. Projekti za izgradnjo dostopa v OC (vključno z mostom) in pločnika do Predstrug so v izdelavi. Idejni projekt je pripravljen, pridobljeni so vsi projektni pogoji, manjkajo le pogoji ARSO - Sektorja za vode. Po pridobitvi teh, se dokončata še PGD in PZI. Občina je pripravila najavo kandidature projekta na sredstva ESSR. Projekt je bil uvrščen med prioritetne projekte iz izvedbenega načrta LUR 2007-2013. Občinski svet bo obravnaval Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje OC Predstruge. Strateški in izvedbeni del Občinskega prostorskega načrta ter Okoljsko poročilo je v fazah priprave dopolnjenega osnutka. Posamezni lastniki parcel, katerih del ali celoten objekt sega izven zazidljivih mej, so bili pozvani za predložitev ustreznih dovoljenj oziroma dokazil, da se je uskladilo dejansko legalno stanje. Gradivo se usklajuje s smernicami, ki so bila pridobljena konec leta in so kar korenito posegle in spremenile pogled na na-daljni prostorski razvoj občine ter njene širitve. Okoljsko poročilo naj bi zaključili do konca meseca aprila, javno razgrnitev pa pričakujemo v mesecu juniju. Pripravlja se sprememba dokumentacija za izgradnjo nadomestne gozdne ceste Ponikve, ki bo potekala vzporedno z železniško progo. Slovenske železnice d.o.o. pa so naročnik projekta za izgradnjo novega železniškega prehoda. Konec meseca januarja je potekel rok za predložitev natečajnih elaboratov -Šolsko športni center JVIZ OŠ Dobrepo-lje, ki so bili izdelani na podlagi natečaj-ne naloge in natečajnih pogojev. Strokovna natečajna komisija zaključuje s fazo ocenjevanja elaboratov. Nagrajeni projekti bodo javno predstavljeni. Takoj po zaključku bomo začeli s pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo vrtca. Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, je pol leta po vložitvi popolne vloge za izdajo vodnega soglasja za ureditev vaškega jedra v naselju Struge in Kompolje, podala poziv za dopolnitev vloge z zahtevo po izdelavi dodatnega elaborata za ugotovitev razredov nevarnosti - poplave. Elaborata sta bila izdelana ter predložena ARSO za izdajo vodnega soglasja - glede na vsebino elaboratov, ki definirajo razrede nevarnosti z vidika poplav, obstaja veliko omejitev za izdajo pozitivnih soglasij. Torej pričakujemo izdajo vodnega soglasja v naslednjem mesecu, upam, da bo pozitivno, da pričnemo z izvajanjem, saj se projekt vleče že predolgo. ♦ Pred nami so praznični dnevi. Naj Vam ob tem izrečem Velikonočno voščilo. Le veselje naj nam Velika noč prinaša, z njo pa razumevanje, ljubezen, složnost, mir. Lučka božja v srcih nikdar naj ne ugaša, naj bo vsem nam sočutja do sočloveka vir. Veselo Alelujo in blagoslovljene velikonočne praznike Vam želi župan, občinska uprava in občinski svet Občine Dobrepolje. ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV pomlad 2010 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v pomladanskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev v četrtek 15.04.2010 po naslednjem vrstnem redu: Plan zbiranja nevarnih odpadkov od gospodinjstev: NASELJE ZBIRNO MESTO ČAS ZBIRANJA Struge Parkirišče pri gasilskem domu 13.00 - 14.00 h Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu 14.30 - 15.30 h Videm Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00 - 17.30 h Ponikve Parkirišče pri gasilskem domu 18.00 - 19.00 h Med nevarne odpadke sodijo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. naša prihodnost je čisto oi(oije Naša skrb je čisto okolje! X X ločeno ^^^ j Zbiranje Javno komunalno podjetje Grosuplje .ÎÎÎÎJP®* V sredo, 7. aprila 2010, ob 10. uri bo na kmetiji Jožeta Drobniča, Cesta 3, 1312 Videm Dobrepolje prikaz postavitve ograje za pašo govedi. Prikaz bo vodil specialist za travništvo na KGZ Ljubljana Anton Zavodnik. Ogledali si boste postopek postavljanja ograje in način povezave električne napetosti od pašnega aparata do ograje. OBVESTILO Krajevni urad Dobrepolje od 15. marca 2010 dalje strankam nudi tudi naslednje storitve: upravne overitve kopije, podpisa ali garantnega pisma. UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE, Nevenka Gorec, načelnica Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano PRED ODDAJO ZBIRNE VLOGE POZIVA NOSILCE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV K UREDITVI GERK-ov IN VPISU NAMESTNIKA NOSILCA Najpozneje en dan pred oddajo zbirne vloge morate imeti v registru kmetijskih gospodarstev (RKG) urejene podatke o: • GERK-ih, • namestniku nosilca pri kmetijah ter • trajnih nasadih. Z neurejenimi podatki v RKG vnos zbirne vloge ni mogoč. Podatke o GERK-ih morate urediti: • če ste ob pregledu GERK-ov po posodobitvi v januarju 2010 ugotovili, da novo stanje GERK-ov ne odraža dejanskega stanja v naravi, • če ste kupili ali najeli novo zemljišče ali če ste prenehali uporabljati določeno zemljišče (prodaja, sprememba v nekmetijsko rabo), • če ste spremenili vrsto dejanske rabe ipd. Podatke o namestniku nosilca morate urediti, če so na kmetiji poleg nosilca še drugi člani kmetije in vpisa namestnika še niste uredili. Podatke posredujete na obrazcu Podatki o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/ in je na voljo tudi na upravnih enotah ter na enotah kmetijsko svetovalne službe. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika pošljite na pristojno upravno enoto. Neusklajene podatke v RKG lahko vidite na javnem pregledovalniku na spletni strani: http://rkg.gov.si/GERK/autoLogin.jsp z navedbo KMG-MID številke (neusklajeni podatki so navedeni pod seznamom GERK-ov). Informacijo o neusklajenih podatkih o trajnih nasadih in drugih neusklajenih podatkih v RKG ste prejeli tudi na izpisu iz RKG ob posodobitvi GERK-ov konec januarja 2010. Nosilce kmetijskih gospodarstev prosimo, da si GERK-e najprej dobro pregledate na spletnem pregledovalniku in se na upravno enoto odpravite le, če morate GERK-e ali druge podatke v RKG še urediti. Na podlagi Zakona o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 45/08), Odloka o proračunu Občine Dobrepo-Ije za leto 2010 (Ur.l. RS, št. 112/09) in Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje (Ur.l. RS, št. 90/07) Občina Dobre- polje objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje za leto 2010 1. Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje za leto 2010 v višini 42.700,00 EUR in sicer za izvajanje sledečih ukrepov: Skupinske izjeme za kmetijstvo • naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (naložbe v kmet. gosp. -posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje pašnikov, urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov - agromelioracije, urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov - dostopi), • zaokrožitev kmetijskih zemljišč (arondacija), • zagotavljanje tehnične podpore na področju kmetijstva in v okviru društvene dejavnosti), • štipendiranje bodočih nosilcev kmetij. 2. Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev za posamezne namene: • naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo: - naložbe v kmetijska gospodarstva - posodabljanje kmetijskih gospodarstev 5.000,00 EUR, - urejanje pašnikov, urejanje kmetijskih zemljišč (agromelioracije ter urejanje dostopov) 20.000,00 EUR, • zaokrožitev kmetijskih zemljišč (arondacija) 1.000,00 EUR, • sredstva za zagotavljanje tehnične podpore in delovanje društev na področju kmetijstva in čebelarstva 15.500,00 EUR, • štipendiranje bodočih nosilcev kmetij 1.200,00 EUR. 3. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so: • za ukrepe v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oz. sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Dobrepolje, • za ukrep zagotavljanja tehnične pomoči (v okviru skupinskih izjem in pomoči »de minimis«) registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine in regije (društva na področ- ju kmetijstva) in organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije, • za ukrep štipendiranja bodočih nosilcev kmetij udeleženci izobraževanja kmetijskih poklicnih, srednjih, višjih in visokih šol. 4. Razpisna področja: A/ NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA - v skupni višini 25.000,00 EUR Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Sredstva se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. Upravičeni stroški: • stroški za pripravo načrtov za novogradnjo in adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, temelječih na zakonodaji ES ter drugi splošni stroški, • stroški za nakup in montažo nove in rabljene tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke, stroški nakupa nove in rabljene kmetijske mehanizacije. Urejanje pašnikov Sredstva so namenjena urejanju pašnih površin in podpori pašnemu in kosnemu izkoriščanju travne ruše. Sredstva se dodelijo za: • novogradnjo pašnika (zemljišče, na katerem se ureja pašnik, ne sme biti manjše od 1 ha), • za razširitev obstoječega pašnika (zemljišče ne sme biti manjše od 0,5 ha). Upravičeni stroški: • stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke, stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Urejanje dostopov Sredstva so namenjena izvedbi manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oz. pogojev obdelave kmetijskih zemljišč. Sredstva se dodelijo za: • urejanju, obnovi in izgradnji dovoznih poti in gozdnih vlak. Upravičeni stroški: • stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti (stroški strojnih storitev in porabljenega materiala-sofinancirajo se dejanski stroški izvedbe oz. največ do 1,00 EUR na tekoči m poti oz. vlake). Finančne določbe v okviru naložb v kmetijska gospodarstva: • bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 50% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) ter 40% na ostalih območjih, • pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah, • pomoč se ne dodeli za že izvedene investicije oz. aktivnosti in se doseli na podlagi zahtevka, ki mu morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi), • najvišji znesek posamezniku iz naslova podpor za naložbe na kmetijsko gospodarstvo ne sme presegati 400.000 EUR oz. 500.000 EUR na območjih OMD v treh letih. Upravičenci uveljavijo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi) ali kupoprodajne pogodbe. B/ POMOČ ZA ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠČ -v višini 1.000,00 EUR Sredstva so namenjena sofinanciranju stroškov, nastalih z zaokrožitvijo oz. menjavo zemljišč. Namen ukrepa je spodbuditi združevanje kmetijskih zemljišč v večje zaokrožene enote za lažjo in učinkovitejšo rabo za kmetijske namene. Ukrep velja le za tista področja, kjer še ni bil uveden postopek komasacije oz. kjer že tečejo postopki o uvedbi komasacije. Upravičeni stroški: • stroški pravnih in upravnih postopkov. Finančne določbe v okviru pomoči za zaokrožitev zemljišč: • Finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev do 100% nastalih stroškov pravnih in upravnih storitev. Upravičenci uveljavijo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi). C-1/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE (za organizacije, registrirane za izvajanje tehnične podpore) - v višini 5.500,00 EUR (skupna višina sredstev za tehnično pomoč v okviru skupinskih izjem in pomoč »de mi-nimis«) Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične podpore za izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu ter svetovanju kmetov in njihovih družin. Izvajalci tehnične podpore so organizacije za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na področju občine ali regije. Upravičenci morajo vlogi priložiti letni program dela. Okvirne teme tehničnih podpor: • prikaz postavitve ograje za pašo govedi, • pravilno zorenje in priprava rdečega mesa, • uporaba računalnikov in informacijskih sistemov na kmetijskih gospodarstvih, s poudarkom na spletnih straneh, • obisk kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni in ogled kmetije, • strokovna ekskurzija; ogled dobrih kmetijskih praks v živinoreji, • izobraževanje na temo varno delo z motorno žago, • izobraževanje na temo varno delo z gozdarsko prikolico, • izdelava publikacij, katalogov, študij (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani, kritje stroškov priprave študije). Upravičeni stroški na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu: • strošek organiziranja programov izobraževanj oz. usposabljanj (stroški predavanj in forumov, demonstracij, tečajev, delavnic, idr.), • stroški publikacij, katalogov, spletišč, študij (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani, kritje stroškov priprave študije). Finančne določbe v okviru zagotavljanja tehnične podpore: • bruto intenzivnost pomoči do 100% upravičenih stroškov, • pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, največji upravičeni strošek je za organizacije do 6.000,00 EUR/program letno. Upravičenci uveljavijo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi) ali pogodbe z izvajalci storitev. C-2/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V OKVIRU DRUŠTVENE DEJAVNOSTI in DELOVANJE DRUŠTEV (za registrirana stanovska in interesna združenja in zveze -društva na področju kmetijstva) - v višini 10.000,00 EUR Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične podpore in sicer: - izobraževanju in usposabljanju kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu ter izvajanju različnih aktivnosti v okviru društvene dejavnosti (programi društev na področju kmetijstva). Izvajalci tehnične podpore so registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na področju občine ali regije. Upravičenci morajo vlogi priložiti tudi letni program dela. Upravičeni stroški: • strošek organiziranja programov izobraževanja oz. usposabljanja, • honorarji za svetovalne storitve, • na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih stroški udeležbe, potni stroški, stroški izdaje publikacij najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, • stroški publikacij, katalogov, spletišč, študij (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani, kritje stroškov priprave študije). Finančne določbe v okviru zagotavljanja tehnične podpore: • bruto intenzivnost pomoči do 100% upravičenih stroškov, • pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, • največji upravičeni strošek je za društvo do 1.000,00 EUR/program letno. Upravičenci uveljavijo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi) ali pogodbe z izvajalci storitev. D/ ŠTIPENDIRANJE BODOČIH NOSILCEV KMETIJ - v višini 1.200,00 EUR Sredstva so namenjena finančni pomoči pri izobraževanju dijakov in študentov kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij. Upravičenci so udeleženci izobraževanja kmetijskih poklicnih, srednjih, višjih in visokih šol. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: • kopijo zadnjega šolskega spričevala, • potrdilo o vpisu, • izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije, • kopijo bančnega računa. Upravičeni stroški: • strošek nakupa učbenikov, študijskega gradiva, • plačilo drugih stroškov, ki nastanejo v okviru rednega šolanja v kmetijskih izobraževalnih programih. Finančna določba v okviru štipendiranja bodočih nosilcev kmetij: • do 400 EUR/dijaka v šolskem letu. Upravičenci uveljavijo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevku morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi). 5. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge za posamezen ukrep so navedena v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge. Obrazce vlog lahko zainteresirani dobijo v delovnem času občinske uprave na naslovu: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, oziroma na spletni strani občine: www.dobrepolje.si. 6. Obravnavane bodo le popolne vloge, vlagatelji, katerih vloge bodo nepopolne, bodo pozvani k dopolnitvi. 7. Vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavrnjene s sklepom župana in ne bodo obravnavane v nadaljevanju postopka. 8. Rok vložitve prošenj za dodelitev sredstev za sofinanciranje na področju kmetijstva v letu 2010 je 18.04.2010, za ukrep štipendiranja bodočih nosilcev kmetij pa do 10.10.2010. Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepo-lje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo dodatne informacije pri Heleni Br-lan. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti z oznako NE ODPIRAJ - »sofinanciranje programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2010« oziroma NE ODPIRAJ - »sofinanciranje programa štipendiranja bodočih nosilcev kmetij«. Na hrbtni strani ovojnice naj bo naveden polni naslov prijavitelja. 9. Odpiranje vlog bo v 3 dneh po poteku roka za oddajo vlog na sedežu Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. 10. O dodelitvi sredstev upravičencem bo odločeno s sklepom najkasneje 30 dni po odpiranju vlog. Sklep bo prosilcem posredovan v 8 dneh po sprejemu. 11. Medsebojna razmerja med občino in prejemniki sredstev pomoči bodo urejena s pogodbo. Upravičencem se sredstva iz proračuna izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu. Številka: 41010-0001/2010 Datum: 18.03.2010 Občina Dobrepolje župan Janez Pavlin marec 2010 Razpisi 7 Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, objavlja na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07- UPB1, 56/08 in 4/10), odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2010 (Ur.l. RS, št. 112/09) in Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov ljubiteljske kulture v Občini Dobrepolje( Ur. l. RS, št. 39/09) JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov programov in projektov izvajalcev na področju kulture v letu 2010 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje. 2. Predmet javnega razpisa je: sofinanciranje programov oz. projektov na naslednjih področjih: • glasbenem, • pevskem, • instrumentalnem, • gledališkem, • likovnem, • literarnem, • plesnem in folklornem, • izobraževalnem področju, • organizacija in izvedba prireditev ali projektov občinskega pomena. 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki so v skladu z 58. in 62. čl. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo do tega upravičeni; to so pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v kulturi, so splošno koristne ter niso javni zavodi oz. če so, se njihovi kulturni programi ne financirajo kot javni kulturni programi in imajo sedež v Občini Dobrepolje in posamezniki. To so: • društva, sekcije, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, • zveza kulturnih društev, ki jo ustanovijo društva, • neprofitne ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje kulturne dejavnosti, • posamezniki. 4. Splošni razpisni pogoji: • redno delo društev, sekcije, zveze in posameznega kulturnega ustvarjalca, • stalno pripravljen program za takojšno izvedbo, • urejeno članstvo, • sodelovanje na prireditvah v občini in izven nje, • nadgradnja oz. skrb za kulturno dediščino. 5. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci programov oz. projektov: • da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež ali stalno prebivališče v Občini Dobrepolje, • da imajo zagotovljene prostorske, kadrovske, materialne in organizacijske možnosti za uresničevanje kulturnih aktivnosti, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot to določa zakon o društvih, • da poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom društva, • da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, v kolikor so prejeli sredstva iz proračuna Občine Dobrepolje, V kolikor je izvajalec posameznik, mora poleg že navedenih izpolniti še pogoj: • da samostojno kot poklic opravlja kulturno dejavnost in je registriran v posebnem razvidu pri Ministrstvu za kulturo. 6. Merila za vrednotenje programov in projektov so: v skladu s pravilnikom, navedena v razpisni dokumentaciji in tu navedeni; Upravičeni stroški so tisti, ki so povezani z izvedbo programov in projektov izvajalcev na področju kulture. To so stroški: • avtorskega honorarja, avtorskih pravic in SAZAS, • potni stroški (upoštevajo se stroški prevoza dirigenta, kapelnika, voditelja, režiserja na vaje, stroški prevoza na seminar - 1x, stroški prevoza za sodelovanje na območnih in regijskih revijah, prireditvah (folklora) in koncertih izven občine, stroški prevoza za eno gostovanje dramske igre, stroški prevozov za glavne izvajalce literarno-potopi-snih večerov in stroški prevozov za sodelovanje na extemporu), • letnega koncerta, samostojnega koncerta, premierne predstave (igre, folklore), likovno - foto razstave, str. extempora, premiere celovečernega dogodka - večera (upravičeni so stroški vabil, daril, dvorane - tehnike, scene, str. hostes in vodenja), • stroški notnega materiala in drugih pisnih gradiv, • stroški pogostitev (upravičeni so samo stroški pogostitev za letni koncert, za pre-miero - igro, za eno razstavo, za premierno celovečerno predstavo - folklora, • drugi materialni stroški, so stroški vzdrževanja in nakupa rekvizitov, vzdrževanja kostumov, popravila inštrumentov, tehnična oprema, • stroški izobraževanja so samo stroški kotizacije, • stroški najemnin (upravičene so najemnine, ki so sklenjene po pogodbi). Stroški banč. provizij, ptt str. in račun. stroški se krijejo iz sredstev za stalni del. 7. Okvirna vrednost javnega razpisa: A.) proračunska postavka 0418012 Tekoči transferi Zvezi kulturnih društev Dobrepolje v znesku 1.000,00 EUR, B.) proračunska postavka 0418013 Sofinanciranje programov in projektov kulturnih dejavnosti v znesku 33.000,00 EUR. 8. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2010 v skladu s predpisi. 9. Vloga na javni razpis mora vsebovati: • potrjene razpisne obrazce, • dokazilo o registraciji društva, zveze; sekcije dokazilo o izvajanju kulturne, dejavnosti; posamezniki potrdilo o statusu oz. registraciji, • dokazilo o številu članov in številu let delovanja. 10. Razpisni rok in oddaja vlog Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene osebno do petka, 30.04.2010 do 10.00 ure ali po pošti priporočeno, tako da je na kuverti odtisnjen žig z zadnjim datumom 30.04.2010, na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Andreja Babič, tel: 7880283, e-mail: andreja.babic@dobrepolje.si. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani občine, v občinski upravi in jo lahko dobite tudi po e-pošti. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »KULTURA 2010, NE ODPIRAJ - VLOGA«. Oddaja vloge pomeni, da se izvajalec strinja z vsemi pogoji javnega razpisa. 11. Odpiranje vlog za izbor kulturnih programov in projektov bo v sredo 05.05.2010 ob 16.30 uri, v sejni sobi Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje. 12. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva odpiranja vlog. 13. Medsebojna razmerja med Občino Dobrepolje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo v 20 dneh od pravnomočnosti sklepa o razdelitvi sredstev. Videm, 15.03.2010 OBČINA DOBREPOLJE Župan Janez Pavlin Podjetniške in druge informacije 9 'Kočevje ^Snica cf.o.o. Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Javni razpis za oddajo vlog v okviru ukrepa tehnična pomoč čebelarjem za leto 2010. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za ukrepa: Sofinanciranje čebelarske opreme - sofinanciranje nakupa čebelarske opreme in Pomoč čebelarjem začetnikom - financiranje prvega nakupa. Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o zaprtju razpisa, ki bo objavljeno na spletni strani oziroma najkasneje do 31. avgusta 2010. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=910 2. Javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v okviru iniciative MNT-ERA.NET II. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predmet razpisa: je sofinanciranje mednarodnih, aplikativnih, tržno orientiranih raziskovalnih in razvojnih projektov na področju mikro- in nano- tehnologij, vključno s proizvodnimi postopki in tehnologijami. Poudarek razpisa je na naslednjih aplikativnih področjih: Pametni senzorski sistemi na področju varnosti, okolja ter zabave; Medicinski in zdravstveni pripomočki; Funkcionalne vmesne plasti, površine in strukture; Energija za mobilno življenje. Pogoji za sodelovanje: oddaja predprijave je pogoj za oddajo končne prijave. Rok za oddajo internetne predprijave projekta je 12. 4. 2010 do 12. ure. Rok za oddajo končne prijave projekta je 5. 7. 2010 do 12. ure. Več: http://www.mvzt.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=928 3. Javni razpis za sofinanciranje nakupa elektromrež in pašnih aparatov z namenom preprečevanja nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri (rjavi medved, volk, ris). Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje nakupa elektromrež in pašnih aparatov, ki so jih upravičenci kupili po 30. 7. 2009 in do 10. 5. 2010. Pogoji: Sofinancira se le nakup elektromrež višine 106 centimetrov (cm) ali več. Sofinancira se le nakup baterijskih in akumulatorskih pašnih aparatov z energijo pulza 1,5 Joule (J) ali več in omrežnih pašnih aparatov z energijo pulza 5 J ali več. Rok: 10. 5. 2010 do 14 ure. Več: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/razpi-si/ 4. Javni razpis Manunet. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predmet razpisa je sofinanciranje mednarodnih projektov sodelovanja različnih podjetij in strateških partnerjev na tehnološkem področju predelovalne dejavnosti, s ciljem povečati konkurenčnost Evropske predelovalne industrije. Rok za oddajo predprijav(e) (pre-proposal), je 24. 3. 2010, za oddajo vloge na nacionalni del razpisa 8. 7. 2010. Več: http://www.mvzt.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=927 5. Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010 (P2). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa so subvencije za podjetja v subjektih inovativnega okolja (tehnološki parki, podjetniški inkubatorji in univerzitetni inkubatorji), ki jih razpisuje Sklad v letu 2010. Subvencije so namenjene inovativnim podjetjem. Inovativno podjetje je podjetje, ki razvija proizvode, procese in storitve ter se na inovativen način odziva na zahteve trgov in se osredotoča na reševanje problemov kupcev. Inovativno tehnološko podjetje je podjetje za katerega je značilna visoka vsebnost znanja v storitvah ali proizvodih, potencial hitre rasti, izobrazba in ekspertno znanje zaposlenih in nastop v globalni tržni niši. Rok: 25. 3. 2010. Več: http://www.pod-jetniskisklad.si/ 6. Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2009/2010. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki jih bodo delodajalci (v nadaljevanju: štipenditorji) izplačevali od vključno šolskega/študijskega leta 2009/2010 do zaključka izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja, študijskih programih višjega izobraževanja, dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih (v nadaljevanju: javno veljavni izobraževalni programi), ne glede na to, kdaj je bila pogodba o štipendiranju za trenutno stopnjo izobraževanja sklenjena. Rok: do vključno 30. aprila 2010 oziroma do porabe sredstev. Več: http://www.sklad-ka-dri.si/ 7. Javni razpis za ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet javnega razpisa je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije. Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani MKGP. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/jav-ni_razpisi/?tx_t3javniraz-pis_pi1%5Bshow_single%5D=880 8. Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov / absolvent - aktiviraj in zaposli se!« Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je aktiviranje študentov v času absolventskega staža tako, da se jim omogoči vključitev v usposabljanje na delovnem mestu in s tem pridobitev znanj in veščin za lažjo vključitev v delo ter spodbujanje zaposlovanja diplomantov s pomočjo subvencije za zaposlitev. Predmet javnega razpisa je usposabljanje študentov v času absolventskega staža na delovnem mestu, ustreznem njihovi smeri in ravni izobraževanja, po zaključku usposabljanja in opravljeni diplomi pa subvencioniranje njihove zaposlitve za polni delovni čas za obdobje 6 mesecev. Rok: do 31. 3. 2010 do 12. ure. Več: http://www.ess.gov.si/SLO/Dejav-nost/JavniRazpisi/ OPRAVIČILO Bralec me je opozoril, da je v februarski številki Našega kraja prišlo do neljube napake. Na naslovnici ste lahko občudovali fotografijo, na kateri so bile ZAGORIŠKE MAČKARE (in ne zagoriške maškare). Za napako se opravičujem! Mojca Pugelj, urednica Obvestila Knjižnica Dobrepolje in Društvo KOMA 750, sekcija Razgledi Netopirji med nami Netopirje ponavadi povezujemo z jamami, z nočjo in temačnimi silami. Vsi predsodki odpadejo, ko pogledamo te nežne živalce od blizu. Majhne, tople kepice s svilnato dlako vzbujajo prijeten občutek. Na žalost jih ne smemo prijemati ali kakorkoli vznemirjati, saj so ena najbolj ogroženih skupin sesalcev v Evropi... Bi radi izvedeli še kaj več o tej zanimivi živalski vrsti? Vabljeni, da prisluhnemo Aljažu Rijavcu, študentu gozdarstva in aktivnemu članu Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev. Predavanje bo v sredo, 21.4. ob 19.30 uri, v Knjižnici Dobrepolje. Prijazno vabljeni! DRAMSKA SKUPINA SCENA Ste se že kdaj znašli v situaciji, da je bil vaš zakon na preizkušnji in da je v vaše življenje stopila oseba, za katero se je vaš partner hote ali nehote zagrel? Če želite izvedeti, kako se je s to nalogo spoprijel Tomi, potem vas Dramska skupina Scena vabi, da si ogledate premiero komedije Eva je zagreta avtorja Robina Hawdona. Premiera bo na velikonočni ponedeljek, 5.4.2010, ob 18. uri v Jakličevem domu na Vidmu. Ponovitve: sobota, 10.4.2010, ob 19:00, Jakličev dom, Videm sobota, 18.9.2010, ob 19:00, Jakličev dom, Videm sobota, 25.9.2010, ob 19:00, Jakličev dom, Videm oktober 2010 - gostovanje (Grosuplje) Zaradi velikega zanimanja si vstopnice predhodno rezervirajte pri Andreji na 031 790 155. Tina Gačnik - TIANA pripravlja samostojni koncert in predstavitev CDja "Nežno, piano & legato" v petek, 16. aprila 2010, ob 20. uri v dvorani zavoda sv. Stanislava v Ljubljani - Šentvid. Aleluja. Naj bodo dnevi, ki prihajajo, polni vere in upanja, notranjega miru ter družinske sreče. Aleluja. Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, vam želi OO N.Si Dobrepolje NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV APRIL Na Vizijah se bodo predstavile posamezne skupine, ki so bile izbrane na podlagi ogledov na območnih nivojih. REGIJSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN OSREDNJE SLOVENIJE ponedeljek, 19. 4. 2010, Kulturni dom Ivančna Gorica Na srečanju bodo nastopile lutkovne skupine, ki so bile izbrane na območnih srečanjih Koordinacije Osrednja Slovenija. MAVRIČNA KULTURA ZA VSE ŠTEVILNI PEVCI PREPEVALI NA TREH DELIH OBMOČNE REVIJE Konec februarja je potekala območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. Na njej je nastopilo 27 pevskih zborov in malih pevskih skupin. Iz dobrepoljske občine OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN TER PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ petek, 9. aprila 2010, ob 19.00, Jakličev dom na Vidmu Dobrepolje Nematerialna kulturna dediščina in njeno ohranjanje je pomemben delež tradicije, ki je razvita v vseh treh občinah ivanške izpostave. Na ogled bodo nove odrske postavitve folklornih skupin. Pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž pa bodo iz zakladnice ljudskega izročila predstavili številne včasih že pozabljene pesmi. ČAJ ZA DVE - SELEKTORSKI OGLED ZA LINHARTOVO SREČANJE sobota, 10. aprila 2010, ob 19.00, Kulturni dom Ivančna Gorica Skupina Petdopol se letos ponovno uvršča v selekcijo za območno Linhartovo srečanje. Ogled, pogovor in izbor bo za koordinacijo Osrednje Slovenije pripravil Klemen Markov-čič. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN torek, 13. aprila 2010, ob 17.00, Kulturni dom Ivančna Gorica Na srečanju se bodo predstavile otroške folklorne skupine, ki delujejo v okviru osnovnih šol in društev. Predstavile bodo odrske postavitve, ki so nastale v tej sezoni. LUTKOVNA PREDSTAVA PISMONOŠA četrtek, 15. 4. 2010, ob 9.00, Jakličev dom Videm - Dobrepolje Zadnjo predstavo Lutkovnega abonmaja Do-brepolje bo izvedlo Lutkovno gledališče Jesenice. OBMOČNO SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN - GLEDALIŠKE VIZIJE četrtek, 15. 4. 2010, od 9. do 20. ure, Španski borci Ljubljana so se predstavili Mešani pevski zbor Ponikve, Mešani pevski zbor Škrjanček, Mala pevska skupina Mavrica in Moški pevski zbor Rafko Fabiani, slednji je bil izbran tudi za regijski nivo. Andreja Martinjak je o njihovi predstavitvi zapisala, da je njihov nastop »prevevala lepa in skladna interpretacija skladb. Zborovodja je skladbe muzikalno izdelal ter mirno podal. Pevci so mu v njegovi viziji urbano in mehko sledili.« Na območni reviji je potekala tudi podelitev Gallusovih priznanj, prejeli so jih člani pevskega zbora Rafko Fabiani, in sicer: Jože Ba-bič, Uroš Gačnik, Aleš Marolt, Tomaž Šinkovec in Milan Žnidaršič. MLADI »SLAVČKI« NA PEVSKI REVIJI OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Dvodnevna revija otroških pevskih zborov je letos obeležila Dan žena. Mlade pevke in pevci so nastopili pod strokovnim spremljanjem Janje Dragan Gombač, ki se je z vsako zboro-vodkinjo in zborovodjem pogovorila o njihovi interpretaciji. Iz Dobrepolja so se predstavili Predšolski pevski zbor Ringarajček, Predšolski pevski zbor Čebelice - oba iz Vrtca Ringa-raja Dobrepolje in Otroški pevski zbor JVIZ OŠ Dobrepolje. V PILONOVI GALERIJI RAZSTAVLJEN CVET VSEH KOLAŽEV Pilonova galerija v Ajdovščini poleg svoje stalne razsteva Pilonovih del omogoča tudi različne predstavitve gostujočih umetnikov. Tako gosti tudi državno razstavo Kolaž, za katero je izbor pripravil akademski slikar Janez Za-laznik. Pestra bera likovnih izrazov je bila razstavljena v spodnjih prostorih galerije. KULTURNI DOM GROSUPLJE GOSTIL MLADE GLEDALIŠKE USTVARJALCE Na območno gledališko srečanje se je prijavilo 13 skupin iz vrtcev, šol in kulturnih društev, ki delujejo na območju ivanške izpostave. Predstave so si v dopoldanskem času ogledali učenci grosupeljskih šol, ki imajo ta privilegij, da si v enem dopoldnevu lahko ogledajo številne raznolike gledališke izraze. Letos sta se na srečanje sicer prijavili tudi dve lutkovni skupini, ki pa bosta nastopili na območnem srečanju lutkovnih skupin za celo osrednje-slovensko regijo aprila v Ljubljani. marec 2010 Obvestila 11 7. Prispevke je potrebno poslati do 25. junija 2010 na naslov naše izpostave JSKD Ivančna Gorica, po navadni ali elektronski pošti. 8. Srečanje mladih literatov izpostave Ivančna Gorica bo potekalo v petek, 15. oktobra 2010, popoldne v Grosupljem. Predstavili se bodo vsi izbrani avtorji. 9. Izbrani literarni prispevki bodo objavljeni v skupnem zborniku Koordinacije Osrednja Slovenija, ki bo izšel do 3. decembra 2010 in bo tega dne predstavljen na prireditvi v Španskih borcih v Ljubljani. LITERARNI NATEČAJ na temo LETO 2010 - EVROPSKO LETO BOJA PROTI REVŠČINI IN SOCIALNI IZKLJUČENOSTI 3. marca 2010 - 25. junija 2010 Revščina. 79 milijonov ljudi po svetu živi pod pragom revščine, to je z manj kot 60% povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana. V Evropi to predstavlja 16% vseh prebivalcev. Vsaka deseta družina nima niti enega člana, ki bi hodil v službo. Za 8% Evropejcev pa hoditi v službo ne pomeni, da zaslužijo dovolj, da ne bi bili revni. Revščini so najbolj izpostavljeni otroci: 19 milijonov otrok v Evropi živi na robu preživetja. Socialna izključenost. Zaposlenost je osnova vključenosti v družbeno življenje. Na delo je vezano izobraževanje, skupno preživljanje prostega časa, odločanje o skupnih zadevah. Nezaposleni zato tudi v razvitih državah Evrope, kjer so uveljavljeni zakoni za spoštovanje osnovnih človekovih pravic, težko uveljavijo svoj glas in aktivno sodelujejo v odpravljanju svoje stiske. Razpis Leto 2010 - Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti poziva k ustvarjanju na temo, kako je videti življenje na robu družbe. Vabimo vas, da se osredotočite na pojave v svojem neposrednem okolju, ki so lahko usodno povezani z dogajanjem po vsem svetu, in jih opišete. Odločite se za eno izmed naslednjih štirih tem: - prizori iz življenja družin, v katerih ni nihče zaposlen, še posebej zgodbe otrok iz teh družin; - zgodbe o nasprotjih, ki izhajajo iz razlik med bogatimi in revnimi; - zanemarjanje medsebojnega spoštovanja med ljudmi; - pretirano poveličevanje pomena denarja. Pogoji sodelovanja 1. Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 12 let, ki pišejo literaturo: letos dajemo poudarek na dveh literarnih zvrsteh, in sicer: v prozi bomo pisali PRAVLJICO in v dramski vrsti - KRATKO DRAMSKO BESEDILO ZA OTROKE. 2. Avtorji morajo imeti prijavljeno stalno bivališče na območju koordinacije JSKD Osrednja Slovenija (OI Kočevje, OI Ribnica, OI Cerknica, OI Logatec, OI Vrhnika, OI Ljubljana okolica, OI Ljubljana, OI Ivančna gorica, OI Litija, OI Trbovlje, OI Zagorje ob Savi) - ali pa obiskujejo srednješolsko izobraževanje na geografskem področju, katerega pokriva koordinacija JSKD Osrednja Slovenija. 3. Avtorji lahko pošljejo svoja prozna dela, dolga do 4 strani oz. krajša dramska besedila. Vsak avtor lahko sodeluje največ s tremi literarnimi prispevki. 4. Prispela literarna dela morajo biti napisana v računalniški obliki in označena s šifro (poleg naslova). V priponki naj avtorji svojim prispevkom priložijo še svoje podatke: ime in priimek, domači naslov -naslov šole, izobrazba - poklic, starost ali letnica rojstva in šifra. 5. Avtorji s tem, da pošljejo prispevek na razpis, soglašajo, da jih odstopijo za morebitno objavo brezplačno. Organizator bo objavil dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal finančnim možnostim organizatorja. 6. Prispela literarna dela bo pregledal strokovni sodelavec za literaturo JSKD RS. REVIJA MENTOR razpisuje LITERARNI NATEČAJ ZA SREČANJE SENIORSKIH PISCEV 2010 Razpis je namenjen upokojencem in starejšim piscem, ki pišejo v slovenščini. Pogoji: 1. Avtorji lahko sodelujejo s svojimi še neobjavljenimi pesniškimi, proznimi in dramskimi besedili. 2. Obseg poslanih prispevkov naj ne presega 10 pesmi ali ene avtorske pole (16 strani oz. 30.000 znakov) proze ali drame. Prispevki naj bodo natipkani (enostransko). 3. Vsak prispevek naj bo označen z avtorjevim imenom, priložiti pa je treba še kratko biografijo (ta naj se nanaša predvsem na ukvarjanje s pisanjem), točen naslov (tudi elektronski) in telefonsko številko. 4. Prispela besedila bodo prebrali strokovni ocenjevalci, ki bodo na regijskih srečanjih vodili pogovor o poslanih besedilih in literarnem ustvarjanju nasploh. 5. Regijskih srečanj bo šest. Pripravili jih bomo junija, septembra in oktobra 2009 na Jesenicah (za Gorenjsko), v Mariboru (za SV Slovenijo), Slovenskih Konjicah (za Celjsko in Koroško), Ajdovščini (za Primorsko), Ljubljani (za osrednjo Slovenijo) in Novem mestu (za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje); gostiteljice srečanj bodo območne izpostave JSKD v teh krajih. 6. Izbrani avtorji z regijskih srečanj bodo povabljeni na državno srečanje starejših piscev, ki ga bo JSKD pripravil skupaj s svojo izpostavo novembra 2010 v Trebnjem. 7. Izbor najboljših besedil bo objavljen v posebnem zborniku V zavetju besede 4. Objav ne honoriramo. 8. Prispevkov ne vračamo, zato naj avtorji obdržijo zase kopije. 9. Organizatorji krijejo stroške strokovnega dela srečanja in prehrane, pri državnem srečanju tudi bivanja. Prispevke zbiramo do 15. maja 2010 na naslovu: Revija Mentor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »seniorji 2010« ali na e-naslovu: dragica.breskvar@iskd.si. Dragica Breskvar, urednica revije Mentor Sprejemni preizkusi za vpis v Glasbeno šolo Grosuplje za šolsko leto 2010/2011 V glasbeno šolo se lahko vpišejo otroci, ki uspešno opravijo sprejemni preizkus in so v okviru priporočene starosti. Ker je število prostih mest omejeno, se sprejme kandidate z boljšimi rezultati. Prednost bodo imeli otroci, ki bodo izrazili željo po učenju deficitarnih inštrumentov, in sicer: • trobila (trobenta, rog, bariton, tuba, pozavna), • klarinet in saksofon, • klavirska harmonika, • petje. Sprejemni preizkus obsega: petje pesmi po lastni izbiri, posnemanje ritmičnih in melodičnih motivov, razvitost glasbenega spomina, primernost fizičnih predispozicij in zdravstvenega stanja. Za šolsko leto 2010/2011 bodo sprejemni preizkusi v soboto, 22. in 29. maja 2010, od 9. do 12. ure na vseh podružnicah. Potekali bodo na naslednjih lokacijah: • Grosuplje: Glasbena šola Grosuplje, Partizanska cesta 5, 1290 Grosuplje, • Dobrepolje: Jakličev dom, Videm 32, 1312 Videm-Dobrepolje, • Ivančna Gorica: Srednja šola Josipa Jurčiča, Cesta II. grupe odredov 38, 1295 Ivančna Gorica, • Škofljica: Osnovna šola in vrtec Škofljica, Klanec 5, 1291 Škofljica. Predhodna prijava ni potrebna. O rezultatih sprejemnih preizkusov in datumu vpisa boste pisno obveščeni na vaš domači naslov do 4. junija 2010. Priznanja na mednarodnem tekmovanju solistov Na mednarodnem tekmovanju solistov UPOL-ova svirél 2010, ki je potekalo ta vikend, so naši učenci pod vodstvom mentorja Roberta Petriča osvojili naslednja priznanja: Žan Puš, trobenta, kat. B: Bronasto priznanje (88 točk), Nikolaj Kasteljic, trobenta, kat. A: Srebrno priznanje (93 točk) in Gal Kovačič, bariton, kat A: Zlato priznanje (96 točk) Spremljevalec na klavirju je bil Matej Kovačič, izvajali pa so tudi dve priredbi ljudskih pesmi našega prof. Franca Korbarja. Tekmovalcem in mentorju iskreno čestitamo za uspeh! marec 2010 Obvestila 13 Leto je naokrog - očistimo Slovenijo V ENEM DNEVU! Alenka Peterc In kako se je začelo v Dobrepolju? »Vedela sem za čistilne akcije gobarjev in gasilcev v Hočevju in drugod po občini, tudi sama sem že sodelovala pri različnih čistilnih akcijah po Sloveniji in večkrat pobirala smeti ob cesti med Zden-sko vasjo in Hočevjem in tako me je kaj hitro pritegnilo vabilo Društva Ekologi brez meja s partnerji k projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, kjer sem se prijavila kot prostovoljka.« (Alenka Peterc, koordinatorka projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu! v občini Dobrepolje) In nato so se dogodki vrstili takole: • Povezava s Tatjano Dečman-Žagar, ki je takoj izrazila veliko podporo akciji. • Kmalu zatem je župan podpisal Dogovor o sodelovanju. • Za akcijo se je začela zanimati do-brepoljska mladina in pokazala željo po sodelovanju. • Poklicali so člani Jamarskega društva Železničar iz Ljubljane in izrazili pripravljenost, da 17.4. očistijo Kavčjo jamo nad Podtaborom. Sledil je ogled in dogovor. • Informacije o akciji, objavljene na občinski spletni strani in v Zelniku. • Tudi v Hočevju je Društvo gobarjev Štorovke, ki vsako leto v sodelovanju z gasilskim društvom temeljito počisti okolico, pokazalo veliko pripravljenost sodelovanja. Podpisan je bil dogovor, v register prijavljeno zbirno mesto pred gasilskim domom za prostovoljce, ki bodo 17. 4. sodelovali pri čiščenju. • Za 13. 3. napovedana iskalno-čistil-na akcija, namenjena pregledu potencial- nih divjih odlagališč, ki so vidna iz zraka, je zaradi obilice snega odpadla. • Na občini se vrstijo prijave društev za sodelovanje iz različnih krajev. • 18. 3. se je v Vidmu ustavila Eko Karavana s predstavniki organizatorjev čistilne akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! (Petra Matos, Nara Petrovič, pobudnika akcije, Mircho H. Movrin, koordinator v Ribnici in novinar Delo Mag). Sprejel jih je župan, predstavniki eko šole in nekaterih društev. V knjižnici je bila odprta Info točka, najmlajši šolarji so pripravili prisrčen sprejem s pesmijo. Zvečer je sledil zaključek poti karavane v Ribnici, ki so se ga poleg predstavnikov Ivančne Gorice, Kočevja, Loškega potoka in Sodražice udeležili tudi predstavniki naše občine. • 20. 3. - sneg je večinoma skopnel, pred nami je iskalno-čistilna akcija. • Dela je še veliko, toda vsak dan nas je več in ni bojazni, da nam 17. 4. ne bi uspelo. ♦ Kavčja jama nad Podtaborom Kaj bomo zbirali? Komunalne in kosovne odpadke, vendar s posebnim poudarkom: akcija je namenjena čiščenju naše okolice in narave, domove bomo čistili ob drugi priliki. Kako bomo čistili? Poudarek je na ločevanju odpadkov, saj je eden od ciljev akcije, da se 70% odpadkov zbere ločeno, na ta način bomo znižali stroške odvoza in deponije. Kje se bomo zbrali? Na zbirnih mestih, kjer so se že pretekla leta začenjale akcije. Natančneje boste obveščeni preko plakatov in društev, organizatorjev čistilne akcije. Prejeli boste potrebno opremo (rokavice, vrečke), ki jo bodo organizatorji predhodno, tako kot prejšnja leta, prevzeli na Občini, in vse potrebne napotke. Kdaj bomo začeli? Ob 9. uri, na željo društev tudi prej. Akcija je ob vsakem vremenu. ZAKAJ BOM TUDI JAZ ZRAVEN? Ker mi ni vseeno za naravo. Ker sem to delal že prejšnja leta. Ker bodo zraven moji sorodniki in prijatelji. Ker nas bo veliko. Ker vsaka roka šteje. Ker bomo vsi in bomo lahko vse naredili v enem dnevu. Ker je letos drugače? To je akcija vseh nas. Razlogov ZA SODELOVANJE je veliko. PRIDRUŽI SE NAM! Odprtje Info točke Turizmu pomaga lastna glava Izdelovanje zobotrebcev od leskove palice do končnega izdelka Dušica Hočevar in Marija Žnidaršič »Turizmu pomaga lastna glava« je celovit sistem organiziranega delovanja osnovnošolske mladine v turizmu. Vsebina je vezana na raziskovanje turizma v domačem kraju, ugotavljanju možnosti za hitrejši razvoj in oblikovanje take ponudbe, ki bo vzpodbudila podjetništvo in trženje naravnih danosti ter tudi ostale ponudbe v vseh možnih oblikah. Učenci OŠ Dobrepolje so na 24. festivalu »Turizmu pomaga lastna glava« na temo MOJ KRAJ MOJ PONOS izde- lali turistično nalogo in sodelovali na turistični tržnici. Svoje zamisli o lepoti, enkratnosti, naravnih in kulturnih danosti našega kraja so zbrali in predstavili v raziskovalni nalogi »IZDELOVANJE ZOBOTRBCEV«. Predstavili so se na turistični tržnici, 2. marca v Mercator centru v Ljubljani. V projekt je bilo vključenih 118 šol iz vse Slovenije, ki so se predstavljali po različnih krajih, v Ljubljani pa je sodelovalo 17 osnovnih šol. Naši učenci so na turistični tržnici razstavili pripomočke, ki so potrebni za vse faze izdelovanja zobotreb- Učenci izdelujejo zobotrebce in razlagajo mimoidočim. J t Obiskal nas je tudi župan in dokazal, da mu gre izdelovanje zobotrebcev dobro od rok Veronika, Zala in Gašper so navdušili obiskovalce sejma s svojim nastopom marec 2010 Prireditve 15 cev. Izdelali so tudi turistični spominek, zobotrebce v lični embalaži in butarico zobotrebcev s krivčkom in obrzinami, tudi v embalaži. Na stojnici so nudili še mape z brošurami in domačo kulinariko. Ajdove štruklje s šunko je pripravila Nada Lunder, članica DPŽ Dobrepolje Struge, žogice iz suhega sadja, v katere je bil zapičen zobotrebec, pa so oblikovali učenci, skupaj z mentorji. Tako so obiskovalcem predstavili različne načine uporabe zobotrebcev. Pred stojnico pa se je odvijala delavnica z izdelovanjem zobotreb- cev. Učenci so prikazali celoten potek izdelave in dogajanje podkrepili z zgodbami, pesmijo in plesom. Pesem in ples je spremljala Veronika Zajec na violinske citre. Obiskovalci so se množično ustavljali ob naši tržnici in radovedno opazovali dogajanje. Zanimala jih je tudi vsebina, saj so se navduševali tako nad narečjem kot nad samo delavnico. Učenci so jih z našim pojočim narečjem vabili in jim ponujali kulinarične dobrote. Navdušili so tudi komisijo za ocenjevanje in si prislužili srebrno priznanje. In kdo je v raziskovalni nalogi sodeloval? Mladi raziskovalci: Kristina Grandovec, Zala Erčulj, Julija Ilič, Sara Jamnik, Rok Ahačevčič, Gašper Cimerman, Erik Strnad, David Gačnik, Gašper Okorn, Natalija Pugelj, Laura Zupančič, Tajda Klinc, Denis Bekonjič in Jan Lenarčič. Mentorji: Marija Babič, Tone Steklasa, Dušica Hočevar in Marija Žnidaršič. Turizem in prosti čas 2010 Dušica Hočevar in Marija Žnidaršič Med 21. in 24. januarjem 2010 je na gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal največji dogodek promocije turizma na enem mestu v Sloveniji, sejem TURIZEM IN PROSTI ČAS. Na sejmu je ponudbo turističnih destinacij iz vse Slovenije predstavilo 150 razstav-ljalcev iz 13 držav. Pokrovitelj je bilo Ministrstvo za gospodarstvo republike Slovenije. Na sejmu je sodelovala tudi naša občina. V okviru TD Dobrepolje in TD Podgora smo predstavili našo občino, naše znamenitosti in delili mape z zloženkami. Vse o gobah so prikazovali člani društva gobarjev »Štorovke« in mimoidočim ponujali odlične gobje paštete. Pekarna Blatnik je predstavljala nove izdelke pod imenom Happy pek in tudi te ponujala obiskovalcem. Ekološke izdelke iz medu in rdeče pese pa je promoviralo podjetje Endovital. Na sejmu so se predstavile tudi Zagoriške mačkare z liki jajčarja in grbec in zakonca Draženovič, ki sta izdelovala zobotrebce. To je bila naša prva tovrstna predstavitev in bili smo zadovoljni. Tudi v bodoče se bomo predstavljali in promovirali naš kraj, saj tako prispevamo k prepoznavnosti in širjenju turizma. ♦ Evidenca prenočitvenih kapacitet za turistične namene Spoštovane občanke in občani Dobrepoljske, Ponikovske in Struške doline! vseh treh dolin in vseh vasi. Obogateli pri tem sicer ne boste, lahko pa nekoliko izboljšate družinski finančni proračun. Že dolgo časa je močno prisotna krilatica, da smo turizem ljudje, kar drži kot pribito. Zato se moramo truditi in potruditi po svojih najboljših močeh, da ustvarjamo in ustvarimo čim boljše in čim bolj zanimive pogoje dobrepoljske, ponikovske in struške turistične ponudbe za domače in tuje turiste. Za ta korak je potrebno strniti vrste in se vzajemno z roko v roki lotiti odprtih problemov. To povabilo je vezano na problem prenočitvenih kapacitet, ki jih dejansko ni v celotni dobrepoljski občini. Problem pa mogoče le ni nerešljiv, če boste sodelovali in pristopili k povabilu, ki temelji izključno na vaši prostovoljni odločitvi. Rešitev namreč vidimo v mnogih praznih bivalnih prostorov stanovanjskih hiš, ki marsikje predstavljajo le strošek vzdrževanja. Turistično društvo Dobrepolje želi pridobiti evidenco prenočitvenih kapacitet, ki bi jih uporabljali za turistične namene, kar bi zagotovo pomenilo nov korak v turističnem razvoju Kakšni pa naj bi bili prostori, ki bi jih namenili turistom? Na-juporabnejše bi bile dvoposteljne sobe s pomožnim ležiščem za otroka, s kopalnico s toplo in hladno vodo, sanitarijami, ločenim vhodom in po možnosti z mini kuhinjo. Če imate prostore že opremljene, naj takšni tudi ostanejo. Pomembna je čistoča in to, da so ti prostori prepleskani. Prostore, ki jih nameravate oddajati, bi tudi fotografirali za namen promocije. Na osnovi zgoraj navedenih dejstev vam bi v priloženi anketi želeli zastaviti nekaj vprašanj. Izpolnjeno anketo nam prosimo vrnite na naslov TD Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm -Dobrepolje, lahko pa jo izpolnite tudi preko spletne strani www.zelnik.net. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 041 96 28 23 in na naslovu: td.dobrepolje@gmail.com. Vabljeni k sodelovanju! TD Dobrepolje "NARAVO VARUJ, APARATE IN BATERIJE LOČUJ!" ZBIRALNA AKCIJA ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME IN ODPADNIH BATERIJ KDAJ: v sredo, 14. aprila 2010 KJE: na parkirišču pred zdravstvenim in gasilnim domom na Vidmu KAJ SE ZBIRA: • VELIKI GOSPODINJSKI APARATI (hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje, štedilniki, pomivalni stroji, sušilni stroji, pečice, • MALI GOSPODINJSKI APARATI (sesalniki, el.metle, el.orodje, tiskalniki, računalniki, mikserji, računalniki, radio aparati,^ • DROBNI APARATI (telefoni, GSM, el.igrače, MP3, brivniki, feni,_ • TV IN MONITORJI (TV aparati in računalniški monitorji) • SIJALKE (varčne in fluoroscentne) • ODPADNE BATERIJE - zbiramo v Oš Dobrepolje že v marcu in aprilu Vabimo vse, ki imate doma kakršenkoli kos odpadne električne in elektronske opreme, da se akcije udeležite! OSNOVNA SOLA DOBREPOLJE VIDEM 80, 1312 VIDEM DOBREPOLJE Tel: (01) 7807-210, Fax: 7807-210 E - mail. O-dobrepolje.lj@guest.arnes.si OŠ pobrepolje Z60S načrtna skrb za okolje www.zeos.si Za čisto okolje in lepšo prihodnost Lucija Kumer Se kdaj vprašate, ali naredimo dovolj za čisto okolje in lepšo prihodnost našega planeta? V osnovni šoli in vrtcu Dobrepolje se z ekologijo ukvarjamo že nekaj let. Otrokom skušamo privzgojiti ekološke vrednote, na katere smo žal prevečkrat pozabili. Vsi dobro vemo, da je naša Zemlja onesnažena in se zaradi tega spreminja. Vse te spremembe pa vplivajo tudi na naše zdravje. Če želimo ohraniti naš planet, takšen kot je, moramo najprej spremeniti naš način življenja. V občini že zelo dolgo pridno ločujemo odpadke in sicer imamo veliko ekoloških otokov, kamor v posebne zabojnike zbiramo papir, embalažo in steklo. Zavedamo se, da naši odpadki niso samo papir, embalaža in steklo. Velikokrat smo v zagati, v kateri zabojnik pa sodi polomljen mobitel, izpraznjena baterija ali star hladilnik. Najlažje je te stvari vreči v smetnjak za mešane komunalne odpadke ali pa še celo v naravo. Se zavedate posledic svojega ravnanja? Upam, da je med nami čim manj takih ljudi. Kam pa z odpadno električno in elektronsko opremo? Brezplačno jo lahko prepustimo v zbirne centre komunalnih podjetij, v zbiralnice skupne sheme ZEOS širom Slovenije in ob nakupu nove električne in elektronske opreme na prodajnih mestih pri trgovcih. Zakaj pa je pravilno ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo pomembno? Ker s pravilnim postopkom predelave preprečujemo izpuste škodljivih snovi v okolje, ker s ponovno predelavo zmanjšujemo porabo surovin in energije in ker z odgovornim ravnanjem ohranjamo okolje za naslednje generacije. Da bi vam olajšali delo, smo se v osnovni šoli in vrtcu Dobrepolje pridružili akciji »Naravo varuj, aparate in baterije ločuj!«. Akcija bo potekala v mesecu marcu in aprilu. V šoli smo v ta namen nakupili posebne zabojnike za izpraznjene baterije. Učenci jih že pridno prinašajo v šolo. V akciji bomo zbirali tudi odpadne električne in elektronske aparate. Ker nimamo zagotovljenega pokritega prostora za zbiranja le-teh, smo se odločili, da bomo odpadno električno in elektronsko opremo zbirali v sredo, 14. aprila 2010, na parkirišču pred zdravstvenim in gasilnim domom na Vidmu. Vse občane občine Dobrepolje zato pozivamo k sodelovanju in vas naprošamo, da na ta dan na dogovorjeno mesto pripeljete vse odpadne električne in elektronske aparate ter tudi odpadne baterije. Odvoz smeti, ki ga bo izvajalo podjetje ZEOS, d.o.o., bo v četrtek, 15. ali v petek, 16. aprila 2010. Zahvaljujemo se vam za pripravljenost in sodelovanje v akciji, ki bo vsekakor pripomogla k dvigu pozitivnega odnosa do ravnanja z okoljem in varovanja zdravja ljudi. ♦ Prireditve Mestna knjižnica Grostip^c Enota Dobrepoije Iz knjižnice Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure. Obisk sedmošolcev v okviru projekta »Rastem s knjigo« Mersel Jasmina Tudi v letošnjem letu je Mestna knjižnica Grosuplje sodelovala v projektu »Rastem s knjigo - izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmo-šolcu«, ki je potekal že četrto leto zapored. Nosilci projekta, ki se izvaja na nacionalni ravni, so Javna agencija za knjigo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport in Združenje splošnih knjižnic v sodelovanju z vsemi splošnimi knjižnicami, vsemi slovenskimi osnovnimi šolami in zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter zamejskimi osnovnimi šolami. V okviru projekta vsi sedmošolci obiščejo enoto splošne knjižnice, ki je šoli najbližja. Tako smo tudi v krajevni knjižnici Dobrepolje v sodelovanju z OŠ Do-brepolje pripravili obisk za vse učence sedmega razreda, ki je potekal dve šolski uri. Knjižničarka je učencem predstavila organizacijo in delovanje knjižnic, jih seznanila z informacijskimi viri, ki jih knjižnica posreduje, pogovarjali pa smo se tudi o razvoju knjig in pomenu branja. Ob koncu je vsak učenec prejel delo Dušana Čatra z naslovom Pojdi z mano, z napeto pustolovsko vsebino. V začetku meseca pa smo v knjižnici gostili priznano pesnico Ano Porenta, ki nam je predstavila svojo novo pesniško zbirko Kitke. V knjigi, poleg Ane, pesmi objavlja tudi avtorica Sonja Votolen in njuni stihi se prepletajo kot kitke, kar odraža že sam naslov pesniške zbirke. Za dodatno razsežnost pa je poskrbela obli- kovalka Jana Pečečnik, ki je delo opremila s slikami. Zagotovo lahko trdimo, da je pesniška zbirka Kitke pravo literarno likovno bogastvo. Ana Porenta poleg pesmi piše še zgodbe in pravljice in je tudi avtorica učbenikov in priročnikov za pouk slovenskega jezika v prvi triadi osnovne šole. Je tudi ustanoviteljica Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti. Literarni večer smo v knjižnici pripravili v sodelovanju s Turističnim društvom Podgora, kulturno sekcijo ST^ART. Z Ano Porenta pa se je pogovarjala Saša Strnad. Predstavitev pesniške zbirke Kitke z avtorico Ano Porenta Na potopisnem večeru Okrog Črnega morja pa je vse navzoče navdušil domačin Gregor Klinc s predstavitvijo svojega nedavnega popotovanja. Navdušen popotnik nam je približal že nekaj dežel, njegove predstavitve pa so vedno nekaj posebnega, tako ne preseneča, da je bila dvorana tudi tokrat polna. Gregor se je na pot kot vedno podal s svojim motor- jem, zato je bilo tudi med obiskovalci veliko zagrizenih motoristov. Svoje vtise in doživetja ter težave, s katerimi se je srečeval, med njimi je bilo tudi veliko okvar motorjev, nam je pokazal preko filma, ki ga je posnel na poti skozi Madžarko, Romunijo, Ukrajino in Rusijo. Gregorju in njegovi sopotnici želimo še veliko prevoženih kilometrov na motorju in upamo, da bo svoja doživetja s potovanj tudi v prihodnje delil z nami. Potopisni večer smo pripravili v sodelovanju s Sekcijo Razgledi Društva Koma 750. Gregor Klinc navdušil z motorjem okrog Črnega morja Občina Dobrepolje pa se je pridružila projektu »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, ki je največja prostovoljno oko-ljevarstvena akcija v slovenski zgodovini. V okviru projekta se je v krajevni knjižnici Dobrepolje ustavila ekološka karavana Očistimo Slovenijo, ki bo obiskala vse slovenske pokrajine. V knjižnici je župan slavnostno odprl Info točko Očistimo Slovenijo. Vsi zainteresirani se lahko tu natančneje seznanite s projektom in se prijavite na čistilno akcijo, ki bo potekala 17. aprila. Lepo vabljeni v knjižnico! ♦ Knjige so ključ do zaklada modrosti, knjige so vrata v deželo užitkov, knjige so steze, ki vodijo navzgor, knjige so naše prijateljice. Emilie Poulsson PredstaDÍtev knjige. KITKE V sredo, 10. marca, smo na čajanki v Knjižnici Grosuplje, izpostava Dobrepolje, predstavili besedno likovno knjižno izdajo KITKE, preplet dveh ubesedenih pesnic Ane Porenta in Sonje Votolen, ki jih dopolnjuje likovna poezija Jane Pečečnik. Saša Strnad in Ana Porenta, ST^ART foto: Gregor Grešak Pa začnimo pri prvi: Ana Porenta je življenje, ki se je povilo v Slatniku, na severnem robu ribniškega polja. Poznamo jo v vlogah: pedagoginja pesnica in pisateljica. Doslej najbolj znana po številnih učbenikih, priročnikih, didaktičnih igrah, predavanjih za starše, ustvarjalnih delavnicah za otroke in mladostnike. Naj med njimi omenim scenarij za računalniško igro na CD-romu Na sledi za medvedi (DZS, 2002), mladinski roman Virtualni svet.com (Zavod za razvijanje ustvarjalnosti, 2004). Je ustanoviteljica in mentorica gledališke skupine Gledeja, s katero razvija avtorske gledališke projekte. Je vodja festivala Dan sonca, ki bo letos že peto leto nudilo različne aktivnosti na Trubarjevi domačiji na Rašici. Kot vodja spletnega projekta www.pesem.si in mentorica skupine ST*ART nas vsako leto bolj izpopolnjuje in sodeluje z nami na različnih projektih. Kitke so sveža in nenavadna knjiga, ki jo tkejo pesmi z odzveni poezije oblikovalke. Tako prepletene pesmi in slike predstavljajo bogato literarno likovno knjigo za sladokusce. Zanimivo je, da se po njenih straneh (glede na prebivališča avtoric) prepletajo tudi tri pokrajine: štajerska, dolenjska in primorska. Kitke so tako literarno kot likovno spletene iz rahločutnih pramenov, vmes obstajajo prostori, ki jim dajejo obliko in sporočilnost - za to »vmesje« želimo, da ga bralec napolni s svojo izkušnjo, doživljanjem in mislijo. Ciril Zlobec, pesnik in akademik, v spremni besedi pravi: »Skup- na pesniška preokupacija Votolenine in Porentine zbirke je torej nedvomno ljubezen, vendar v čisto določeni podobi, ki je v slovenski sodobni liriki dovolj izvirna, da pritegne našo pozornost tudi z literarno estetskega vidika...« ter: »... gre za erotično poezijo, ki noče biti izzivalna, pa tudi skriva se ne v lažno ('žensko') sramežljivost, ostaja ves čas samozavestno zemeljska, stvarna. Poetična v svoji človeško unikatni in hkrati univerzalni podobi. In še: obe pesnici imata tudi dovolj smisla za samoironijo ... « Leve strani knjige prinašajo liriko Vo-tolenove, desne liriko Porentove, tako slike kot oblikovanje knjige pa so delo Pe-čečnikove. Tako bralec lahko bere poezijo posamično, si ogleduje slike, lahko pa se prepusti spretno stkanim pesmim in slikam. Kot pravi v spremni besedi likovna kritičarka, umetnostna zgodovinarka in pesnica Tatjana Pregl Kobe: »Tako kot bi pesmi obeh avtoric lahko živele ločeno, vsaka v svoji zaključeni celoti, bi tudi ilustracije zanje Jana Pečečnik lahko razstavila kot samostojna likovna dela. Vendar se ob branju knjige zdi, da je njihovo pravo življenje možno šele v tej povezavi. To pa je tisto, kar daje osnovni ideji treh avtoric, ki so povezale svojo poetiko tako, kot bi jo spletle v kitke, tisto pravo vznemir-ljivost, ki pritegne k branju, gledanju in čutenju.« Rdeča nit likovnih in literarnih prepletanj je vsebina pesmi. Zbirka je razdeljena v tri poglavja (z dvojnimi naslovi), in sicer: Dan, ki cvete / Okence v temini Ljubezen na prvi klobuk / Zavit v brisačo / Ali zvezde sanjajo? / Nedokončan pogled. Kitke pomenijo vsebinsko in oblikovno novost, spletajo se na 96 barvnih stra- neh, velikost knjige je 260 x 240 mm, tiskana je na brezlesnem papirju. Izšla je pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti. Za tiste, ki bi knjigo radi imeli zase ali jo komu podarili, lahko pokličete 051 80 77 52 - Zavod za razvijanje ustvarjalnosti nas kontaktirate preko obrazca na http://www.pesem.si/odziv.php ali pišite na narocila@zru.si. Knjiga je prvenec v smislu idejne zasnove na slovenskem področju literature, saj je z zgodbami vsake posameznice razvila novo zgodbo. Zgodbo sožitja, svežine in sodobne literature, ki se poigrava z jezikom, slikovno s tipografskimi rešitvami, pisanjem malih pesmi znotraj velikih, v duhovni podstati prevedeni v človeški, čutni jezik. Nič ne manjka in ničesar ni preveč v prefinjenem sozvočju poezije, besede in likovne govorice,...je pa mnogo več kot le še ena zbirka poezije. Vredna vašega mesta doma. Predno pa zaključim spomine na predstavitev knjige, ne smem iti mimo Društva podeželjskih žena Dobrepolje-Struge, saj sta ga. Nada Lunder in ga. Pavla Hočevar zaslužni za krasno pokušino z ljubeznijo narejenih in okrašenih ple-tenk ter predstavitvijo malih poprtnikov. Poprtnik je v Dobrepolju tradicionalen, bogato okrašen božični kruh iz bele moke, ki je včasih na mizi ostal vse do svetih treh kraljev. Z njim smo razveselili avtorice knjige, saj smo prispodobo treh kraljev uporabili za tri kraljice. ♦ marec 2010 Kultura 19 [erarai.veceí Šepetanja.na.gregorjeoo Pričakovanje pred prihodom na prireditev. Vznemirjenje. Ozadje klavirja in šepetanja pesnikov. Ta ljubi, lepi slovenski jezik. Za več milijon ljudi, ne samo za dva milijona ali samo za peščico. Jezik, ki ga raziskujemo, se mu priklonimo in ga živimo. Tokrat na gregorjevo na literarnem večeru pesnikov ST^ART in pesnikov s portala Pesem.si. 1 Saša Strnad, ST*ART, foto: Gregor Grešak Mi imamo svoj planet. In na njem smo mi vsi. Ja, tudi ti. A kaj počnemo? Hm, ... kar komur paše. Jaz trenutno delam hišice iz tetrapak embalaže in igram na bo-benček. Mati moja, ritem! Trrrrrrm,... ta-ta-ta... dum... trrrrm... dum-dum-dum. Leva roka, desna roka ... joj, vse gre nekaj po svoje! Jaz temu rada rečem: Vsak po svoje pesem poje. Na našem planetu ST^ART je eno pravilo, ki je zelo pomembno. To je - da si člani prisluhnemo. Slišimo. Čutimo. Razvijamo. Zato ni zamer. Nak. In tudi zgrešene percepcije se oprostijo. Pomembno je, da drug drugemu pomagamo izpolnjevati želje. Take, ki obrodijo sadove. Ja, tako je. Naš planet ST^ART je planet 'Izpolnjevanja dobrih in zanimivih želja'. Za aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa. »Iz veka v vek, iz roda v rod, krvi gre tok, duh išče pot. Vsak ima delček odgovornosti za naslednji rod«, je rekel in mi mu sledimo. Župančiču, seveda. Pa je prišel dan D, ko smo »Šepetanja« povili in spravili v svet. Naj vam potiho zaupam, da na slovenskem velja, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan. Gregorjevo - dan, ko se ptički ženijo in si velja za-šepetati najlepše misli. Mi smo to storili. Kdo že? ST^ART in pesniki Pesem.si (ZRU): Jasmina Strnad & Tina Stariha, Alenka Zabukovec & Andrej Debeljak, Breza & Milan, Sigi & Serigala, Murka & Saša Strnad, Andrejka & Silva Langenfus, Ana Po-renta & Franci Novak. Z nami je bil tudi poseben gost - zvezda večera Roman Gačnik na klavirju. Neverjeten možakar. Njegova strast do klavirja, igranje ... me vedno pusti brez besed ... in to je krasno, ker spet dobim navdih za dober stih. Več o večeru si lahko preberete na: http://www.pesem.si/forum ... šepetanja. Šepetanje pesmi v sozvočju klavirja smo recitirali v dialogu. Pesem je tokrat prišla do izraza, zaradi scenske zasnove, senčnega gledališča, saj v naprej nisi vedel kdo bo bral, ampak si poslušal. Podrobnosti prepuščam obiskovalcem, ki so podali izjave, kot so: kaj takega pa še ne. Tega si pa res nisem tako predstavljal. Zelo lepo in prijetno. Kdaj bo še kakšen tak večer? Bo ... in to kmalu. V maju. Vseh skrivnosti ne izdamo. To je edino, kar je naše. Danes štejejo samo originalne ideje. Važno je, da smo raznežili vse tiste, ki so se prišli s svojimi dragimi partnerji pokloniti slovenskemu prazniku na Gregorjevo in doživeti poezijo malo drugače v modri dvorani Jakličevega doma, kjer niso manjkali niti pravi pristni šopki telo-ha, zvončkov, vijolic in rese. Sedaj, ko to berete, verjetno razmišljate marsikaj - najmanj: A samo to je bilo? A niso omenjali dveh dogodkov? Itak. Prva runda poezije je bila za nas predigra -ogrevanje. A ko so se ptice oglasile so hotele peti še naprej. In sledila so: Vroča šepetanja. Skoraj nas je kap, ko smo prispeli v Krajčkov Salon - bilo je VROČE in polno - komaj smo si izborili svoj prostor in čez čas začeli polniti lokal z vročimi šepetanji ... na presenečenje publike, ki je pozitivno sodelovala, je glasbena skupina Koma 750 dodala še ščepec začimb in bilo je kot v cirkusu. Naša srca pa kot lunapark. »Ves svet je gledališče«, kot je napisal pogosto citiran avtor Hamleta ter Romea in Julije. In mi vas vabimo, predvsem mlade: vstopite v ta svet, v naboru raznolikih dogodkov skupine ST^ART poiščite svoj košček sebe v druženju z nami na KULTuri. V mesecu maju, v Podpeški jami: Midva na konici jezika! Postanite zvezde skupaj z nami. ♦ Občni zbor TD Podgora 13. marca smo se zbrali v številni družbi na 12. rednem občnem zboru Turističnega društva Podgora v Gostilni pri Zori v Kompoljah. Andrej Strnad, predsednik TD Podgora foto: Alenka Zabukovec Rad bi se zahvalil mojemu predhodniku Franciju Adamič za vse opravljeno v teh letih in za zaupanje pri predaji dela. Zahvalil bi se tudi vsem, ki ste se odzvali in s svojo prisotnostjo potrdili sklepčnost občnega zbora. Tako kot prejšna leta smo tudi letos šli skozi protokol, ki ne odstopa po vsebini preteklih let, zato bom povzel samo pomembnejše točke. Potrjena so bila vsa poročila tudi finančno. Pri financah je potrebno povda-riti sledeče: za delovanje kulturne sekcije ST^ART smo na razpisu 2009 prejeli finančna sredstva. Za osnovno delovanje turističnega društva in sofinanciranje projektov turističnega značaja nismo prejeli nobenih finančnih sredstev za delovanje v letu 2010, kar je resno zamajalo obstoj delovanja društva. Vse to je žalostno ob predpostavki, da vsako leto izvedemo najmanj 10 lastnih projektov s prostovoljnim delom, ureja- mo in vzdržujemo naravovarstveni rekreacijski center koča pri Koritu, pri deljenju sredstev pa smo vedno obravnavani 50:50. To je veljalo prejšna leta do 2008. Niti za jubilej 10 let delovanja nismo prejeli več sredstev. Že leta opozarjamo, da je tovrstna razdelitev sredstev nesprejemljiva, saj ni podprta z nobenim pravilnikom, kriteriji razdeljevanja sredstev, niti z javnim pozivom ali razpisom. Turizem smo ljudje. In čas je, da se z nami prične delati kot z ljudmi. Veliko žuljev puščamo za seboj. Za nami so Sledi, ki so obrodile sadove in tu so tudi zasnove projektov, ki postajajo prepoznavni izven meja občine. Lahko govorim že o generacijah, ki so dale tej vasi in temu kraju pečat izvirnosti, domačnosti in vztrajnosti. Ne bomo se šli več slepih miši. Prihajajo novi časi. Čas je za spremembe. V razmislek: V proračunu Občine Do-brepolje za leto 2009je bilo namenjeno za spodbujanje razvoja turizma in gostinstva - pomoč turističnim društev 835,00 EUR, promocija Občine Dobrepolje 5.000,00 EUR, sofinanciranje projektov turističnih društev 4.000.00EUR, kar skupaj znaša: 9.835,00 EUR. Le komu so se namenila ta sredstva? Predvsem pa na kakšen način? Nagradno vprašanje postavljam nadzornemu odboru Občine Dobrepolje in občinskemu svetu Občine Dobrepolje. Za povratne informacije se zahvaljujemo. Po poročilih smo prešli na volitve organov za mandat štirih let. Novo izvoljeni predsednik društva je Andrej Strnad, upravni odbor pa sestavljajo: Andrej Strnad, Marija Kastelic, Slavko Pajntar, Jože Klun, Lojze Strnad, Janez Nose, Saša Strnad, Klemen Babič, Franci Adamič, Franci Meglen, Stane Škoda, Zvone Šuštaršič in Strnad Tomaž Nadzorni odbor sestavljajo Meta Šu-štaršič, Anica Meglen in Janez Gačnik. Člani disciplinske komisije so Pavlina Novak, Marko Babič in Babič Branko. Na novo imenovani člani v organih so bili soglasno potrjeni. Predstavili in potrdili smo prireditve marec 2010 Iz društev 21 ter aktivnosti TD PODGORA za leto 2010 (glej tabelo). Poleg omenjenih prireditev velja omeniti še redno vzdrževanje učnih gozdnih poti (Zvonček in Teloh) in Naravovarstveni rekreacijski center Koča pri Koritu (NVRC) ter sodelovanje na prireditvah izven občine. Novost v delovanju društva je tudi potrditev mladinske sekcije, saj je čas da mladini priznamo svoj prostor in nudimo možnosti za prijetno razvijanje mladosti v okolju, kjer prebivajo. Večer se je zaključil v prijetnem vzdušju za delovanje društva v letu 2010. Naj zaključim s sloganom: TD PODGORA je vez med preteklim in sedanjim, med tradicijsko in sodobno kulturo, med naravo in civilizacijo, med svojo in tujimi kulturami. Vsi projekti so vedno narejeni z ljubeznijo. Iz naših src za vaša srca! ♦ Št. Projekti: Čas prireditev: 1 ST*ART, Multimedijski projekt: »Sveta umetnost«, Struge pri Obori 5. februar 2 ST*ART, Predstavitev knjige Kitke v knjižnici Dobrepolje 10. marec 3 ST*ART in Pesem.si: »Šepetanja« z Romanom Gačnikom na klavirju, Modra dvorana, Jakličev dom na Vidmu in »After Party«, Krajčkov saloon, Vroča šepetanja z gosti Koma750 12. marec 4 Čistilna akcija: OČISTIMO SLOVENIJO 17. april 5 Salamijada, Koča pri Koritu April 6 Golažijada, Koča pri Koritu 16. maj 7 Blafijada, Koča pri Koritu 5. junij 8 Blagoslov konj, konjeniška sekcija, Sv. Anton 13. junij 9 STHART, Multimedijski projekt: "Midva na konici jezika", Podpeška jama Maj 10 Dvodnevna konjenica, konjeniška sekcija 25-26. junij 11 Festival Podgorska raja, Koča pri Koritu, brezplačne otroške delavnice in druge aktivnosti s Parado konjeniške sekcije 26. junij 12 EX Tempore, Podgora, otvoritev razstave, Koča pri Koritu 27., 28., 29. avgust 13 Srečanje Podgorcev Začetek septembra 14 STHART in Pesem.si Multimedijski projekt: "STRIP-ART", Koča pri Koritu Oktober 15 Gostovanje s pesniki STHART na Festivalu poezije v Sarajevu Začetek novembra 16 STHART Multimedijski projekt: "BOŠ-NA", Koča pri Koritu Konec novembra 17 Miklavžev večer, Podgora 3. december 18 Pohod z baklami 25. december 19 Žegnanje konj na Štefanovo, konjeniška sekcija, Videm 26. december Občni zbor Zveze slovenskih godb Špela Nose V soboto, 20.3.2010, je Kulturno društvo Godba Dobrepolje v svojih prostorih in dvorani Jakličevega doma gostilo 15. občni zbor Zveze slovenskih godb. Med drugim je bila to tudi priložnost, da so si predstavniki godb ogledali prostor, v katerem bo 23. maja letos potekalo 30. tekmovanje slovenskih godb v 2. in 4. težavnostni stopnji. Po sprejemu in prigrizku smo godbeniki s pesmijo na odru pozdravili vse prisotne in uradni del se je s tem začel. Na letošnjem občnem zbo- ru se je med drugim izvolilo novo vodstvo in drugi organi ZSG. Na že omenjeno tekmovanje v maju ste lepo vabljeni tudi poslušalci - v 4. težavnostni stopnji se bomo predstavili tudi dobrepoljski godbeniki, ki se za nastop že pridno pripravljamo. ♦ Občni zbor prostovoljnega gasilskega društva Ponikve V soboto 20. 02. 2010 se je v gasilskem domu odvijal že 76. občni zbor PGD Ponikve. Občni zbor je priložnost za obračun opravljenega dela in seveda tudi priložnost za sprejemanje planov za naslednje leto. Gasilsko društvo v Ponikvah ima že dolgo tradicijo saj bomo v letošnjem letu proslavili že 80 letnico ustanovitve društva. PGD Ponikve Udeležba na občnem zboru je bila številna, od najmlajših do starejših članov. Posebno so s svojo udeležbo presenetile članice, ki so v zadnjem času izredno aktivne, posebno na tekmovanjih. Manjkal ni niti g. župan Janez Pavlin, ki je tudi član našega društva. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki GZ Dobrepolje: poveljnik Uroš Gačnik ter člana Branko Meglen in Andrej Debeljak. Predsednik društva Edvard Somrak je predlagal dnevni red in po izvolitvi organov občnega zbora so bila podana poročila predsednika, poveljnika, mentorja za mladino, mentorja za članice, predstavnika za veterane, blagajnika in nadzornega odbora. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da se je med letom marsikaj dogajalo. Člani upravnega odbora so se sestali na šestih sejah, na katerih so obravnavali tekočo problematiko. Najpomembnejši sklep je bil, da se zaradi požarne ogroženosti območja, v katerem prednjači gašenje kompleksa Zavoda Ponikve, odločimo za nakup gasilskega vozila s cisterno GVC 16/24. V letošnjem letu praznuje naše društvo okrogli jubilej, to je 80. letnico delovanja. Ob tej svečanosti je predvidena izvedba gasilske veselice s parado ter prevzemom novega gasilskega vozila s cisterno GVC 16/24 v soboto 19.06.2010. Glede na dejstvo, da je cena takega vozila izredno visoka (153.709 EUR), bo potrebno vložiti še veliko moči za pridobitev vseh potrebnih manjkajočih finančnih sredstev. Kot vsako leto smo tudi v preteklem letu v nedeljo 10. maja organizirali slovesnost z gasilsko mašo in svečano parado ob prazniku Sv. Florjana, katera je bila že devetnajsta po vrsti. Udeležila so se jo vsa društva iz GZ Dobrepolje, ter prijateljska društva iz Škocjana, Turjaka in Ponove vasi, člani folklorne skupine iz Ponikev ter godba Dobrepolje. Zbor za parado je bil v centru vasi, povorka se je odvijala do cerkve, kjer je bila pred cerkvijo sveta maša. Po maši je sledil sprevod do gasilskega doma, kjer je bil zaključek. Po prihodu v gasilski dom smo člani domačega društva pogostili vse gasilce, kakor tudi člane godbe Dobrepolje in ostale goste s pecivom in pijačo. Poleg slovesnosti ob prazniku sv. Florjana v Ponikvah, smo izvajali razne aktivnosti ter se udeleževali tudi praznovanj in proslav v organizaciji drugih društev ali zvez in sicer: udeležba na spomladanski čistilni akciji v soboto 18. aprila 2009; udeležba na proslavi ob 140. letnici delovanja PGD Metlika in osrednje proslave ob 140. letnici delovanja gasilstva na slovenskem v soboto 06.06.2009; udeležba na proslavi ob 100. letnici delovanja PGD Grosuplje v soboto 13.06.2009; udeležba na osrednji proslavi ob dnevu državnosti v sredo 24.06.2009 v Hočevju, hkrati pa je to bila tudi gasilska proslava domačega društva. V društvu veliko pozornosti namenimo gasilskemu izobraževanju, ki je najpomembnejše za kvalitetno opravljanje prostovoljne gasilske službe. Teoretičnega in praktičnega usposabljanja na nadaljevalnem tečaju za gasilca so se udeležili štirje člani in za vodjo skupin (VS) trije člani. Dne 8. in 9. januarja 2010 sta dva naša člana uspešno opravila usposabljanje za uporabo izolirnih dihalnih aparatov, ki je potekalo na Izobraževalnem centru zašči- te in reševanja na Igu. V preteklem letu so naši člani društva sodelovali na mnogih dogodkih in intervencijah. Dne 18.3.2009 smo se ob 13:15 odzvali na intervencijo. V Hočevju so potrebovali pomoč pri gašenju travniškega požara. Iz našega društva so se na intervencijo odzvali trije gasilci z GV-V1. Dne 28.3.2009 ob 17. uri smo prejeli poziv za gašenje manjšega požara v naravi v bližini zavoda Prizma. Ogenj ni povzročil škode in ni ogrožal sosednjih objektov. Na poziv se je odzvalo 12 gasilcev iz našega društva. Dne 28.10.2009 ob 11:42 uri smo se udeležili nenapovedane vaje, ki jo je izvedel župan Janez Pavlin. Namen vaje je bil preizkus delovanja sistema tihega alarmiranja in odziv enot v dopoldanskem času. Na ta poziv smo se hitro in uspešno odzvali s petimi člani z gasilskim vozilom GV-V1. V soboto 31.10.2009 smo se udeležili napovedane občinske vaje GZD v Zagori-ci, katere so se udeležila vsa društva GZD. Vaja je bila organizirana z namenom preveriti odzivnost gasilcev ob morebitnem požaru in ugotoviti požarno ogroženost objekta, preveriti uporabnost požarnega načrta, radijskih zvez, pagerjev in sistema SMS. Iz našega društva se je vaje udeležilo 15 članov z voziloma GV-V1 in GVM. Naše društvo je imelo nalogo ščitenja sosednjih objektov v primeru širitve ognja iz mizarske delavnice. Letos so prvič iz našega društva sodelovale pri gasilski vaji tudi članice. Med letom smo izvedli tudi nekaj rednih in izrednih vzdrževalnih del gasilne opreme in naprav. Vsako prvo soboto ima- marec 2010 Iz društev 23 mo tudi preizkus siren in radijski postaj. V soboto 16.05.2009 smo v Ponikvah organizirali občinsko tekmovanje v orientacijskem teku. Pri organizaciji so nam pomagali mentorji mladine drugih društev. Organizacija tekmovanja je zahtevala zelo veliko priprav in kar nekaj improvizacije. Organiziranju orientacijskega teka so poleg poveljnika Kastelic Miha in mentorja za mladino Tabak Matjaža veliko svojega časa namenili tudi mnogi drugi člani našega društva. Tekmovanja se je udeležilo 33 ekip iz GZ Dobrepolje. PGD Ponikve je na tekmovanju sodelovalo s 7 ekipami. Občinskega kviza gasilske mladine na Vidmu smo se udeležili s tremi ekipami, regijskega kviza gasilske mladine v Loškem potoku pa z eno ekipo. Udeležili smo se gasilskega tekmovanja »Pokal Tabor« v Ponovi vasi, ki je potekalo v soboto 4.7.2009. V soboto 03.10.2009 je bilo v Grosupljem izvedeno občinsko tekmovanje, na katerem se je v članski konkurenci izvedla mokra vaja s podaljšanim trodelnim napadom. Tekmovanja se je naše društvo udeležilo s sedmimi ekipami, katere so dosegle odlične rezultate in sicer: pionirji - 2.mesto ; mladinci - 2.mesto ; članice A -1.mesto; člani A 1.ekipa - 1.mesto; člani A 2.ekipa - 3.mesto; članice B - 1.me- sto; člani B - 1.mesto. Vseh sedem ekip se je uvrstilo na regijsko tekmovanje regije Ljubljana II, katero je potekalo v soboto 10.10.2009 v Ribnici. Doseženi so bili sledeči rezultati: pionirji - 6.mesto; mladinci - 13. mesto ; članice A - 7.mesto; člani A 1.ekipa - 4.mesto; člani A 2.ekipa - 9.mesto ; članice B - 4.me-sto; člani B - 5.mesto. Na regijskem tekmovanju smo imeli precej smole, saj so tako pionirji, kot tudi člani A1 ter člani in članice B zaostali za osvojitvijo tretjega mesta le 2-3 točke. Pripomniti moramo, da vsa ta tekmovanja niso samo udeležba s povprečnimi rezultati, temveč so to resnično rezultati, ki sodijo v sam vrh gasilskih tekmovanj. Na zahtevnem tekmovanju je manjkalo samo kanček sreče za najboljše uvrstitve v sicer močni konkurenci. Poleg močne članske zasedbe, razveseljuje dejstvo, da tekmujejo najmlajši člani, predvsem pa tudi dve močni ženski ekipi, ki skoraj nimajo konkurence. Vsa ta tekmovanja od najmlajših do starejših utrjujejo naše gasilsko znanje, nas močno povezujejo v samem društvu, kakor tudi celoten kraj. Po vseh letošnjih tekmovanjih smo organizirali za vse udeležence tekmovanja in tudi ostale člane in mladino skupni piknik. Kot že običajno je bilo druženje zelo prijetno. Ravno tako smo za vse člane or- ganizirali gasilsko martinovanje. Vsaka udeležba na pripravah in na tekmovanjih ali na katerem drugem dogodku zahteva veliko časa in truda. Vsem se zahvaljujemo za prosti čas, ki ste ga namenili našemu društvu in upamo, da bo vaš odziv tudi v bodoče tako dober. Veseli in ponosni smo, da lahko naše aktivno delo opišemo s konkretnim opravljenim delom in s konkretnimi dosežki. Vsako leto komisija GZ Dobrepolje ocenjuje naše delo. Ocenjevanje je potekalo v soboto 14.11.2009. Na ocenjevanje smo se dobro pripravili. Uredili smo gasilske prostore, opremo, avtomobile in tudi priložili vso urejeno dokumentacijo. Za vso aktivnost v društvu smo zbrali lepo število točk in s tem pridobili primerno finančno stimulacijo. Na koncu se zahvaljujemo vsem članom UO in NO ter vsem, ki so s svojim delom kakorkoli pripomogli, da smo v preteklem letu dosegli zgoraj navedene rezultate na vseh področjih. Tudi v bodoče si želimo dobrega sodelovanja, da skupaj dosežemo zastavljene cilje. Naj bo duh gasilstva še naprej močno prisoten saj je na podeželju gasilstvo s svojo humanitarnostjo še vedno najpomembnejša organizacija. Na pomoč! ♦ Skupščina Gasilske zveze Dobrepolje Na dan skupščine Gasilske zveze Dobrepolje (v nadaljevanju GZ) se je v sejni dvorani gasilskega doma PGD Videm zbralo 44 gasilcev. Na dnevnem redu so imeli 8 točk, razprava pa je trajala uro in pol. Mojca Pugelj Najprej smo slišali poročilo predsednika Matjaža Koželja, ki je povedal, da je bilo delovanje zveze je umirjeno, v celoti so izpeljali plan nabav, tako so sofinancirali nabavo GVM in orodno prikolico za Kompo-lje, novo motorno brizgalno za Hočevje. PGD Struge pa je za simbolično ceno kupilo rabljeno vozilo GVC 16/25 od PGD Piran Na koncu leta pa je upravni odbor odobril sofinanciranje podvozja GVC 16/24 za PGD Ponikve, česar niso imeli v načrtu investicij za 2009, je bilo pa v dolgoročnem načrtu za 2010. Društvo je samo zbralo veliko denarja zato je bila odločitev popolnoma upravičena, saj je bilo vozilo kupljeno po zelo ugodni ceni. Največji projekt, ki se odvija sedaj, je izgradnja večnamenske stavbe v Strugah, ki pa je zaostala zaradi neučinkovitosti uradniških aparatov. Upajo, da bo ta izgradnja Delovno predsedstvo in predsednik GZD Matjaž Koželj končana v prihodnjih nekaj letih, saj PGD Struge nujno potrebuje večji prostor, ki je nujen za hrambo opreme in vozil, ki jih potrebujejo na tako velikem in gozdnatem območju. Občina ima za ta namen že zagotovljena začetna sredstva. Na koncu se je predsednik zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu delovanju GZ in napredovanju gasilstva v naši občini in preko njenih meja. Sledilo je poročilo poveljnika Uroša Gačnika. Najprej je povedal nekaj o opremljenosti društev (o nakupu sms naprav, s katerimi se je povečal odziv operativcev, o nakupu nekaj zaščitnih oblek, o nakupu nove črpalke za PGD Hočevje...). Za letošnje leto pa je potrjen nakup dveh novih avtomobilov Mercedes Benz Atego 4x4 GVC 16/24 za PGD Ponikve in pa vozilo GVGP - Mazda TX za PGD Zagorica. Vozili naj bi svojemu namenu pričeli služiti že letošnje poletje. Ponosen je tudi na Udeleženci skupščine dejstvo, da tudi na tekmovalnem in izobraževalnem področju letošnje leto niso počivali. Seveda pa niso počivali tudi v mesecu oktobru, ki je mesec požarne varnosti. V ta namen je bila v organizaciji poveljstva in poveljnika civilne zaščite organizirana skupna vaja »Zagorica 2009«. Na tej vaji so sodelovala vsa društva z vso svojo tehniko in opremo. Vaja je obsegala notranje gašenje in stik z eksplozivnimi in močno gorljivimi materiali in varovanje okoliških stavb. Na sami vaje je bilo prisotnih preko 120 operativcev, preverile so se radijske veze, taktično delovanje, vstopi v objekt, evakuacija, ter tehnična izpravnost vozil in opreme. Delo komisije za mladino je predstavil njen predsednik Aleš Strnad. Pripravili so Likovno literarni natečaj na temo 140. let gasilstva na Slovenskem, na katerega so se prijavili otroci centralne šole na Vidmu in podružničnih šol. Dobili so veliko najrazličnejših prispevkov, ki pa jih je posebna komisija ocenila in najboljše tri v treh starostnih skupinah poslala na GZS. Vsa izbrana dela so sodelovala na razstavi v Metliki ob praznovanju 140. letnice gasilstva na Slovenskem. Zanimiv projekt je tudi Gasilska orientacija. Pri gasilski orientaciji so sodelovali na vseh treh nivojih tekmovanja: na občinskem, regijskem in državnem. Zagotovo je vredno pohvaliti tekmovalce v vseh treh skupinah, še prav posebno pa je potrebno pohvaliti ekipo Mladincev PGD Zdenska vas, ki je na državnem nivoju dosegla 3. mesto. Sodelovali pa so tudi na Kvizu gasilske mladine. Zopet je potrebno pohvaliti mladino PGD Zdenska vas, ki je na državnem nivoju dosegla 4. mesto. Naslednja je bila Zlata Zrnec, ki je predstavila delo članic v preteklem letu. Članice so izpeljale kar nekaj projektov: zimske plesne urice, udeležba na že tradicio- nalnih čistilnih akcijah, s katero so prispevale nekaj malega k bolj čisti naravi, organizirale so strokovno ekskurzijo na letališče Jožeta Pučnika in od tam naprej v gasilsko brigado Kranj. V novembru so izdelovale adventne venčke, nasmejale so se v odlični predstavi stand up komedije v študentskem klubu Groš, konec novembra so se udeležile posveta za članice v Zrečah, decembra pa so skupaj z mladino izdelovale novoletne voščilnice. Septembra je bilo vse v znamenju priprav na tekmovanje. Vsako društvo posebej se je ukvarjalo s sestavo svoje ekipe, vendar je to uspelo le PGD Struge (članice A) ter PGD Ponikve (članice A in B). Sedaj pa se pripravljajo na srečanje članic naše regije, saj so letos gostiteljice regijskega posveta. Delo veteranov je predstavil Jože Zrnec. Poudaril je, da ga zelo veseli dejstvo, da mladi želijo poslušati starejše in se od njih tudi kaj naučiti. Pohvalil je zgledno med-generacijsko sodelovanje, ki ga ne srečamo povsod. Ko so bila vsa poročila obravnavana in sprejeta, je sledil pozdrav gostov: Janeza Henigmana, predsednika Gasilske zveze regije Ljubljana II in predstavnikov sosednjih gasilskih zvez, ki so pohvalili delovanje in organiziranost dobrepoljske Gasilske zveze. Na koncu je bil seveda predstavljen tudi program dela za letošnje leto, ki ga je podal predsednik Matjaž Koželj. Nekaj najpomembnejših ciljev: 1. Skrbeli bodo za strokovno usposabljanje članov v okviru lastnih tečajev, jim omogočili udeležbo na tečajih in praktičnih vajah v izobraževalnem centru na Igu ali pa v sodelovanju z drugimi zvezami. 2. Poseben poudarek v prihajajočem obdobju morata imeti Komisija za članice in Komisija za mladino. V vseh društvih je potrebno aktivno pristopiti k vklju- čevanju žensk, še posebej pa mladine v gasilske vrste. 3. Organiziran bo regijski posvet članic predvidoma v maju 2010. 4. Komisija za ocenjevanje društev bo pregledala in ocenila društva ter določila njihovo stimulacijo na podlagi sprejetega točkovnika. Komisija za tehniko pregleda vsa vozila in motorne brizgalne, njihovo stanje in vzdrževanje. 5. Za mesec oktober - mesec požarne varnosti bo poveljstvo izdelalo poseben program aktivnosti. Organizator vsezvez-ne vaje bo PDG Kompolje. 6. Komisija za tekmovanja bo organizirala člansko gasilsko tekmovanje po možnosti v dogovoru z GZ Grosuplje, v sodelovanju s Komisijo za mladino pa občinski kviz mladine. 7. Sofinancirali bodo GVC 16/24 PGD Ponikve in podvozje GVGP1 za PGD Zagorica. 8. Dopolnili in sprejeli bodo program za opremljanje društev v naslednjem obdobju z upoštevanjem analize stanja, potreb društev in cele občine ter seveda možnosti finančnih konstrukcij nabave ob upoštevanju vseh predpisov in zakonov. ♦ Prebudimo se v novo življenje in slavimo zmago vstalega Kristusa. V velikonočnem jutru je vstal iz groba, premagal smrt in nam odprl vrata v večno življenje. Ne zapadimo kulturi smrti, naveličanosti in malodušju. Kristus je vstal! Veselimo se tega čudovitega dejstva, veselimo se življenja in veselo praznujmo. Vsem našim občankam in občanom in vsem ljudem dobre volje želimo veselo in doživeto praznovanje velikonočnih praznikov. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke marec 2010 Od političnih strank 25 Odprto polje za delo v prenovljeni in pomlajeni Slovenski ljudski stranki Na osnovi zapisnika in razprave zapisal Anton Jakopič_ Člani slovenske ljudske stranke iz občine Dobrepolje smo se 10. marca 2010 v največjem snežnem metežu zbrali na rednem letnem občnem zboru. Pregledali in ocenili smo delo stranke v občini, delo občinskega odbora in delovanje stranke na državni ravni v preteklem letu. Izvolili smo tudi novo članico občinskega odbora gospo Mileno Kovačič Krašovec na mesto dosedanjega člana gospoda Francija Adamiča, ki se je preselil v občino Kočevje. Na občinskem nivoju je bilo leto 2009 nekoliko bolj mirno in se pričakuje več aktivnosti v letošnjem volilnem letu. V stranki ocenjujemo, da je potrebno delo v občini poživiti in projekte izvajati hitreje in bolj učinkovito, saj bomo sicer povečevali razvojni zaostanek, v primerjavi z drugimi občinami namesto, da bi ga zmanjševali. Ocenili smo, da stranka na državnem nivoju deluje zelo dobro. Novi predsednik Radovan Žerjav, je dal stranki novo dinamiko. Stranka se pospešeno vrača k svojemu programu in hoče delovati kot stranka desne sredine, kot druge ljudske in krščanske stranke v Evropi. Stranka v opoziciji sicer ni v funkciji, ko lahko odloča. Zelo aktivno pa opozarja na nepravilnosti in malverzacije, ki se v naši družbi dogajajo. Aktivna je pri zavzemanju za ohranitev odprtega dostopa na odprto morje in za pravično mejo s Hrvaško odločno nasprotuje vnašanju nenormalnih, nesprejemljivih nenravnosti v zakonodajo in pri tem še zlasti nasprotuje uzakonje-nju možnosti za posvojitev otrok istospol-nim partnerjem in izenačitev teh zvez z zakonsko zvezo. Pri tem je še zlasti aktivna podpredsednica stranke gospa Olga Franca, ki je želela ta program predstaviti tudi na občnem zboru, pa je bila zaradi res slabega vremena zadržana. Prišla bo med nas ob drugi priložnosti. V stranki cenimo delo vseh članov naše stranke naših simpatizerjev in volivcev in si želimo še nadaljnjega tvornega sodelovanja. Želimo dati tudi več prostora mladim. Stara generacija članov SLS in naših simpatizerjev, ki je skupaj z nekaterimi vidnimi predstavniki drugih strank nosila težo vzpostavitve nove občine in njen uspešen razvoj v tem obdobju, se v bistvu umika iz prvih vrst. Prednost dajemo mla- dim. V naših vrstah je veliko mladih izobraženih tako na državni ravni, kot znotraj občine, ki so pripravljeni prevzemati in izpeljati nov razvoj države in občine. Vabimo tudi vse tiste, ki bi morda želeli delovati v prenovljeni in pomlajeni in dinamični Slovenski ljudski stranki in prevzemati naloge. Močna SLS je tudi porok nadaljnjega hitrejšega razvoja občine, saj se je občina najhitreje razvijala v času močne SLS. Zavedati se moramo, da nihče ne bo ničesar naredil namesto nas. Imeli in naredili bomo tisto, kar hočemo in zmoremo. Zmoremo pa zelo veliko, če imamo cilj voljo in pripravljenost, narediti nekaj za našo skupnost in, če se zato maksimalno potrudimo. Občni zbor je po razpravi sprejel tudi nekaj aktualnih sklepov s katerimi želimo opozoriti na odprte zadeve, ki so se izpostavile v razpravi in se nam v tem trenutku kažejo in za kar se bomo tudi za naprej zavzemali, ki pa seveda ne zajemajo celotnega spektra področij za katera se zavzema Slovenska ljudska stranka. 1. Člani SLS Dobrepolje nasprotujemo sprejetju novega družinskega zakonika, zlasti v poglavjih o posvojitvi otrok istospolnih partnerjev, ter poroki istos-polnih partnerjev in podpiramo prizadevanja poslancev in predsednika in vodstva SLS, da se ta zakonik ne sprejme. 2. V občini podpiramo čimprejšnjo rešitev pomanjkanja prostora v vrtcu, na čimbolj racionalen način in s čimmanj kompliciranja. 3. Nujno je potrebno izgraditi čistilno napravo v Bruhanji vasi, saj je bilo vloženega že veliko denarja v kanalizacijo, problemi odplak na Vidmu in v Pred-strugah pa so veliki. 4. Pospešeno je potrebno obnavljati ceste v občini, ki so že v precej slabem stanju, ker se vanje premalo vlaga. 5. Projekti, ki so bili iz občinskega proračuna že delno začeti, pa niso dokončani, naj se dokončajo pospešeno. 6. SLS podpira prizadevanja za razvoj turizma v občini in vidi v tem panogo, ki bi v naslednjem obdobju lahko bila pomembna gospodarska dejavnost. Po končanem uradnem delu smo se zadržali še na prijateljskem klepetu. ♦ Novo vodstvo v Območni organizaciji socialnih demokratov Grosuplje Nevenka Zaviršek V Območni organizaciji SD Grosuplje se je v zadnjih mesecih zgodilo kar nekaj sprememb. Najprej je Miloš Jovanović mesto predsednika Območne organizacije prepustil dosedanji članici predsedstva Nevenki Zaviršek iz Šmarje-Sapa, katere se volilci verjetno še spomnite z zadnjih državnozbor-skih volitev. Sedaj pa se je v podobnem stanju znašla tudi Občinska organizacija socialnih demokratov Grosuplje. Tudi njen dosedanji predsednik Franc Dobnikar je izrazil željo, da se ga razreši te obveznosti, kar je predsedstvo sprejelo in na seji dne 23. februarja 2010 in soglasno izvolilo novega predsednika. To nalogo bo od sedaj naprej opravljal tudi do-sedanj član predsedstva Franc Nose iz Šentjurja. Predsedstvo je zvolilo tudi novo članico. Nova članica predsedstva Občinske organizacije SD Grosuplje je postala Jasmina Zupančič iz Grosupljea, katera je sprejela tudi naloge namestnice predsednika. Naloge novega vodstva SD Grosuplje bodo usmerjene prednostno v izvedbo lokalnih volitev 2010, saj bo županom, ter občinskim svetnikom in krajevni svetom v krajevnih skupnostih potekel štiriletni mandat. Socialni demokrati smo dobili vlogo kreiranja politike naše družbe v tem mandatu. Imamo samozavesten pogled v prihodnost. Socialno demokracijo želimo uveljaviti kot vodilno politično silo v Sloveniji, da bo stranka sposobna v partnetskem odnosu s političnimi zavezniki, civilno družbo in javnostjo ter na temelju doslednega spoštovanja socialnega dialoga v Sloveniji udejaniti rešitve, ki bodo Slovenijo popeljale naprej. Socialni demokrati smo prepričani, da se mora Slovenija po blaginji, gospodarski prodornosti in inovativnosti, po kakovosti življenja in stopnji socialne varnosti ljudi uvrstiti med najrazvitejše družbe sveta. V naši viziji je Slovenija v vrhu sveta. Gospodarska in finančna kriza je skupaj s podnebnimi spremembami pred nas postavila jasne izzive. Njihova uresničitev je ključnega pomana, da spremenimo našo socialno, ekonomsko in okoljsko realnost. Vidimo jo v prodornih, poštenih in ustvarjalnih ljudeh, v konkurenčnem in inovativnem gospodarstvu, v urejeni, pravni in socialno pravični državi, v odprti in strpni skupnosti. Trudili se bomo za pravično, inovativno in zeleno Slovenijo. ♦ V Vrbo prešerno s Prešernom Slovenci praznujemo kulturni praznik 8. februarja. To je dan, ki obeležuje spomin na smrt našega velikega pesnika Franceta Prešerna (5. 12. 1800 - 8. 2. 1949). Stane Žvegla V pesnitvah velikega pesnika našega naroda se prepletajo osebne, narodne in obče človeške želje ter pričakovanja, izžareva klic po svobodi in bratstvu vseh ljudi, ki je izražen v Zdravljici, sedaj tudi slovenski himni. Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat? dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Tega dne se po vsej Sloveniji in tudi zunaj nje, kjer živijo Slovenci, vrstijo praznovanja in kulturne prireditve. Skozi zgodovino smo se Slovenci oklepali kulture, ki je bila vir identitete našega naroda. Za samobitnost našega naroda sta materin jezik in kultura igrala pomembno vlogo. Osamosvojitev slovenskega naroda in oblikovanje svoje lastne države pa brez kulture ne bi dosegli. Območno združenje VVS Zgornja Gorenjska ob slovenskem, kulturnem prazniku tradicionalno organizira pohod spomina in prijateljstva. Letos je bil organiziran že 8. pohod. Člani OZVVS Grosuplje smo se že tretje leto zapored udeleži- li tega pohoda, a letos najštevilčnejše, saj nas je bilo kar 37 udeležencev. Hladno zimsko jutro, ki nas je pričakalo tega dne, pa ni ohladilo naših src. Zbrali smo se v Grosuplju, od koder smo se odpeljali v Radovljico, kjer se je naš pohod začel. Tu smo se zbrali pohodniki iz več slovenskih krajev. Po sprejemu in vpisu prisotnosti, pozdravnem nagovoru in predstavitvi trase pohoda smo se podali na približno 15 km pot. Pot nas je vodila v smeri Radovljica - Lancovo - Bodešče - Bled - Prešernov spomenik. Na Bledu smo malo postali, se okrepčali in pogreli ob toplem čaju. Nato smo se zbrali pri Prešernovem spomeniku. Domačini in organizatorji so pripravili kulturni program. Po kratkem nagovoru blejskega župana in zapeti Zdrav-ljici so sledile recitacije Prešernovih pesmi, ki so jih izvajali učenci blejske osnovne šole. Veteranski pevski zbor pa je ubrano zapel nekaj domoljubnih pesmi. Nadaljevali smo pot v smeri Bled - Zasip - Vrba. Okrog dvanajste ure smo že prihajali do našega cilja. V daljavi na vzpetini nas je že pozdravljala cerkvica sv. Marka, ob vznožju pa spokojna vasica Vrba, kjer je pri Ribičevih, kot se je reko takrat po domače, tista davna leta nazaj tekla zibel velikemu sinu slovenskega naroda. Prešerno je bilo tega dne v Vrbi. Rahlo utrujeni, a s polnimi srci, smo se poslovili od Vrbe. Zbrali smo se v Radovljici, kjer smo se ogreli ob toplem golažu in prijetnem druženju. Poslovili smo se od organizatorjev, zapustili Gorenjsko in v poznih popoldanskih urah prispeli v Grosuplje. V naših srcih pa je gorelo spoznanje, da bo ob takih sinovih naroda, kot je bil naš poet France Prešeren, naš narod stal in obstal. ♦ marec 2010 Iz društev 27 Mladinsko društvo Dobrepolje GREGORJEV PLES Kot je znano, velja Gregorjevo za prvi pomladni dan, saj žvr-golenje ptic naznanja dejanski prihod pomladi, optimizem in ljubezen. In kjer je optimizem, ljubezen in prijateljstvo, je tudi prijetno druženje. Zato smo v soboto, 6. marca v MC Sion-u na Vidmu skupaj zaplesali ob dobri glasbi in uživali v dobri družbi. Več pa naj povedo slike: Valentinovo kosilo in klubska dejavnost Helena Sečko, prostovoljka društva Sožitje Grosuplje Fantje in dekleta iz Kluba Čukec Društva Sožitje Grosuplje so bili februarja skupaj z njihovimi mentorji in prostovoljci vabljeni na Valentinovo kosilo, ki sta ga organizirala in omogočila Tatjana in Ivo Virant z Gostišča Krpan. Za povabilo in njuno dobrodelnost se jima še enkrat iz vsega srca zahvaljujemo. Kosilo je bilo zelo dobro, po njem smo se veselo posladkali še s pustnimi krofi. Že od začetka leta 2010 pa v okviru Kluba Čukec ob sredah potekajo tudi različne delavnice: plesno - glasbena, telovadba (pod strokovnim vodstvom v prostorih telovadnice Pil inženiringa v Brezju pri Grosupljem), ustvarjalne delavnice, prirejene glede na zmožnosti varovancev, kjer le-ti s pomočjo mentorjev in prostovoljcev izdelujejo izdelke iz raznovrstnih materialov in s pomočjo različnih tehnik. V Klubu pa praznujemo tudi rojstne dneve varovancev, kjer se sladkamo, družimo in veliko prepevamo, pri čemer sodelujejo vsi varovanci. ♦ Strah pred starostjo Stane Demšar Večkrat me obišče gospa srednjih let, hči naših družinskih prijateljev. Pred tem ni bila še nikoli v kakem domu starejših. Takole mi je dejala: »Obiski pri vas so me pripeljali na misel o tem, kaj tudi mene čaka v starejših letih. Ko gledam vas in druge stanovalce zavoda, se nehote v mislih pripravljam na vse tegobe, ki me čakajo v starosti, če mi jo bo dano doživeti. Dobro se zavedam, da starost mnogokrat noče biti sama, saj se ji velikokrat pridruži bolezen. In tega se bojim.« Med nama se je razvil zanimiv pogovor. Rekla mi je, da je po naravi samo-tarka, nima družine in pravih prijateljev, in kot sem opazil med pogovorom, pesimist v vseh pogledih. Jaz pa sem ji po- vedal vse o življenju v domu, ki ji bo nekoč mogoče edina rešitev. Naj leta, ki so pred njo, doživlja z veliko mero optimizma in upanja. »Ne premišljuj o bolezni,« sem ji rekel, »saj sama prehitro pride. Bodi v družbi, ne zapiraj se vase, kajti bolj ko se človek zapira, bolj ostane sam. Življenje je pač tako. Včasih je lepo, včasih pa boli. In treba je uživati takrat, ko ti je lepo, in treba je malo potrpeti, kadar boli. Za dolgo in zdravo življenje mora človek paziti nase in za to ni recepta, vsak si ga napiše sam. Res pa je, da želi vsakdo dolgo živeti, toda star postati noče nihče.« Prečital sem ji tudi besede iz Ognjišča: »Ne glej nazaj, ko stopaš naprej - ne obupuj, ampak veruj!« Gospa živi sama, ni bila poročena in nima otrok, zato lažje razumem njeno skrb, kako bo živela v poznih letih. Ob slovesu mi je dejala, da ji je po najinem pogovoru kar malo lažje pri srcu. Običajno je tako, da mlajši tolažijo in bodre nas starostnike. Pri tem obisku pa je bilo ravno obratno. Jaz, starec, sem tolažil in bodril gospo, več kot štirideset let mlajšo od mene. Rada me obišče, toda domenila sva se, da ne bova več govorila o starosti in tegobah, ki z njo nastanejo, raje se bova pogovarjala in se spominjala lepih dogodkov, ki smo jih nekoč skupaj doživeli. Toda tudi v starosti niso samo tegobe, tudi v starosti lahko doživiš mnogo lepega. Za konec pa še lepa misel, ki jo je napisal dr. Trstenjak: »Naj mladost gre in starost, z roko v roki čez življenja most!« ♦ Pust Klavdija Možina, glodalec objektivus Na povabilo, ki je bilo poslano skoraj leto dni prej, se je na pustni torek pred vrati prikazal g. Stanius Demšarius, direktor Cirkusa Fovčkov. V pozdravnem govoru nam je povedal, da prihajajo iz daljne ... , ki je večji del leta pokrita s snegom; da sprva sicer niso vedeli kje je ta naša »Slavonija«, vendar so zlahka med velemesti kot sta Pariz in Amerika našli tudi naše velemesto Videm. Direktor je v cirkuško areno najprej povabil Duško-ta the Plesočo metlo, ki je občinstvo pripravil in ogrel za nadaljnje spektakularne točke predstave. Pred tem nas je seveda opozoril, da ne rabimo delati panike, ker nimajo nobene živali tako neposlušne in primerljive z ženami,da bi bil kdorkoli poškodovan. Skratka, Plesoča metla Duško je areno pripravil, ozračje pa ogrel v ritmih kola, nakar so v areno že prišli žongler-ji. Z veliko spretnostjo so si, očem še komaj vidno, hitro podajali kocke (iz ogromne igre Čovječe ne ljuti se). Povedali so, da zasedajo vsa prva mesta v žongliranju po vsem svetu. Nato je v areno slon prignal krotilca slonov. Slon je, odkrito rečeno, nekoliko spominjal za slončka Jumbota in neke risanke, pa menda ni bil. Po nekaj krogih se je siva gmota postavila še na zadnje noge in odšla v ozadje. Pojavila se je vedeževalka Esmeralda. Njena specialiteta je sicer napovedovanje prihodnosti iz njene krogle, toda tisti dan je prisotnim brala iz dlani. Občinstvo si je precej oddahnilo, ko je napovedala samo dobro. Za konec je le vzela v roke svojo kroglo in jasno napovedala skoraj vse naslednje točke cirkusa. Prav neverjetna je bila. Kaj drugega kot klovni, so ena največjih atrakcij. Pojavili so se trije, ki so zga- njali same norčije. Vsaj dva, no. Tretji je deloval precej zmedeno, in je bilo videti, kot da mu ni čisto jasno kaj se dogaja. Nasledili so jih vrvohodci. Dva sta sicer le vrv držala napeto - kar je bilo najbrž sila težko delo na taki višini. Akrobacije je izvajala najmanjša, ki jih je predstavila v nekem čudnem jeziku špolhedrajščini. Rekla je, so tudi oni v samem vrhu sveta kar se tiče akrobacij, ter naj tega sami ne poskušamo doma. Izvedla je kup salt, pri tem si je pomagala le z neko čudno palico. Za mišjo dlako se je ujela na vrvi in z bučnim aplavzom jih je občinstvo pospremilo v zakulisje. V elegantnem črnem ogrinjalu, ter z elegantno črnolaso asistentko je v center arene prispel čarodej Herman iz daljne Kalifornie. Iz svojega čarovniškega cilindra je po celem spevu čarobnih besed privlekel belega angora zajca. Ko se je občinstvo malo zbalo spet kake nove »zajčje« gripe, nas je Herman le potolažil, da je zajec zdrav. Nato je na plan privlekel še goloba. Le ta je bil popolnoma trd, še po tem, ko je nekako »odletel« proti občinstvu. Najbrž je bil le tako izurjen »delati se mrtvega«. Po potnih kapljicah na čelu je bilo videti, da se je ča- marec 2010 Iz društev 29 rodej že dodobra izčrpal, ter počasi s svojo asistentko zapustil areno. Ponovno se je v areni prikazal krotilec, tokrat ga je pripeljal lev. Neverjetno, kako je kralj živali poslušno tekal po areni, rjovel in izvajal trike. Enkrat je še nekaj začel iztegovati šape z ogromnimi kremplji proti publiki, a ga je krotilec hitro opomnil nase. Skupaj sta se še priklonila občinstvu in zapustila areno. Ko je že kazalo, da je vsega konec, je direktor v areno poklical še naftnega mogotca Karolinusa Ben Hadžicimur-manusa, kateri je s cirkusom potoval kot častni gost. Kajti njegova nafta in zlatniki so finančno podpirali vse skupaj. Ka-rolinus Ben Hadžicimurmanus nam je zagotovil, da če ga bomo volili v svojo vlado nam bo kupil vse in nam ne bo ničesar manjkalo. Precej prepričljivo, če mene vprašate. Za konec je direktor prisotne še lepo pozdravil, nato pa so se odpravili, kdo ve kam, po svetu. Postregli so še z rece-sivnimi krofi in cvičkom, katerega oni so pili pod pretvezo ne vem česa, in ujel jih ni nihče več, da bi dobil kak avtogram. Tako smo v domu torej zabeležili pust 2010! Cirkuški pust, lahko bil bi pust, Lahko pa vsaj mal^, da kdo bi se zbal^ Norčujemo se, dokler smo še! ♦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje Koledarsko leto je že zdavnaj za nami, poslovno pa se je za nas končalo 28. marca na občnem zboru. Tam smo (kot po navadi) izvedeli vse o tem, kaj smo počeli v preteklem letu in kako smo poslovali. V naslednji številki Našega kraja boste o tem obveščeni tudi tisti, ki se občnega zbora niste udeležili. Pred štirinajstimi dnevi smo se vrnili z letovanja iz hotela Delfin v Izoli. Če odštejem kakšen prehlad in utrujenost, smo jo kar dobro odnesli. Zdravniki so povsod in prijazno priskočijo na pomoč. Drugače pa smeha ni manjkalo in vici so se kar vrstili. »Škrjančki« pridno vadimo, da pesmi ne pozabimo. Vmes se odpeljemo v kakšen dom za starejše občane, da tudi tam pokažemo, kaj znamo. Zadnjič smo se na obisk odpravili v Loški potok. Potem pride še kakšna okrogla obletnica, ki je tudi ne zanemarimo. Pri nas je vedno veselo. Če ste pa vi osamljeni, pa veste, kje nas najdete. Več kot nas bo, bolj se bo petje slišalo. Na nove novice pa počakajte do naslednje izdaje. Želim vam vesele in blagoslovljene Velikonočne praznike. ♦ Ogled cerkve v Hrastovljah Pripravljeni za sprehod po Izoli Se vstop na avtobus in proti domu Jelka, vse najlepše ob rojstnem dnevu Koruza in ličkanje Tone Zevnik Od nekdaj je pomembna poljščina koruza, ki so jo nekoč bolj rabili za prehrano ljudi, manj pa za živalsko krmo. Koruzo so sejali spomladi, v aprilu ali začetku maja. Prezgodaj je niso sejali, ker je spomladi lahko še mrzlo, lahko je še slana in koruza rada pozebe. Še posebej takrat, ko so poganjki komaj pokukali iz zemlje. Zemlja za sejanje je morala biti dobro spočita in težka, da je dalj časa zadrževala vlago, posebno poleti, ko je nastopilo bolj sušno obdobje. Koruzo so sejali na njivo, ko se je na njej končala rast detelje in je bila zemlja spočita. Pred oranjem, ki se bilo globoko, so njivo pognojili s hlevskim gnojem, da so ga globoke brazde dobro prekrile. Vprega je morala biti zelo močna in plug je moral biti dober in oster, da je zaoral močne korenine od detelje in da je bilo oranje dobro opravljeno. Sejalec koruznih zrn je moral biti vešč tega dela, ker je bil od tega odvisen pridelek. Po sejanju so njivo prebranali, delo je bilo tako končano, dokler bilke koruze niso prišle iz zem- lje. Pa še to: semensko koruzo so izbrali že pri ličkanju in to same lepe in dobre »štoke«. Spomnim se, da so za seme izbirali samo »štoke«, na katerih so bila zrna razvrščena v osmih vrstah. Barva teh zrn je bila rdečkasto rumena, »štoki« bolj podolgovati, moka pa je bila kvalitetna. Dela na njivi pa ni nikoli zmanjkalo bilke koruze so se hitro večale, zraven njih pa tudi nadležni plevel. Ja, koruzo so morali okopati z »matiko«, da so odstranili plevel. Po prvem okopavanju je koruza hitro rasla, zato so jo morali kmalu okopati še drugič. Motika pa ni bila samo za okopavanje, ampak tudi za kratek počitek (če si bil utrujen, si se nanjo naslonil). Koruza zraste do dveh metrov v višino, sočasno pa naredi odrastke za »štoke«, na vrhu pa cvet ali »muho«, na kateri nastanejo oprašni delci. Kmetje s koruzo čez pletje praktično nimajo dela, samo opazujejo jo, kako raste. Včasih so med koruzo vsadili fižol ali letno solato, ki je rasla v senci (zato je bila dolgo mlada in sveža). Na koruzi sta zrasla pona- vadi dva »štoka«, redkeje trije. Nastalo je mlečno zrnje. Če stisneš takšno zrnje, iz njih priteče tekočina podobna mleku. Otroci smo se zelo razveselili, ko smo lahko odtrgali kakšen mlečen »štok« in ga spekli na »šporhetu« ali nad žerjavico. Pečeno mlečno zrnje je bilo za otroke zelo okusno. »Štoki« pa so hitro zoreli in pečenega mlečnega zrnja je bilo hitro konec. Koruza dozori v začetku oktobra, listina trsu in »štoki« porumenijo, prične se žetev, ki je zelo enostavna. Za žetev potrebujemo le oster srp ali nož, tako da lahko spodaj odrežemo debel trs koruznice. Požeto koruzo so zlagali na kupčke, ki so jih kasneje dali na voz in jih odpeljali domov. Voz so postavili pred kozolec, da so lahko polomili »štoke« in jih dajali v prostor za ličkanje. Pri ličkanju se je zbralo nekaj otrok, večji delež ličkanja pa so po navadi opravili odrasli. Ličkanje je bilo kot star kmečki običaj. Okrog kupa »štokov« se je usedlo več ljudi, ki so ličkali, drugi pa so vezali »obličkane štoke« po dva ali štiri skupaj. Pri ličkanju so si za boljše razpoloženje pripovedovali razne šale in prigode iz kmečkega življenja. Eno kratko prigodo vam bom napisal tudi jaz. Ko je bila že pozna ura, je eden od ličkarjev zaspal. Šalji-vec je vzel črn in »santiv štok«, ter ga po obrazu namazal, da je izgledal kot črnec. Ko se je zbudil, so se mu vsi ostali smejali, on pa je začudeno gledal in spraševal, čemu se smejijo. Pa so mu rekli, da naj se pogleda v ogledalo. Takrat je tudi on videl, čemu se smejijo. Oličkane iz zvezane »štoke« so dali na zrak na sušenje v obliki »rešt«, lahko so jih zložili v late kozolca ali jih sušili doma na vroči krušni peči. »Štoke« so nato oružili, koruzo pa odpeljali v mlin. »Ličkanje« so porabili v različne namene: za pletenje ročnih cekarjev, za izdelavo predpražnikov, za polnjenje vzglavnikov, ležalnih blazin. Iz koruzne moke pa so spekli koruznik kruh, skuhali močnik in žgance, ter druge jedi. Ja, j a... Nekdaj je bila prehrana iz koruzne moke pomembna za preživetje ljudi. Bili so časi, ko nekateri še koruznega kruha niso imeli. Pa danes? ♦ Sprehod po naravi, njivskih poteh in travnikih Tone Erčulj Ogledujem kako leži nesnaga po grmovju: plastične steklenice, »kastrole«, razne »kante«... Kar me je pa najbolj zmotilo, pa je vodnjak Bič, ki stoji 400 do 500 metrov jugovzhodno od vasi Zagorica. Ta vodnjak, ki so ga naredili naši predniki pred približno 200 leti, je globok 4 metre in ima zelo lepo na okroglo obdelane skale. Vodnjak je zelo nevaren za ljudi in živali, v njem pa se nahaja prava svinjarija, kot so hladilniki, spreji, olja, lonci... Grem naprej. Opazujem, kako sta koruza in pšenica »pošpricani« in brez cvetja. Pa kako cvetijo travniki, regrat, glavinec, travniška kadulja in ostalo cvetje. Kako lepo je gledati, ko čebelice obirajo cvetje. Ko sem šel drugi dan spet ogledovati, pa so že zapele kosilnice in so čebele obirale ove-nelo cvetje. Tretji dan je cvetje že v balah. Nektar (med) bodo požrle krave. Ko pogledam naokoli, so travniki že kot vo- jaške glave. Čebelam čebelji gospodar priskrbi sladkor, da bodo preživele. Čakajo na drugo pašo lipe ali lipca. O glej ga zlomka... Že se bližajo oblaki izza planinskega vrha. Dež je že to, pada 14 dni. Tudi lipa in lipec ne bosta dala dovolj nektarja za med. Čebele že stikajo po dvorišču in travnikih. Pogledam v panj: medišče in staje je zelo lahko, v plodišču prav tako ni veliko zalege. In že je prišel mesec avgust, ko se čebele hranijo. Tako slaba letina, kot je bila leta 2008 in 2009, že dolgo ni bila. Ljudje, kmetje in ostali onesnaževalci! Čebele so dane od narave. Čebelarji jim nudimo dom, zdravila in stanovanje. Čebelarji se borimo za obstoj čebel, kmetje in ostali, borite se z nami. Kmetje »škrofite« v večernih urah, čebele vam bodo hvaležne in vam bodo še naprej opraševale sadno drevje in ostale pridelke. ♦ marec 2010 Pisma bralcev 31 Vse je v glavi! Vsakdo izmed nas ima, če na papirju pa v glavi, določene cilje, ki jih želi doseči v življenju. Vendar pa je takih, ki so pripravljeni za dosego le teh, narediti nekaj več - zelo malo. Preprosto imajo najrazličnejše izgovore in strahove, ki so odličen način, da se nam ni potrebno v življenju pretirano truditi. Najboljše se je sprijazniti z navidez najlažjo pot, ki je posuta z nemočjo, pomanjkanjem časa, nemoti-vacijo, brez smisla ... prav za prav, zakaj bi se trudili, ali je to nam potrebno. To opažam tudi pri rekreaciji, ko v jeseni pride truma žensk, nato pa obupajo - ZAKAJ? Naj povem, da je važno, kaj si želimo, po čem hrepenimo ali bolje rečeno, kaj je tisto, kar nas res žene naprej, kar nam potiska kri po žilah. Ne dovolimo, da nam drugi kažejo pot. Veliko med nami je tak- šnih, ki sploh ne vedo, kaj je smisel njihovega življenja. Pohlep in gonja po materialnih dobrinah, nam je čisto zameglil pogled. Naj povem, da je telo lahko še tako obnemoglo, slabotno, vendar, če se glava odloči, bo to tudi speljala - naredila. To so čustva, ki bi jih lahko prenesli na svoje življenje, bili nase ponosni, da ste kdor ste in ste na pravi poti. Lep primer je Petra Majdič na OI, ki je šla preko - preko nemogočega. Lepo je, če človek pozna samega sebe, se ima rad. Zaključila bom z mislijo Charliea Chaplina: Ko sem se začel resnično imeti rad, sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast. Danes to vem, da se to imenuje zrelost. IMEJTE SE RADI! ♦ S kolesom na Wembley Dober mesec po vrnitvi iz Severne Amerike sem se konec lanskega avgusta s kolesom podal še na krajši izlet do Anglije, kjer sem si ogledal nogometno srečanje med domačo in slovensko izbrano vrsto. Kolesaril sem skozi Italijo, Švico in Francijo in pot sklenil po 12 dneh in prevoženih 1773 km. Aleš Juvanc Edini dvom, ki se je porajal pred odhodom, je bil, katero pot naj izberem. Na voljo sem imel dve trasi in bolj sem se nagibal za »švicarsko pot«. Ampak v belgijskih Ardenih je bila zadnji konec tedna v avgustu dirka formule 1, ki sem si jo želel ogledati na prizorišču in bi bilo spotoma. Vendar bi bila pot skozi Avstrijo in Nemčijo nekoliko daljša in bolj hribovita. Poleg tega sem po tisti trasi kolesaril že dvakrat, po trasi od Milana naprej pa še nikoli in mi je predstavljala večji izziv. Tik pred zdajci, dan pred odhodom, sem se dokončno odločil in izbral natančno pot. V ponedeljek, 24.avgusta, sem se sredi dne s kolesom odpeljal iz domače Škofljice proti zahodu, kjer sem se najprej ustavil pri ajdovskem županu, ki mi je namenil nekaj finančne podpore. Oglasil sem se še pri prijatelju v Vrtojbi in že skoraj v mraku zapustil Slovenijo. Po italijanskih cestah sem globoko v temi prikolesaril do kraja Muzzana, ki je ponavadi, ko kolesarim proti zahodu, moj prvi cilj. Doslej sem dvakrat spal v prostorih materinskega doma. A tokrat so prenavljali in tam ni bilo prostora. Poleg tega je bila ta dan zaprta bližnja slaščičarna prijatelja Gianluce. Ravno sem se zapeljal mimo, ko sem v daljavi zagledal par, ki je prihajal proti meni. »Alex, Alex!« se je zaslišalo iz teme. Bil je Gianluca s prijateljico. Nisem hotel siliti, on pa me tudi ni povabil v svoj dom. Prenočil sem čez cesto ob cerkvenem zidu. Naslednji dan sem nadaljeval pot mimo Benetk. V lepo mesto se tokrat nisem zapeljal, saj sem bil pred tem v Benetkah že trikrat s kolesom. Skozi Padovo sem prikolesaril do predmestja Verone, kjer sem sklenil drugi dan poti in za seboj pustil 216 km, kar je bilo največ na tej poti. Naslednji dan sem si najprej ogledal znamenitosti Verone (Arena ter balkon Romea in Julije). Kasneje sem se okopal še v Gardskem jezeru. Zvečer sem prikole-saril v vas blizu Milana. V drugem največjem italijanskem mestu, ki šteje dva milijona prebivalcev, sem si dopoldne ogledal znamenito katedralo Duomo in operno hišo Scala. Ko sem tretjič na kolesu zapuščal prestolnico Lombardije, sem se spotoma ustavil še ob stadionu San Siro. »Ali potrebuješ vstopnico za tekmo Inter : Milan?« so me spraševali preprodajalci. »Ne, grem na neko drugo tekmo, na nek drug stadion - na Wembley,« sem jim odgovoril. Okopal sem se v reki Ticino, ki priteče iz švicarskih Alp in je mejna reka med pokrajinama Lombar-djia in Piemonte. Ko sem zapustil mesto Novara, sem se obrnil proti severu oziroma Alpam. Po štirih dneh ravnine so me čakali prvi manjši klanci. Peti dan pa me je čakala najtežja etapa s samimi klanci. Ob kolesarjenju navzgor po dolini Aoste sem od domačinov razočaran izvedel, da ne bom videl Mt. Blanca. V mestu Aosta se je začel težak in 35 km dolg vzpon na prelaz St. Bernard (2473m), kjer je tudi meja med Italijo in Švico. Ravno se je začelo mračiti, ko sem pripeljal na vrh prelaza, ki je znan po ber-nardinskih psih - reševalcih. Na švicarski strani sem stopil do samostana, ki je odprt tudi za civiliste, a proti plačilu lahko prespijo le tisti, ki pridejo peš, s kolesom ali s smučmi. Hotel poleg je več kot še enkrat dražji. V sobi s skupnimi ležišči sta bila poleg mene še dva starejša popotnika. Italijan je kolesaril v nasprotni smeri kot jaz in se je iz Francije vračal domov v Milano, Nemec pa je polovico poti iz Rima prepešačil. Zvečer sem si dejal, da bom naslednji dan brez težav prekolesa-ril 200 km, saj me je čakal dolg spust. A zjutraj je bilo jasno, da iz tega ne bo nič zaradi slabega vremena. Vsi trije smo bili nejevoljni, ker nismo mogli zapustiti prelaza, ki ga je ovijala gosta megla, pihal je močan veter, cesta je bila mokra, temperatura pa štiri stopinje. S prelaza St. Bernard sem se spustil šele nekaj čez poldne, ko se je pokazalo sonce, pihati je skoraj nehalo, temperatura pa se je povzpela na deset stopinj. Četrtič v življenju sem kolesaril po švicarskih cestah, enako je bilo kasneje tudi po Franciji. V dolini pa me je čakalo novo razočaranje, saj me je oviral močan veter v prsi in po ravnini sem se peljal le 10 km na uro. Priko-lesaril sem v petično in turistično mestece Montreux, ki je nekakšen švicarski Portorož (imajo tudi hotel Palace), kjer sem se okopal v Ženevskem jezeru. Pot sem nadaljeval ob jezeru do mesta Lausanne, kjer je olimpijski muzej in sedež Mednarodnega olimpijskega komiteja. Hoteli so bili dragi in zunaj je preveč pihalo, da bi spal na prostem. Še dobro, da je bilo tiste dni v mestu OP Švice v triatlonu in je bilo na voljo kar nekaj šotorov, v enem od teh sem prenočil. Naslednje jutro sem si najprej ogledal del tekmovanj v triatlonu in v bližini Olimpijski park z muzejem. Malo ven iz središča mesta stoji zgradba, kjer se nahaja MOK. Olimpijsko mesto, ki nikoli ni gostilo olimpijskih iger, sem zapustil in kolesaril po gričevnati pokrajini. Kar naenkrat sem pogledal nazaj in v daljavi uzrl veliko zasneženo goro. »To je verjetno Mt. Blanc,« sem pomislil. Od navdušenja sem stal ob cesti, zrl v belo goro, kar v prevodu pomeni Mt. Blanc, in čakal. Ustavil sem prvega kolesarja, ki je pripeljal mimo. »Ali je kaj narobe?« me je vprašal. »Ne, samo izvedel bi rad, ali je tisto Mt. Blanc,« sem odgovoril. Pritrdil mi je in bil sem pomirjen. Kasneje sem ob poti iskal pravo gostilno, ki bi mi poleg hrane ponudila še prenos dirke formule marec 2010 Turistično okno 33 1. »Če že nisem v Belgiji in si dirke ne morem ogledati na prizorišču, si jo bom vsaj prek T^« sem si mislil, ko sem le nekaj minut pred začetkom stopil v vaško gostilno. A to je bil račun brez krčmarja. Pravzaprav je bil krčmar edini, ki bi dovolil. »Ali bi lahko gledal dirko formule 1?« sem vprašal precejšnje število ljudi, ki so zrli v televizor. »Ne, ne moreš!« »Zakaj ne?« »Ker gledamo konjske dirke.« Nazadnje smo se le dogovorili, da si lahko ogledam le start in prvi krog dirke. Kolesaril sem naprej in iskal gostilne v drugih vaseh. Ker je bila nedelja, so bile nekatere zaprte, tiste, ki so bile odprte, pa niso imele TV sprejemnikov. V eni od teh sem si tako privoščil le kosilo. Kmalu sem zapustil francosko govoreči del Švice oziroma kanton Vaud. Zvečer sem pripeljal v francosko mesto Besancon, ki ima približno toliko prebivalcev kot Ljubljana, staro središče pa je podobno naši prestolnici. Zadnji avgustovski dan so zaznamovali številni mali klanci po francoskem podeželju in veter v prsi. Naslednji dan je bil deževen, a sem vseeno kolesaril, saj si nisem mogel privoščiti večjega počitka zaradi časovne stiske. Del poti sem kolesaril tudi ob reki Seine, ki teče skozi Paris. Ogledal sem si lepo staro mesto Tro-yes in manjši del kolesaril po »vinski« pokrajini Champagne. V sredo, drugega septembra pozno popoldne, sem prikolesaril v francosko prestolnico Paris, mesto, ki je tudi največje v Franciji, ima dobra dva milijona prebivalcev, s širšo okolico pa deset, in je dvakrat (1900, 1924) gostilo poletne olimpijske igre. Lojze in Angela, starejša slovenska zdomca, sta me že nestrpno pričakovala. Seveda sem prenočil v njuni hiši. Dopoldne sem si ogledal tri največje pa- riške znamenitosti: katedralo Notre Dame, Eifflov stolp in Slavolok zmage. Malo sem se zapeljal še po Elizejskih poljanah, kjer je julija vsako leto zaključek kolesarske dirke po Franciji. Globoko v temi sem prikolesaril do Rokavskega preliva, do mesteca Dieppe, kjer je na okencu za trajektne povezave delal potomec Slovencev iz Loškega Potoka. »Morda bom nekoč živel v Sloveniji, ampak Loški Potok je prehladen, raje v Kopru, kjer bi delal v pristanišču,« je dejal. Zaradi slabega vremena je imel trajekt proti Angliji zjutraj nekajurno zamudo. Po dobrih štirih urah plovbe sem prvič v življenju stopil na Otok, a Velika Britanija je osma država, ko sem kolesaril po levi strani ceste. V mestecu Newhaven sem začel svojo pot po Angliji, ki je del kraljevine Velike Britanije. Zvečer sem se ustavil v Londonu, največjem in glavnem mestu Anglije in tudi Velike Britanije, ki ima dobrih sedem milijonov prebivalcev in je dvakrat (1908, 1948) gostil poletne olimpijske igre. V središču mesta so me slovenski navijači lepo sprejel. Slovenski Supportersi niso podpirali samo nogometne ekipe, pač pa tudi mene in ob tej priliki se jim lepo zahvaljujem. Za razliko od NZS, kjer so imeli za moj projekt gluha ušesa. Naslednji dve noči sem ob pomoči navijačev prenočil v hotelu, v bližini stadiona Wembley, kjer mi je eden od domačinov dejal: »Le oglej si ga, to je mati vseh stadionov.« V soboto, petega septembra, sem si čez dan ogledal središče Londona in nekaj znamenitosti kot so Westminstrka palača z Big benom in Buc-kinghamska palača, zvečer pa seveda prijateljsko nogometno tekmo Anglija : Slovenija, ki se je končala z izidom 2 : 1. Skupaj z navijači sem London z letalom zapustil v nedeljo dopoldne. Ob koncu bi dodal, da sem po vseh teh poteh ugotovil, da je kolesarjenje po Evropi dokaj enostavno, skoraj tako kot bi se vozil doma po dvorišču. Ko bi bilo še po drugih celinah tako, a žal ni. ♦ Moja spletna stran: www.ales-juvanc.get.si POKROVITELJI: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, BTS COMPANY, PRO COND, CULT, ŽOLNA, GOSTILNA PETKOVŠEK, GOSTILNA STRAH, FASADERSTVO DOLINŠEK, AVTOSTORITVE ZAJEC, HOTEL GRANDVID, MIZARSTVO ZALAR, FRIZERSKI SALON ALENKA, EMONSKA KLET. 1. VN Dobrepolje in 1. pokal Pekarne Blatnik Mojca Pugelj Kolesarsko društvo Rog in Občina Dobre-polje sta letos prvič organizirali »1. VN OBČINE DOBREPOLJE« in »1. DIRKO ZA POKAL PEKARNE BLATNIK«, na kateri so nastopili najboljši slovenski kolesarji in mladi tekmovalci iz vse Slovenije in tudi iz sosednjih držav (Hrvaške, Italije in Avstrije). Dirka je bila v soboto, 27. marca 2010, in je bila prva tekmovalna kolesarska prireditev v Sloveniji v letošnjem letu. Ob 13. uri je bil start odprtega občin- skega prvenstva v kategoriji rekreativcev, na 32 km dolgo progo se je podalo okrog 30 kolesarjev. Ob 14. uri pa je bil start dirke v kategoriji mlajših in starejših mladincev ter žensk, ki so se pomerili na 82 km dolgi progi. Tekmovalci so krožili po 6,4 km dolgi progi proti Podgorici, Mali vasi, Zdenski vasi, Predstrugam in Vidmu, start in cilj je bil postavljen pred občino Dobrepolje. Trasa proge je bila kljub ravnini tehnično zelo zahtevna in dirka je v lepem vremenu bila zelo zanimiva in privlačna za gledalce. V kategoriji starejših mladincev je letos prvič tekmoval tudi domačin Doron Hekič iz Predstrug, ki že peto leto vozi za Ekipo Radenska KD Finančna Točka. Dosegel je zelo dobro 7. mesto v svoji kategoriji. Zanimiv je bil tudi spremljevalni program, v katerem je nastopila Tina Gačnik - Tiana ter Godba Dobrepolje, obiskovalci pa smo se lahko sladkali z dobrotami Pekarne Blatnik. ♦ REZULTATI KATEGORIJA: STAREJŠI MLADINCI / U - 19 1..............BEŠTERNejc........................................SaVaKRAnJ....................................................... 2 PiBErNIK Luka RADENSKA KD žIVljenJe 3...............PAVLINSimon.....................................ADRjA"MOBÏL.................................................. 7 HEKIČ Doron RADENSKA KD ŽIVLJENJE KATEGORIJA: MLAJŠI MLADINCI / U - 17 1 MOHORIČ Matej SAVA KRANJ 2 MIŠKULIN Jure RADENSKA KD ŽIVLJENJE 3 GABROVŠEK Patrik SAVA KRANJ KATEGORIJA: ŽENSKE 1 MARUKIĆ Maja BK KALORIJA 2 BODULJAK Marina BK LOBORIKA 3 HOLSEDL Andreja TBP LENART REZULTATI - REKREATIVCI 1 KRAPEŽ Aleš IZVIR VIPAVA 2 .....OTARMitja............................................ FRANCO GOMME 3 Vida Gregor BICIKEL.COM 4 ZUPANIČ Janez IZVIR VIPAVA 5 LinDiČ Andrej BICIKEL.COM 6 prešeren Jani BVG Gulč - GTS Company 7.......... LOZAR Rok IZVIR VIPAVA 8 Oven Uroš ŠD GRMADA 9.......... CAR Ljubo ......ROGLA................................................................................. 10 RAZPOTNIK Simon Bicikel.com 11 SmOLeJ Uroš ......bAm.bï................................................................................ 12 .....jEREfiNApiiimož.................... ......kdmengeš........................................................... 13 NOVAK Branko BAM.BI ^14.... .....KOPŠElgor.......................................... ŠD TURBOMS 15 ŠKORJAK Marko BICIKEL.COM 16 PeTOvAR Jernej KK TROPOVCI 17..... .....POREDšJan.................................... ......KktroPoVcï........................................................ 18 KuReT Iztok ......KD CALCIT................................................................... ^19.... Adamič Bojan 20 ŠVAjGeR Nina Bicikel.com 21 svete Boštjan 1BICIKEL.COM 22 ŽITNIK Maja KLUB POLET-GARMIN 23 PERNE Neža Bicikel.com 24 .....STRlKOvIČJurij........................... BAM.BI 25 MIkLJiČ Franc HITRI POLŽI 26 PUGeLj Aleš 27..... ŠKORJAK Marko BICIKEL.COM 28 ŠUšTeRŠIČ Simon Mladinci in mladinke pred štartom JfiNSKr Dirko so omogočili: Občina Dobrepolje Pekarna Blatnik - Happypek Avtoprevozništvo Strnad Anton s.p., Cesta Avto šola Ježica Butan plin d.d. COSTELLA - Naravna mineralna voda, USKOK d.d. Cvetličarna Lilija, Videm DVZ Ponikve d.o.o. Endovital Predtruge Gostilna Brdavs, Mateja Meglen s.p. Metalka servis, zastopstvo Makita M.Ž. Agromarket d.o.o, Trzin Orbico d.o.o., Ljubljana Prevozi Grandovec Radio Zeleni val • Radio Urban • Stolarna Dobrepolje • Škerlj Franc • Tiskarna Kapušin s.p. • VELO Ljubljana Posebna pohvala in zahvala družini Hekič iz Predstrug, Tomažu Zabukovcu, Tomažu Škofu, ki so očistili celotno traso ter poskrbeli za varnostne ograje. Zahvala PGD Videm in PGD Zdenska vas za pomoč pri varovanju in redarstvu, zahvala Robiju Finku in Branetu Polzelniku za spremstvo na sami kolesarski dirki ter zahvala za kulturno obogatitev KD Godbi Dobrepolje in Tini Gačnik - Tiani. Vsem še enkrat ISKRENA HVALA. Direktor Pekarne Blatnik Tomaž Blatnik in župan Janez Pavlin Med dirko . D ovežimo soline Stanka Kuplenk Čudovit topel sončen dan nas je zvabil na Primorsko. Člani ŠD Dobrepolje in Kluba Tav-žentrož'c smo se v nedeljo, 14. marca 10 udeležili pohoda in teka z naslovom Povežimo soline. Na poti zdravja in prijateljstva je soline povezovalo preko 2000 udeležencev. 10 km dolga pot je nas vodila iz Seča - Sečoveljske soline, po Jernejevem kanalu do Lucije, skozi Portorož, v hrib po Senčni ulici in skozi 550 m dolg tunel Parenzana, čez Stru-njanske soline do cilja na plaži hotela Krka v Strunjanu. Organizatorji so poskrbeli za napitke, sadne in sladke prigrizke in dobro primorsko specia-liteto - Bobiči. Za prizadevnost so vsakega pohodnika nagradili s steklenico oljčnega olja in pristno sečoveljsko soljo. Sončno vreme je bilo tudi ravno pravšnje za prijetno kavico na plaži. ♦ Mi pa dobrepoljci (struški otroci) smo, v zimsko šolo zdaj gremo! Smučanje je ena najpomembnejših gibalnih sposobnosti, ki jo je treba razvijati in izpopolnjevati že v otroštvu. Je najbolj množična oblika preživljanja prostega časa v naravi v zimskem času. Tudi v letošnjem šolskem letu smo se odločili, da organiziramo zimsko šolo v naravi v Kranjski Gori za učence 2. razreda matične šole in vseh podružničnih šol. Martina Prhaj, vodja zimske šole v naravi Zimska šola je potekala od 9. februarja do 12. februarja 2010. Zimske šole se je udeležilo 40 učencev. Bivali so v Poren-tovem domu. Spremljali so jih Mateja Hočevar, Karmen Perko, Martina Prhaj in učitelj smučanja Danilo Drobnič. Zaradi velikega števila učencev so pomagali strokovni delavci - učitelji smučanja Udosporta iz Kranjske Gore. Delo je potekalo po vnaprej pripravljenem načrtu, ki je bil predstavljen staršem na roditeljskem sestanku. Poudarek v zimski šoli je bil na zimskih športih in aktivnostih. Dopoldanski čas so učenci preživljali na smučišču v Podkorenu, kjer so se učili veščin alpskega smučanja. Glede na predznanje so bili razdeljeni 4 skupine. Bili so zelo pridni in aktivni. Popoldanski čas je bil namenjen spro-stitvenim in oglednim dejavnostim. Organizirane so bile likovne delavnice, igrali so se tombolo, obiskala jih je teta Peh-ta, plesali so v pižamah, se zabavali, peli in smejali. Odšli so tudi na nočni sprehod po Kranjski Gori z lučkami, ki so jih poslikali v likovni delavnici. Bili so prava popestritev za kraj, saj so jih turisti občudovali in fotografirali. Sredi Kranjske Gore so imeli krajši pevski spontani koncert. Navdušili smo poslušalce in si prislužili sladke nagrade. Zaradi snežnih padavin pa nam je žal odpadla vožnja s kočijo po Kranjski Gori in ogled zimskega safarija. Zadnji dan našega bivanja smo namenili tekmovanju v veleslalomu. Vsi so postali zmagovalci, saj so prevozili postavljeno progo in tako prejeli diplome in osvojili nalepko za Zlati sonček. Polni vtisov, lepih spominov, novih spoznanj in doživetij so se učenci po štiridnevnem bivanju vrnili v Dobrepolje. Zahvalila bi se timu učiteljev, ki so sodelovali v šoli v naravi, gospodu ravnatelju in staršem, ki ste nam zaupali svoje otroke. Dragi otroci, želim vam, da bi na snegu doživeli še veliko zanimivih dogodivščin, da bi postali še boljši smučarji ter da bi znali izkoristiti in nadgraditi znanje, ki ste ga usvojili v svoji prvi zimski šoli v naravi. Imeli smo se zelo lepo. Dopoldne smo smučali, popoldne in zvečer pa smo imeli pripravljene zanimive dejavnosti. Prvič smo šli na vlečnico. Z učenjem smučanja pa smo se še najbolj zabavali. Vsak od nas se je po zaslugi učiteljev in učiteljic naučil nekaj novega. V naši šoli imamo najboljše učitelje in učiteljice na svetu. Sara Blatnik, OŠ Dobrepolje Komaj sem čakal, da smo šli v Kranjsko Goro. Izdelovali smo svečke in srčke za starše. Imeli smo tudi ples v pižamah. Zelo smo se veselili, ko smo šli na smučišče. Tam smo se peljali z vlečnico. Bilo je lepo, ko smo se spuščali po hribu. Ko smo morali domov, smo bili žalostni. Primož Mohar, OŠ Dobrepolje V torek, 9. februarja, smo se z avtobusom odpeljali v Kranjsko Goro, da bi se naučili smučat. Najprej smo se razvrstili po sobah, potem pa smo veselo odšli na smučišče. Prijazni učitelji so nas učili pravilno smučat. Že drugi dan smo se korajž-no vozili z vlečnico. Zelo smo uživali. Seveda smo imeli tudi zabave. Obiskala nas je teta Pehta, igrali smo tombolo in druge zanimive igre. Zvečer smo utrujeni popadali v postelje in sladko zaspali. Dnevi so hitro minili in morali smo domov. Bili smo zadovoljni, saj smo se naučili smučat, poleg tega pa smo se imeli še lepo. Nina Križman, 3. razred 9. februarja smo se šli smučat v Kranjsko Goro. Stanovali smo v Porentovem domu. Jaz sem bil v sobi skupaj z Anžetom in Tristanom. Smučali smo v Podkornu. Učitelji so nas najprej preizkusili kako smučamo. Razdelili so nas v skupine. Najprej so nas učili smučati plug. Potem smo šli tudi na vlečnico. Na koncu smo imeli zimsko Lumpijado in vsi smo dobili diplomo. Domov smo prišli srečni in veseli, saj smo se imeli zares lepo. Te šole v naravi ne bom nikoli pozabil. Jan Širaj, PŠ Ponikve Košarka - občinska liga V nedeljo, 14. 03. 2010, je bil odigran spomladanski del občinskega prvenstva v košarki za moške trojke. V letošnji ligi nastopajo samo štiri ekipe, ki se bodo med sabo pomerile v dvokrožnem ligaškem sistemu (spomladanski in jesenski del). Rezultati in lestvica po spomladanskem delu sta naslednja: PAR izid KOMA 750 - ŠD ZAGORICA 35 : 34 ŠD PREDSTRUGE - ŠD KOMPOLJE 23 : 35 ŠD ZAGORICA - ŠD KOMPOLJE 35 : 18 KOMA 750 - ŠD PREDSTRUGE 35 : 13 ŠD PREDSTRUGE - ŠD ZAGORICA 13 : 36 ŠD KOMPOLJE - KOMA 750 35 : 17 LESTVICA (skupaj): število tekem zmage porazi TOČKE dani koši prejeti koši razlika košev 1 ŠD ZAGORICA 3 2 1 5 105 66 39 2 ŠD KOMPOLJE 3 2 1 5 88 75 13 3 KOMA 750 3 2 1 5 87 : 82 5 4 ŠD PREDSTRUGE 3 0 3 3 49 : 106 -57 Ekipi ŠD Kompolje in ŠD Predstruge nastopata tudi v grosupeljski ligi, v kateri je osem ekip iz občin Grosuplje, Škofljica in Dobrepolje. Rezultati: PAR izid ŠK PIJAVA GORICA - ŠMARJE-SAP 35 : 20 ŠENTJURSKI VELEMOJSTRI - ŠD PREDSTRUGE 35 : 21 MZG GROSUPLJE - ŠENTJURSKI VELEMOJSTRI 35 : 30 ŠMARJE-SAP - BOMA-HOHA 15 : 35 ŠD KOMPOLJE - ŠMARJE-SAP 35 : 22 ŠD KOMPOLJE - MZG GROSUPLJE 35 : 30 FORTUNA BAR, CIKAVA - BOMA-HOHA 33 : 35 ŠPORTNI KLUB PIJAVA GORICA - ŠD KOMPOLJE 26 : 35 ŠD PREDSTRUGE - FORTUNA BAR, CIKAVA 25 : 35 ŠENTJURSKI VELEMOJSTRI - ŠK PIJAVA GORICA 32 : 35 LESTVICA (skupaj): število tekem zmage porazi TOČKE dani koši prejeti koši razlika košev 1. ŠD KOMPOLJE 3 3 0 6 105 78 27 2. ŠK PIJAVA GORICA 3 2 1 5 96 87 9 3. BOMA-HOHA 2 2 0 4 70 48 22 4. ŠENTJURSKI VELEMOJSTRI 3 1 2 4 97 91 6 5. FORTUNA BAR, CIKAVA 2 1 1 3 68 60 8 6. MZG GROSUPLJE 2 1 1 3 65 65 0 7. ŠMARJE-SAP 3 0 3 3 57 105 -48 8. ŠD PREDSTRUGE 2 0 2 2 46 70 -24 ri Misli Jutrišnji svet pripada tistim, ki oznanjajo veselje. F. Heer Kdor hoče uživati veselje, ga mora deliti z drugimi. Sreča je bila rojena kot dvojčica. George Byron Za nami druga sezona v prvi slovenski futsal ligi V mesecu februarju se je končalo tekmovanje v prvi slovenski ligi do 13 in do 15 let. V obeh kategorijah smo v sezoni 2009/2010 s svojima ekipama nastopali tudi Sd Kompolje Dobrepolje. V lanski sezoni smo led prebili s starostno kategorijo do 15 let, letos pa smo se preizkusili tudi v kategoriji do 13 let. Z letošnjimi predstavami mladih nogometašev smo lahko zelo zadovoljni, saj so sploh starejši pokazali, da se lahko kosamo z vsemi najboljšimi. Državno prvenstvo U 15 vzhod 2009-2010 Lestvica po zadnjem odigranem krogu. Prvi dve ekipi sta se uvrstili tudi na zaključni turnir najboljših štirih v državi. Državno prvenstvo U 13 2009-2010 Lestvica po zadnjem odigranem krogu. Prve štiri ekipe so se uvrstile na zaključni turnir četverice. MESTO EKIPA TEKME Z N P TOČKE 1 KMN Zavrh Selce 12 10 0 2 30 2 Extrem Sodražica 12 9 1 2 28 3 ŠD Kompolje - Dobrepolje 12 8 2 2 26 4 KMN Slovenske Gorice 12 6 0 6 18 5 Litija 12 4 0 8 12 6 Bioterme Mala Nedelja 12 3 1 8 10 7 ŠD Optimisti 12 0 0 12 0 MESTO EKIPA TEKME Z N P TOČKE 1 NK Tolmin 16 13 0 3 39 2 Fiziocenter Litija 16 11 0 5 33 3 Extrem Sodražica 15 10 2 3 32 4 FC Ptuj 16 10 2 4 32 5 KMN Oplast Kobarid 16 7 1 8 22 6 KMN Slovenske Gorice 15 6 1 8 19 7 Tomi Press Bronx 16 4 1 11 13 8 ŠD Kompolje - Dobrepolje 14 3 1 10 10 9 Litija 16 2 0 14 6 U15: Nesrečno ob zaključni turnir najboljših štirih v državi. V kategoriji do 15 let smo letos dosegali zelo dobre rezultate in zgolj en neodločen rezultat nam je na koncu zmanjkal, da bi se uvrstili med najbolj štiri v državi. Letošnja liga je bila razdeljena na vhod in zahod. Mi smo nastopali na vzhodu in na koncu od sedmih ekip na vzhodu zasedli tretje mesto. Ob tem lahko povemo, da smo kar dvakrat premagali prvaka lige KMN Zavrh Selce, kar pa nam je lahko zgolj slaba tolažba. Ob tem je potrebno poudariti, da sta drugi in četrti strelec lige postala naša dva nogometaša Gregor Klinc, ki je zadel 21 zadetkov in Jan Grm, ki jih je prispeval 15. Veseli nas tudi to, da smo dejansko zbrali vse fante iz te generacije in upamo, da bomo v naslednji sezoni nastopali tudi v kategoriji do 18 let. Končno smo dosegli peto mesto v državi, kar je glede na to, da smo majhen kraj in imamo omejene možnosti, izreden dosežek. Oceno sezone je podal trener ekipe do 15 let, Dani Kaljevič: »Ocena sezone pri »moji« skupini je deljena na dva dela. V prvem delu tekmovanja smo pričakovali veliko, dobili zelo malo. Po slabem začetku smo ekipi priključili dva igralca, nato smo nivo igre dvignili na željen nivo in dosegli šest zaporednih zmag in se močno približali želenem cilju, uvrstitvi med štiri najboljše ekipe v državi. Žal nam ni uspelo kajti na odločilni tekmi pritiska nismo zdržali. Vseeno sem ponosen na fante, kajti skupaj trdo delamo že štiri sezone, toda naš čas še pride. Rad bi še poudaril, da je kljub temu peto mesto v državi izjemen uspeh za futsal v Dobre-polju.« U13: Nabrali prve izkušnje Ker smo želeli, da mladi fantje, ki trenirajo pridejo kar se da hitro do prvih pravih tekem, smo se odločili, da se letos podamo tudi v tekmovanje do 13 let in z doseženim smo lahko zadovoljni, saj smo bili ena najmlajših ekip. Samo tekmovanje ni bilo razdeljeno in je potekalo po ozemlju celotne Slovenije. Tako smo se pomerili na 14 tekmah, od tega smo tri zmagali in eno igrali neodločeno. Najboljši strelec ekipe je bil Robert Glač, ki je dosegel 11 zadetkov. V letošnji sezoni nam v tej kategoriji zagotovo ni bil v ospredju rezultat, vendar smo s prikazanim lahko zadovoljni in optimistično pričakujemo novo sezono, v kateri lahko računamo, da se bomo lažje kosali z najboljšimi. V tej kategoriji je na koncu zasluženo naslov prvaka odnese NK Tolmin. »Sezona ki je za nami je bila zanimiva, kajti za veliko večino igralcev je bil to nov svet, nova velika športna izkušnja in temu primerno so tudi igrali. Potrebovali smo nekaj tekem, da se privadimo na sistem v prvi ligi, nato je steklo. Moram poudariti, da rezultat ni bil v ospredju kajti našo ekipo so sestavljali mlajši igralci, predvsem deset in enajstletniki, toda s trdim delom bodo prišli tudi rezultati,« je po koncu tekmovanja povedal trener Dani Kaljevič. Ob koncu letošnje tekmovalne sezone, bi se radi zahvalili našim donatorjem, ki so nam omočili nastop v državnem tekmovanju: Občina Dobrepolje, Kanal d.o.o., Avtoelektrika Vili Andoljšek, Prevozi Mare, Okrepčevalnica Pri Zori in Kel-me. Kljub temu, da se je uradni del tekmovanja zaključil, pa bo do konca junija, še kar nekaj prijateljskih turnirjev, na katerih bomo z našima ekipama nastopili. ♦ Smučarski izlet ŠD Kompolje Kakor vsako leto, je tudi letos ŠD Kompolje organiziralo tradicionalni smučarski izlet članov in krajanov na Cerkno v soboto dne 27. 2. 2010. Primož Štefanc Zbor je bil pred gasilskim domom ob 6.30 uri, kjer smo se zbrali, naložili svojo opremo v avtobus in začeli naš izlet. Ob odhodu iz Kompolj je bilo oblačno, ko pa smo se bližali Ljubljani, je postajalo vse bolj jasno in že je kazalo, da je pred nami čudovit dan za smuko. Ko smo se bližali našemu cilju, smo si malo iz poti še ogledali vznožje gore Blegoš, kjer smo se ustavili, malo pomerili moči v dvigovanju, popili šilce domačega žganja, nato obrnili in nadaljevali pot proti našemu cilju. Ko smo prispeli na cilj, smo pohiteli, se opremili in odpravili na vrh smučišča na 1287 m nadmorske višine. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, saj je bilo zelo toplo 15 stopinj in brez vetra, tako da smo nekateri slekli bunde in puloverje, ter se nastavili soncu v kratkih rokavih. Samostojni smučarji in deskarji so se spuščali po zasneženih strminah sami, mlajši smučarji pa so bili v spremstvu staršev. Nekateri pa smo uživali na vrhu, se predajali toplim sončnim žarkom in prečudovitimi zasneženimi gorami okoli nas. Na vrhu smo tudi zaigrali na harmoniko in zapeli domače pesmi. Po koncu naših užitkov smo se zbrali pri našem avtobusu, se preoblekli in preobuli, ter naložili naše stvari v avtobus in odšli proti domu. KOMPOUE Na poti domov smo se ustavili v gostilni Žibert v Ljubljani, kjer smo se prepustili zvokom harmonike in petju. V Kompolje smo prispeli okoli 19 ure in nato nadaljevali naše druženje v vaški gostilni Pri Zori. Za konec pa naj še povem, da si prema-lokrat vzamemo čas za druženje s sokra-jani, spoznavanje novih ljudi in nasplo-šno družabno življenje. Več bi moralo biti takšnih izletov in tako bi se ljudje med seboj bolje poznali in živeli v sožitju. Zahvalim pa naj se še organizatorjem tega izleta za povabilo, ter upam da prihodnje leto odidemo z dvema avtobusoma in da nas bo vsako leto še več. ♦ Občni zbor ŠD Dobrepolje 2010 Občni zbor se je odvijal 5. 3. 2010 v prostorih upokojencev v Jakličevem domu. Najprej je predsednik ŠD Alojz Kuplenk pozdravil vse navzoče in predlagal dnevni red. ...sn BOBREPOUE Kuplenk Alojz Po izvolitvi organov društva je delovni predsednik Bojan Novak - po poročilu ve-rifikacijske komisije - ugotovil, da je navzočih manj kot polovico članov društva. Predlagal je, da se dnevni red nadaljuje samo z vsebinskimi poročili. Po preteku tridesetih minut pa se preide na glasovanje. Prisotni člani so se s tem predlogom v celoti strinjali. Najprej je Bojan Novak preletel zapisnik seje občnega zbora iz leta 2009, nato pa je pozval predsednika društva, da poda poročilo o delu za leto 2009. Alojz Kuplenk je povedal, da je bilo delo v celoti realizirano in da so bile vse športne prireditve izredno dobro obiskane. V društvo je bilo včlanjenih kar 234 članov, ki so bili vključeni v 10 vadbenih skupin. Največ članov je bilo vključenih v najrazličnejše oblike aerobike in fitne-sa in sicer je bilo opravljenih okoli 500 vadbenih ur. Ostali člani- malo manj kot ena tretjina - pa je bilo vključenih v skupinske športe: odbojka, mali nogomet in košarka. Tri ekipe so se udeležile rekreativnih tekmovanj; moška in ženska ekipa v od- bojki in moška ekipa v malem nogometu. Zelo lepo je zaživela odbojka na mivki v Bruhanji vasi. Celotno poletje je bil poligon zaseden tako med tedni kot ob vikendih. Na izobraževanje so bile poslane tri članice, ki so izobraževanje vse uspešno zaključile. Finančno poročilo je podal predsednik nadzornega odbora Roman Zabuko-vec. Povedal je, da je bilo poslovanje v celoti pregledano in da na finančno poro- čilo, ki ga je izdelala računovodkinja nima pripomb. Razlika med prihodki in odhodki pa je pozitivna. Plan dela in finančni plan za leto 2010 je ponovno podal predsednik društva Alojz Kuplenk. Delo bo v letu 2010 potekalo podobno kot ostala leta, z podobnimi športnimi prireditvami. Največji med njima bosta veter v laseh - s športom proti drogi in športna prireditev v Bruhanji vasi. Ni zanemariti pa tudi naslednje prireditve: turnir trojk v ko- šarki v Podpeči, turnir mešanih ekip v odbojki na Vidmu, večer košarke, poletna liga v odbojki na mivki. Za realizacijo bo potrebnih približno 20 tisoč evrov. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta brez pripomb. Po seji se je odvijalo prijazno družabno srečanje s pogostitvijo. Ob tej priliki se ŠD Dobrepolje izredno lepo zahvaljuje PEKARNI BLATNIK, ki ob vseh akcijah društva priskoči na pomoč s svojimi dobrotami. ♦ Strelsko društvo Bukovec Vsakoletni memorial Smrke Bogota, tokrat že šesti po vrsti, je bil izveden 6.3.2010 V februarju smo izpeljali tudi Občni zbor. Tudi letos je bil organiziran memorialni turnir v spomin na našega dolgoletnega in zaslužnega člana Smrke Bogo-ta, tokrat je bil že šesti po vrsti. Drugič zapored pa smo nanj povabili bivše strelce strelskega društva Bukovec. Povabilu se je odzvalo dvajset strelcev. Zahvalil bi se vsem, ki so prišli na memorialni turnir in pa tudi Pekarni Blatnik, ki je poskrbela za lačna usta. Rezultati: Mesto Priimek in ime Skupaj (200 možnih) 1................... Kaplan Jože 175 2. Mirt Martin 172 3. Dolšak Matej 167 3. .....K2E[iv.š.e.k...To.D.e................... 167 3. .....PoJzeJlniikPriimol.............. 16.7- 4. .....FraDceJlJone.......................... 157 5. .....G[uJkovnlaK.BIaDe.. 156 6. .....J.âkiiič...J.a.D§...................................... 151 7.................... .....Petek Stane.............................. ........................................150 8................... .....Petei!in...P9Jld..e........................ .........................................147" 9111" Jakiič..Ti.na....................................... .........................................142 ^10.............. .....TeÊell...AJe.š....................................... .........................................140 11.............. .....Matj.al!ič...f[a.Dlo................... ........................................134 12.............. .....TeEell...Kllem.e.n......................... ........................................128 13. Gačnik Janez 116 14.'............. Bambič Bambič .........................................115 15. Polzelnik Andreja 106 16. Jakič Tine 100 17. Gačnik David 84 18. Tegel Kristjan 73 V petek 19.2.2010 je bil izpeljan občni zbor SD Bukovec. Predstavljam nekaj najzanimivejših točk občnega zbora. • Članarina ostaja enako kot prejšnja leta, to je 34 za starejše kategorije in 21 za mlajše kategorije. • Nastopali bomo na naslednjih tekmovanjih: III. državna liga, državna liga za Pokal Prijateljstva, regijska liga, kontrolna tekmovanja in na regijskem ter državnem prvenstvu. • Treningi bodo potekali po ustaljenih tirih. Treningi so dvakrat na teden in sicer ob torkih od 17.00 do 19.00 in ob petkih od 17.00 do 21.00. • Finančni plan za leto 2010 - Dohodki s strani občine Dobrepolje Kandidirali smo za naslednje točke sofinanciranja s strani občine Dobrepolje. • Kakovostni šport (2028 EUR) • Interesna športna vzgoja mladi-ne(225 EUR) • Šport invalidov (700 EUR) • Delovanje društev (753,16 EUR) Skupaj (3706,16 EUR) Lep strelski pozdrav! Sudoku Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju! "Pinhifeve dubrore Zavitek s šunko 1 zavitek zmrznjenega listnatega testa 1 in pol lončka kisle smetane 1 rumenjak , , ■■ 1 jajce 20 dag kuhane šunke 4 kuhani krompirji sol poper majaron\_ jajce za premaz in kumina za posip Testo odtalimo in ga razvaljamo za pribl. 3 mm na debelo. Kislo smetano zmešamo z rumenjakom in jajci. Šunko narežemo na kocke. Kuhan krompir olupimo in drobno naribamo. Dve tretjini testa premažemo s smetano in jajcem, potresemo s šunko in krompirjem, začinimo s soljo, poprom in majaronom. Testo zvijemo, ga damo v pekač, prebodemo z vilicami, premažemo z jajcem, potresemo s kumino in spečemo pri 210°C. Zraven ponudimo zeleno solato. rC Misli Življenje brez veselja je kot oljenka brez olja. Angleška modrost Kadar se pojavi veselje, mu moramo odpreti vrata in okna, ker nikoli ne pride ob nepravem času. Schopenhauer ^K^iieek zu sladokusce Moto piškoti piškoti z nugatovim premazom Sestavine: Belo testo: 25 dag moke 10 dag sladkorja 12 dag margarine 1 limonin in vanilijev sladkor 2 mali žlički pecilnega praška 1 jajce Rjavo testo: moka + kakav = 25 dag (obe sest. skupaj) 10 dag sladkorja 12 dag margarine 2 vanilijeva sladkorja 2 žlički pecilnega praška 1 jajce Za namaz: nugat Postopek: Za belo testo v skledo ubijemo jajce in ga dobro stepemo, med stepanjem dodajamo sladkor z vanilijevim sladkorjem, da masa dobro naraste. Rahli masi primešamo še margarino ter še mešamo. Nato dodamo še moko s pecilnim praškom. Enako naredimo rjavo testo, le da moki primešamo kakav. Naredimo srednje mehko testo in ga postavimo v hladilnik za 20 minut. Vsako testo posebej zvaljamo. Iz rjavega testa izrežemo kroge, iz belega testa pa kroge, ki imajo na sredini luknjo (kot tirolski keksi) in jih polagamo na namaščen pekač. Pečemo pri 160 stopinjah, da lepo zarumenijo. Ko se ohladijo, rjave piškote namažemo z nugatom in jih pokrijemo z belimi piškoti. marec 2010 Kino 41 KINOPROGRAM ZA APRIL 2010 KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34 DOLBY - DIGITAL ZVOK PETEK, 2. APRIL ob 20.30 uri ameriška uspešnica - ljubezenski film KRATKA OZNAKA: Režiser zabavnih romanc Čedno dekle in Prin-ceskin dnevnik sledi ljubezenskim prigodam desetih ljudi, ki v kaotičnem Los Angelesu vsak na svoj način doživljajo praznik vseh zaljubljencev - valentinovo. Neizpolnjena romantična hrepenenja v nekaterih prebudijo nepričakovana ljubezenska priznanja, med tem ko v drugih vsiljivi in vedno manj doživeti praznik vzbudi nerazložljiv odpor. A vse romantične zgodbe in usode se na tragičen ali vesel način prepletejo v veliko skrivnost ljubezni. DOLŽINA: 2h 4 min NEDELJA, 4. APRIL ob 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - akcijski triler NA ROBU TEME KRATKA OZNAKA: Režiser bon-diad Casino Royale in GoldenEye prikazuje zgodbo ostarelega policista Thomasa, ki je priča umoru svoje hčerke. Prežet z jezo in maščevanjem se odloči na lastno pest poiskati morilca, a ob tem razkrije srhljivo zaroto med bogatimi korporacijami in vplivnimi politiki. Na glavo si nakoplje jezo izurjenega agenta CIE, ki skuša prikriti vse sledi, toda nihče od vpletenih ne računa na Thomasovo odločnost, da kriminalce zlepa ali zgrda pripelje pred obličje pravice. DOLŽINA: 2h 6 min. PETEK, 9. APRIL ob 20.30 uri ameriški akcijski film LEGIJA KRATKA OZNAKA: Nad svet se zgrne srhljiva biblična apokalipsa, saj je Bog obupal nad človeškim zlom in na Zemljo poslal vojsko angelov, da iztrebi nevredne ljudi. A med nebeškimi bitji je tu- di nadangel Mihael, ki prostovoljno zapusti nebesa, da bi pred angelskim srdom rešil mlado natakarico, ki v sebi nosi odrešeni-ka. V divji bitki Mihaelu na pomoč priskoči skupina neznancev, ki so zatočišče poiskali v odročnem avtocestnem postajališču. Srhljivi poslednji boj za usodo človeštva se lahko prične . DOLŽINA: 1h 40 min. NEDELJA, 11. APRIL ob 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - akcijski film MOŽJE, KI STRMIJ© V KOZE KRATKA OZNAKA: Ambiciozni vojni novinar Bob v Iraku spozna čudaškega Lyna, nekdanjega agenta skrivnostnega odreda ameriške vojske, ki se ukvarja s para-normalnimi načini vojskovanja. Toda ustanovitelj programa, kjer so razvijali načine branja sovražnikovih misli, hojo skozi zidove in ubijanje (koz) zgolj s pogledom, je izginil, in Lyn ga namerava poiskati. Bob zasluti svojo priložnost in se mu pridruži na eni najbolj nenavadnih in zabavnih vojaških avantur. DOLŽINA: 1h 30 min. PETEK, 16. APRIL ob 20.30 uri ameriški pustolovski, družinski PEi@y ja@ki©n in ©LIMPIJCI -KRADLJIVEC STRELE KRATKA VSEBINA: Režiser prvih dveh filmov o Harryju Potterju predstavlja zgodbo 12-letnega Percyja, ki nekega dne odkrije, da je potomec starogrških bogov. Toda božanstva na Olimpu niso zadovoljna, saj je nekdo ukradel Zevsovo strelo, glavni osumljenec pa je nič hudega sluteči Percy. Da bi odkril, kdo stoji za tatvino, preprečil vojno med bogovi in našel pogrešano mamo, se Percy z zvestima prijateljema poda na nepozabno avanturo, polno nevarnosti in vratolomnih doživetij. DOLŽINA: 1h 43 min. NEDELJA, 18. APRIL ob 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - triler IGRIČAR KRATKA VSEBINA: V bližnji prihodnosti najbolj priljubljena ra- čunalniška strelska igra poteka s pomočjo zapornikov, obsojenih na smrtno kazen, katerih telesa nadzorujejo bogati igralci. S 27 zmagami vodi ujetnik Kable, toda uporniki, ki nasprotujejo zlorabam ljudi, mu uspejo sporočiti, da konca igre ne bo dočakal živ. Kable se upre in uspe pobegniti, toda ob tem odkrije temačno zaroto, ki utegne ogroziti prihodnost človeštva, zato se odloči uporabiti svoje bogate uničeval-ske izkušnje in ustaviti negativ-ce. DOLŽINA: 1h 59min PETEK, 23. APRIL ob 18. uri francoska uspešnica - film za otroke DEKLICA IN LISICA KRATKA OZNAKA: Nekega jesenskega jutra deklica na poti v šolo zagleda lisico. Očarana pozabi na strah in se ji pogumno približa. To je začetek presenetljivega prijateljstva. Deklica s pomočjo lisice odkriva skrivnostno in divjo naravo. Začne se pustolovščina, ki spremeni njeno življenje in njen pogled na svet. DOLŽINA: 1 ura 30 MINUT NEDELJA, 25. APRIL ob 15. uri in 20.30 uri srbska uspešnica - kriminalka KRATKA VSEBINA: Film, prepleten z resničnimi dogodki, je postavljen na nočne ulice Beograda, v letu 1979. Skrivnostni voznik belega dirkalnika z vratolomno vožnjo noč za nočjo izziva nemočne policiste. Upornika pričnejo vzpodbujati gledalci, ki vse bolj množično spremljajo divje dirke. Toda to ne ustreza oblastem, ki dogodke razumejo kot politično provokacijo med obi- skom predsednika Tita na Kubi, zato aktivirajo vse sile, da bi ustavili beograjskega fantoma. DOLŽINA: 1h 30 minut. PETEK, 30. APRIL ob 20.30 uri ameriška komična drama V ZRAKU KRATKA VSEBINA: Režiser domiselnih komedij Hvala, ker kadite in Juno se pridruži popotovanjem neomajnega Ryana, ki ga šefi podjetij najamejo, da opravi neprijetna odpuščanja. Ryan uživa v svobodnem načinu življenja, dokler ga ne ogrozi ambiciozna Natalie, ki predlaga, da bi odpuščanja opravljali s pomočjo video povezave. Ryan je odločen, da ji dokaže, kako pomemben je pristen človeški pristop, a nepričakovano razmerje z avanturistično zapeljivko Alex ga prisili v razmislek o pravih življenjskih vrednotah. DOLŽINA: 1h 49 min. NEDELJA, 2. MAJ ob 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - grozljivka KRATKA VSEBINA: Skrivnostni Lawrence se zaradi bratovega izginotja po dolgih desetletjih življenja v Ameriki vrne v viktorijansko Britanijo. Bratovi zaročenki obljubi, da bo skrivnosti prišel do dna, a se ne zmeni za svarila odtujenega očeta, ki pripoveduje bajke o skrivnostnem in zelo nevarnem bitju. Z odločnim detektivom Scotland Yarda se odpravita v temačne gozdove, kjer Lawren-ca čaka srhljivo spoznanje o lastni preteklosti in najbolj temačnih delih človeške duše, ki lahko vsakogar spremenijo v divjo zver. DOLŽINA: 1h 42 min Beograjski fantom Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata CIRILA CIMERMANA (1939 - 2010) iz Male vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, ko smo se poslavljali od njega. Iskrena hvala gospodu župniku Francu Škulju za opravljeno pogrebno slovesnost ter Gasilskemu društvu Videm za lep govor in opravljen pogreb. Prav tako hvala pevcem moškega pevskega zbora Rafko Fabiani za lepo petje, Gorazdu Vidiču za odigrano Tišino in cvetličarni Lilija za pripravo pogreba. Hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in ostalim faranom, ki ste nam prišli izreči sožalje, ga kropili, darovali cvetje, sveče, darove za maše in cerkev, molili ter ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za molitve vaščanov Male vasi za njegovo dušo. Vsi njegovi Kjerkoli si zdaj, naj Te sreča poišče! V svetlobi naj Tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dala, za vedno v vseh naših bo srcih ostala ZAHVALA TURK STANISLAVA (1927 - 2010) Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali in s stiskom rok izrazili sožalje. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, mešanemu pevskemu zboru za lepo petje, pogrebnikom, ki ste našo mamo položili k njenemu zadnjemu počitku, moškemu pevskemu zboru in pogrebnemu zavodu Zakrajšek. Posebna zahvala gre dr. Mariču za njegovo zavzetost in skrb pri njenih hudih bolečinah. Zahvaljujemo se negovalnemu in medicinskemu osebju Zavoda Sv. Terezije, ki ste se zanjo trudili in jo skrbno negovali, ter vsem stanovalcem doma. Hvala tudi DPŽ Dobrepolje - Struge, ŽPS Struge in učencem PŠ Struge za Vaše obiske v domu in izrečene lepe misli. Zahvala vsem krajanom, ki ste jo obiskovali v domu. Posebno pa smo hvaležni vaščanom za obiske doma in v domu ter za vse, kar ste za našo mamo dobrega storili. Še enkrat iskrena hvala Vsem, ki ste jo pokropili, zanjo darovali cvetje in sveče, zanjo molili, ter jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Bog naj vam poplača! Vsi njeni Ni te več na njivi, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mamice, babice, sestre in tašče JOŽICE FLAJŠOKER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem za izrečene besede sočutja in tolažbe, za podarjeno cvetje in sveče, za darovane svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi in ste ji v času njene bolezni nesebično pomagali ter jo spodbujali. Še posebej zahvala dr. Mariču in Robijo. Hvala tudi Danici iz cvetličarne Lilija, ki je s spoštljivim odnosom pristopila k žalujočim in lepo poskrbela za organizacijo pogreba. Hvala g. župniku Bogomirju Hrenu za sočutno darovano sveto mašo in MPZ Struge, ki so jo s pesmijo pospremili k počitku. Najlepša hvala naši sosedi Slavki Novak za oporo in pomoč naši družini v najtežjih trenutkih ter za molitev v vežici in na domu. Vsi njeni Na svetu nimamo ničesar, kar bi bilo naša last, vse nam je dano le za določen čas -tudi ljudje, ki jih imamo radi. (M. Klevišar) ZAHVALA Za vedno se je od nas poslovila naša draga TONČKA PUGELJ iz Vidma Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter vaščanom, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, svete maše, izrekli ustna in pisna sožalja, ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem moškega zbora za petje, g. Marjanu Trčku za čutno zapeto pesem, gdč. Urški Trček, g. Lojzetu Osvaldu za glasbeno spremljavo in cvetličarni Lilija za prijazno pomoč pri pripravi pogreba. Hvala ga. Erni za molitev ob zadnji uri. Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pa vas nismo posebej imenovali. Žalujoči: vsi njeni Od čisto navadne objemke do celovitega ogrevalnega sistema. Ko vas mine živeti v mrazu, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. C www.mix.si Prodajni centri MIX: gt Ljubljana, Stegne 15 [01/513 13 40] a Velenje, Kosovelova ul. [03/898 6056] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo. Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. Imamo vse. J | Skoraj vse, I www.mlx.si I r1l/\ Prodajni centri IVIIX: v Ljubljana,Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova uL [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190] JJJ j^ílIíILt lhjhfDÙîjâJîf:£ ^bbozAavStvg; LEtna higiena, pacwJentntogK^ pmtEtílď, esIBbk] jDbgzikavsIvgi. bri: z p i jc n u ■.■^jiJiTl i'' řjťuri.i [til mi k Ig. Ill f K ill 1/ ■ Ml bruí pi aci La pmvi z1 j l}rt'f[>l,i(rio (Jii--ii|i' I' '1:1 : i-ktfijřiiko banko eLOM do důtek 0,10 adftotnc to^kť obrc&lni nicii pn sf-.i'jr-iv.'i f^npqji nuvpçjri eíepoziia (çr te v ■ Il ki' UHijudnQit I ~ -,., M n vi ni komitentom ob otvoritvi o&ehiitïcjLi račíma podarimo puiebno cJji-Hů. ('(h^t.inJtť kn mi te nt Hranilrtke LON, izkoristite naslednje ugodnosti Jn privarčujte HO ELJB ali veť: ■ vodenje riiiuna 12 mesecev - brezplačno - fifistofiiiina /d eietlrítnstiy bjiinkti fLOt>í - bruíplačno - 5tJ % nliJI »iroškl prve Odobril V? iímHí - dodiïtck 0,1 D odstotne ton/-!.! IjíjD ri.iH r.vi Plinu AiJ vrlii k J J. J]t lirt_-\ ;r jjl^vilE inrUii ^^ HRANILNICA LON PoilDvna enota GROSUPLJE, Kolodvorska I, T: 01 781 01 30 wurwJon.si info@lon.si Auičnlitvo ns Ljubezniv NsĆIA pooblaščeni prodajalec in monter PRIBAŠTEFANCfrCO.,d.n.Q. PRODAJNO RAZSTAVNI SALON - C. gubljinili bii^dF 23A. lOIKiLtiililJ; ipm: 041 ^402 7^0 041 ;449 334 »I 01 0 55 30. hi: D1 1 o 55 11 ■-rriDil: pnEia^aBtiK.rHL dal. -Cu: pan r pat Bh ^ l&i. 14n 117fi • ROLETE, ZALUZIJE, KOMARNIKL.. 'ZUNANJE IN NOTRANJE POLICE ■ MONTAŽA KNAUF SISTEMOV DEMONTAŽA IN ODVOZ STARIH OKEN Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.