UDK528+504 VLOGA GEODEZIJE PRI RESEVANJU EKOLOŠKIH PROBLEMOV dr. Marija Bogataj, dipl.mat Samo Drobne, dipl.inž.geod, FAGG, Katedra za komunalno gospodarstvo 61 000 Ljubljana, Jamova 2, YU IZVLEČEK Članek obravnava pomen ekoloških evidenc na mikro in makro ravni ter prikaže vlogo prostorskih registrov in dodatek v jedru Geografskega informacijskega sistema (GIS) pri sistemski podpori reševanja ekološke problematike. Razvojna strategija geodetske dejav- nosti je močno odvisna sicer od tehničnih danosti v tem trenutku (sodobnejše merilne tehnike in sodobnejši sistemi za obdelavo geodetskih meritev), vendar šele pomen rezul- tatov dela-za operativne in strateške odločitve v družbi, ki so ji geodetska dela namenjena, osmisli geodetovo delo. Tako tudi zasnova GIS v tem primeru daje garancijo za uspešnejšo nadgradnjo. ABSTRACT The article describes an approach which may be used to introduce the ecological data in a geographical data in a geographic information system G/S to produce the evidences on micro and macro leve/ which cou/d support the decisions on the field of ecology nad location problems. Constructing intelligent GIS, it is vitally important that the following questions are adequtely answered: what are the objectives to be achieved, how wi/1 the technology he/p to achieve them and how the existing common registers nad other records cou/d be used. ALOKACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU Z VIDIKA EKONOMSKO-EKOLOŠKE SOVISNOSTI Reševanje ekoloških problemov je pri nas šele v zadnjih desetih letih pridobilo na pomenu 1ako v sami zavesti družbe kot tudi na strokovno-raziskovalnem področju. Pri tem se ves čas srečujemo z dvema pomem- bnima dejstvoma: - ekonomsko-ekološko sovisnostjo, ki jo moramo upoštevati pri reševanju te problematike, - samočistilno sposobnostjo okolja sa- mega, ta pa je odvisna tako od lokacije dejavnosti, ki degradira okolje, kottudi od koncentracije onesnaževalcev. Ti dve dejstvi zahtevata, da pri globalni or- ganizaciji zaščite okolja podrobneje proučimo strukturo dejavnosti po naseljih, koncentracijo teh dejavnosti, komunalno in drugo dejavnost v naseljih, ki razbremen- juje polucijske vplive, ter da najdemo tudi ekonomske in ne samo planske meha- nizme, ki bodo vplivali na alokacijo novih dejavnosti v prostoru v smislu optimalne izbire naselja za neko aktivnost kot tudi v smislu gostote pozidave. Premalo namreč upoštevamo dejstvo, da z večanjem gostote pozidave in z večjo koncentracijo dejavnos- ti v prostoru sicer znižujemo direktne operativne stroške prometnih sistemov in komunalnih oskrbovalnih sistemov, nudimo tudi večjo zaščito velikim komopleksom kmetisjkih zemljišč, samočistilna sposob- nost narave pa pri tem pada. Tako postajajo tudi stroški delovanja komunalnih oskrbovalnih sistemov, med njimi so zelo izraziti stroški vodooskrbe, posredno pogosto večji. Z zaščito velikih kmetijskih kompleksov, za katere je značilno izrazito umetno tretiranje (umetna gnojila, pesticidi, herbicidi), z zaščito večjih govejerejskih, svinjerejskih farm... pridobivamo sicer na količini in nižjih stroških produkcije, ekološki stroški pa izrazito narastejo. Koliko? V kakšnem okolju? Na to bi nam moral dati odgovor ustrezen informacijski sistem. Kajti v regulacijo poselitve moramo nujno vključiti tako ekonomske kot ekološke vidike. O ekonomskih mehanizmih alokacije dejav- nosti v prostoru je bilo nekaj napisanega tudi v jugoslovanski bibliografiji /4/, /5/, problemi so bili predstavljeni jugos- lovanskim strokovnim krogom, v tuji literaturi pa najdemo dela kot so 'Computer assisted control of urban growt through the land use value' /8/ in druga. Ta tema je bila osvetljena na več mednarodnih pos- vetovanjih !7/, /9/. Vpliv velikosti naselja, alokacije naselij in nivoja komunalnih storitev (zanesljivost delovanja sistemov) na stroške komunalne oskrbe pa podrob- neje v tujih strokovnih revijah, n.pr. /10/. Generalna ugotovitev v vseh teh delih je naslednja: Na kvaliteto bivanja in ustvarjan- ja v prostoru vplivajo poleg naravnih danos- ti tudi ustvarjene danosti, ki so z naravnimi v močni interakciji. Delovanje komunalnih oskrbovalnih sistemov tudi v smislu razbremenjevanja polucijskih vplivov močno vpliva na to kvaliteto. Pri tem je iz- razito pomembna zanesljivost delovanja sistema. Za ustvarjanje prijaznega bival- nega okolja in zagotavljanje uspešnih drugih aktivnosti v prostoru je potrebno zagotoviti določena denarna sredstva, ki naj se zajemajo kot del rezultata teh ustvarjenih danosti na kvaliteto lokacije. Zajemanje teh ugodnosti naj ima regulativni vpliv na alokacijo dejavnosti v prostoru. Instrumenti za to regulacijo so ekološki davki, dajatve na lokacijski ekstradohodek v dejavnsti, zajemanje dela rentnih diferencialov ... Slika 1 prikazuje, kako takšno zajemanje dela lokacijskih koristi oziroma obremenjevanje povzročiteljev ekološke škode vpliva na preselitev dejavnosti iz enega naselja v drugo /5/. V /4/ pa je podrobneje opisano, kako deluje ta regulator tudi znotraj naselja. Da lahko odločamo v tem smislu, potrebujemo ustrezne ekološke evidence. PODATKOVNA BAZA ZA EKONOMSKO EKOLOŠKIH PROBLE- MOV DEJAVNOSTI V PROSTORU Za reševanje ekološko-ekonomskih problemov alokacije dejavnosti v prostoru in s temi problemi povezane organizacije oskrbovalnih sistemov, še predvsem tistih, ki so na polucijo posebej občutljivi (oskrba z vodo, odvajanje odpadnih voda, or- ganiziranje odvoza trdih odpadkov ... ), potrebujemo ustrezne informacije. Te nam lahko danes nudi računalniško podprt infor- m ac ijs ki sistem. Sodobna zasnova večnamenskih baz prostorskega infor- macijskega sistema, ki smo mu po anglosaškem vplivu dali ime GIS, predvsem pa vrsta v prostoru Republike Slovenije že obstoječih registrov, ki omogočajo navezavo različnih podatkov na lokacijo, vzpostavitev ustreznih relacij in infor- macijskih tokov v njem, pa tudi agregiranje podatkov po različnih teritorialnih nivojih, nam lahko nudi take informacije ustrezno in pravočasno. Tako menimo, da lahko po vzoru zasnov, ki so jih osvojile nekatere evropske dežele in Amerika, organiziramo evidence na nivoju posameznih uporab- nikov prostora (če to ni v nasprotju z zaščito individualnih podatkov) ali pa evidence na višjih nivojih. Povejmo o teh ekoloških evidencah nekaj več! Ekološke evidence na makro nivoju. Že iz samega pojma ekoloških evidenc je razvidno, da so to pregledi, ki opisujejo razmerja med naravo in človekom, med živimi organizmi in njihovim živim in neživim okoljem ter interaktivni odnosi znotraj posameznih grup /23/. Ekološke evidence zajemajo predvsem pojave onesnaženja in razvrednotenja okol- ja ter varstvo njegovih vrednot. Glede na izhodišče se lahko lotimo problema ekoloških evidenc na dva načina: iz makro nivoja (in navzdol) ali pa iz mikro nivoja (ter navzgor). Toda, zaradi same narave 42 Geodetski vestnik 1 /1990 ;, k s o t. r r i. o _,,. s s ----- t k \, i. o p "' ,,,. ,,, ,,, ,· , f$) (3)/ ... '/ , _ ... ·) / ..... ;t· (4- I I .,.. ,' 1 / ' , , , / 1/ Po PE Slika 1: Regulacija poselitve dejavnosti v hierarhiji naselij preko zajemanja koristi rabe zemljišč in ekoloških davkov. Kjer je: 1 - povprečni stroški rabe lokacije (brez davkov oziroma rent) 2 - povprečne koristi dejavnosti na lokaciji 3 - mejni stroški uporabnikov zemljišč 4 - mejne koristi uporabnikov zemljišč 5 - povprečni stroški uporabnika, obremenjenega tudi z ekološkimi in drugimi davki oziroma rentami za rabo zemljišč. Razlika med (1) in (5) so zajeta sredstva, ki služijo vlaganju v prostor za dvig kvalitete bivalnega okolja. Redistribucija teh sredstev vpliva na spremembe v alokacijah dejavnosti. prepletenosti odnosov, kjerkoli se lotimo problema ekoloških evidenc, jih moramo povezati tudi z evidencami na drugem nivoju. Le tako je lahko razumevanje problema popolno. Po svetu so razviti različni modeli ekoloških evidenc na makro nivoju. To so evidence s pomočjo katerih izrazimo interakcije ekonomskih sektorjev vključno z ener- getskimi ter sektorji okolja. Spodaj je tabelaričen primer /24/. Shematične pregled interakcij ekonomskih sektorjev (vključno z energetskimi) in sek- torjev okolja: Ti modeli po različnih državah dajejo na prvi Geodetski vestnik 1 /1990 43 pogled različne podatke. Kanada, na primer, beleži s svojim 'Stress-Response' sistemom (Stress-Response Environmental Statistical System) podatke o stanju v okol- ju, podatke o aktivnostih ter podatke o zalogah naravnih in proizvedenih dobrin, ki vplivajo na kvaliteto oziroma ogroženost okolja. Problem sprejemanja odločitev o obnovljivih resursov, glede obremenitve tal, vode, zraka, glede spremeb emisijskih iz- vorov, itd., so razširitev družbenih računov. Področje za katerega se vodijo računi je lahko zelo različno: dežela, regija, občina, itd. Toda nižje ko gremo, bolj postajajo modeli zapleteni ter problem zahtevanih GOSPODARSKI SEKTORJI SEKTORJI OKOLJA neživi / živi elementi okolja =energija neenerg. končno proizvodnja povpr. ======-===--==---=- =-========================-==--------------- GOSPODARSTVO energ.sektorji neenergets_k i primarni inputi energetski tokovi I-0 model interakcij = em i si je ter v p l i v '1 odpadkov na živi in n'eživi svet OKOLJE zrak voda zemlja bi o-sektorji komunalni oskrbo- valni sistemi in druge aktivnosti za dvig kvalitete bivalnega okolja; ekstradohodek in rente, ki jih nudi okolje fizikalni disperzni modeli modeli kemičnih reakcij modeli bioloških sistemov ------------------- ---------------------------------------------- posegih v okolje na temelju evidenc zalogah je bil izpostavljen tudi na ISIR kon- ferencah (lntranational Society for inventory Research). Norveška (The Norwegian Sys- tem of Resource Account 'SRA') uporablja modele, ki prikazujejo dosedanjo rabo naravnih virov ter modele, ki prikažejo projekcijo potreb po naravnih virih (kot pos- ledico določene ekonomske politike in mednarodne trgovine); Francija pa s svojim sistemom (The French Natural Patrimony Accounts) izvaja račune komponent okolja, račune ekosistemov, račune povzročiteljev pritiskov ter račune področij kot je to opisano v /19). Vsem modelom pa je skup- no, da dajejo odgovore na vprašanje raz- voja ekoloških ter socialnih posledičnih stroškov gospodarske rasti. Takšni ekonomsko-ekološki računi, ki omo- gočajo analizo in ukrepe na področju zaščite okolja, tj. obnovljivih resursov, ne- podatkov postaja vse večji. Problem se pokaže tudi v naravi teh modelov, ki so lahko zaprti ali odprti; odvisno od tega, kako opisujejo tokove. Bolj kot za ekonomske tokove za ekološke velja, da se zlahka izog- nejo omejitvam na mejah obravnavanega gospodarskega prostora. Poizkus takšne vgraditve eksternih vplivov, kot so nezaželjeni stranski produkti rednih gospodarskih dejavnosti, v običajno input- output tabelo državnega gospodarstva (po principih W. Leontjefa /15/), je bil opravljen tudi za slovensko gospodarstvo (glej /20/ter /21/). Čeprav imata omenjeni deli značaj ekspertize, pa vseeno dajeta konkretne odgovore na nekatera temeljna vpraša.naj, ki si jih lahko zastavimo še predno preidemo k praktičnim rešitvam (n.pr. koliko profita izgubimo, če zmanjšamo onesnaženje z C0:1 za 20% in podobno). Tako je avtor v prvem delu konkretno prikazal uporabo 44 Geodetski vestnik 1 /1990 modela družbenih računov pri testiranju us- meritve dolgoročnega plana SR Slovenije do leta 2000 z vidika njegovih vplivov na okolje. Glavni omejevalni faktor se je pokazal na podatkovnih osnovah, ki so nezadostne v vseh ozirih. Podatki so premalo vsebinsko podrobni predvsem pa lokacijsko dodeljeni. Sistematično zbiranje podatkov o emisijah v Sloveniji, kot pravi avtor, bo potrebno ne le za nekatere polutante v zraku in vodi (za kar sta bili opravljeni raziskavi), ampak tudi za druge vrste onesnaževanja okolja tako po polutantnih kot po področjih onesnaženja (n.pr. zemlja). Tako velja vzpostaviti ustrezno podatkovno bazo o obremenjevanju kmetijskih zemljišč s pesticidi, fungicidi in gnojili, kakor tudi podatkovne baze o delovanju komunalnih sistemov /6/, /11/. Temelji prvega so dani z vzpostavitvijo računalniško podprtega in- formacijskega sistema za zemljiški kataster, drugega pa z informacijskim sistemom komunalnih oskrbovalnih sistemov (ISKOS). Čeprav modeli ekoloških bilanc na makro nivoju že obstajajo, pa se je vseeno potreb- no zavedati slabih nemških izkušenj pri prenosu teh modelov v prakso. Zaenkrat so zgradili t.i. Umwelt lnformation Sistem (UMWIS), ki obsega predvsem za okolje prirejene statistične podatke kot so: gospodarska in socialna struktura, cestni promet, oskrba z vodo, odstranitev odpad- nih voda, reciklaža, nevarne snovi, inves- ticije v okolje, nesreče z nevarnostjo ones- naževanja voda, navezali pa smo se že na nekatere zunanje podatkovne baze. Pravne podlage pa omogočajo nemški statistiki, da lahko zelo natančno spremlja že iden- tificirane onesnaževalce na področju od- padkov, strupenih snovi ter še nekaterih drugih resursov /3/. Vendar v splošnem z zanesljivostjo svojih evidenc še niso zadovoljni. Pričakujemo pa, da bo pospešena gradnja GIS za druge potrebe nemškega gospodarstva pospešila tudi iz- delavo zanesljivejših ekoloških evidenc. Ekološke evideru::e na mikro nivoju. Ker se v reševanju ekoloških problemov nenehno srečujemo s problemom samočis- tilne sposobnosti okolja /5/, je za razumevaje kompleksnosti problema pomembna tudi lokacija onesnaževalcev. Če si torej zadamo nalogo identificirati onesnaževalce v prostoru, se moramo obrniti na posamezne prostorske enote - zemljišča, ali kar na posamezne lokacije onesnaževalcev, ki jih ponavadi definiramo kot točke v prostoru. Popisna enota v tem primeru je posamezna enota aktivnosti (stanovanje, poslovni prostor, obrtna delav- nica ... ) v zgradbi, na katero vežemo vplive življenja in dela ljudi na okolje in obratno. Podatki popisne enote, ki so lahko količinski, kakovostni ali strukturalni, se lokacijsko vežejo na centroide pripadajočih zgradb. Ponavadi je posamezen ones- naževalec vezan na določeno komunalno mrežo ter tako na delovanje komunalnih naprav /13/ .Seveda je direktno ali in- direktno vezan tudi na ostalo infrastrukturo, ki povezuje zemljišča z ustvarjenim okol- jem, kot so n.pr. ceste, železnice, računal­ niške mreže, itd. Za takšno organizacijo podatkov o Slovenskem prostoru bo potreben kataster zgradb, ki bo predvidoma uzakonjen z bodočim Zakonom o geodetski službi /22/, in bo poleg stavb obravnaval tudi druge trajne gradbene objekte. Takšen pristop omogoča preko čistilnih naprav in drugih zgradb oskrbovalnih sistemov povezovanje na višjem nivoju in avtomasko izvedbo ekoloških bilanc /6/, /8/, /11/. Predvidena vsebina katastra zgradb obsega grefični ter pisni del in zbirko listin. Grafični del s centroidi zgradb omogoči enolično pros- torsko identifikacijo onesnaževalca (direktnega ali indirektnega) in tudi nosilca aktivnosti za razbremenjevanje okolja. Omogoča pa tudi navezavo na pripadajoče stavbno zemljišče (parcelna številka) s tekočo številko stavbe, s šifro etaže ter lastniško enoto aktivnosti. V pisnem delu ter zbirki listin so še ostali podatki za izgradnjo registra zgradb, kot os površina zgradbe, površina stanovanjske enote, namembnost (stanovanjska, poslovna, mešana), hišna številka, itd. Vključitev tudi ostalih zgradb (in ne samo stavb) v kataster omogoča spremljanje polucijskih tokov v prostoru. Zato brez takšnega kompleksnega pristopa Geodetski vestnik 1/1990 45 k registru zgradb ni dana osnova za analizo polucijskih tokov. Register zgradb je večnamenski register, ki ga v nekaterih zahodnih deželah uporab- ljajo že dlje časa (Švedska, Danska, Nemčija, Avstrija). Oglejmo si primer iz ZR Nemčije, kjer je register zgradb sestavni del zemljiškega katastra. Računalniško voden register zgradb oziroma pripadajočih stavb vsebuje podatke o lokaciji, občini, ulici in hišni številki, serijsko številko zgradbe, koordinate zgradbe, podatke o površini pod stavbo, podatke o dvorišču ter površini dvorišča, podatke o prostornini zgradbe, skupni površini zgradbe, eventualne podatke o zavarovanju pred požarom, klasifikacijo vrednosti in leto konstrukcije. Spremljajo glavno' uporabo zgradbe in tip zgradbe. Posebna podklasifikacija pa so parkirišča in povezovanje z drugimi sistemi /2/. Kakšne možnosti pa imamo mi za delo na takem projektu? Pri nas je bila leta 1980 opravljena raziskava z naslovom Register stavb /12/. Že iz samega naslova je razvidno, da ni bilo podane enolične obravnave vseh zgradb v prostoru. Po omenjeni raziskavi naj bi register stavb vseboval podatke za iden- tifikacijo in povezavo z ostalimi podatkov- nimi bazami (vpisna številka, lokacija) ter opisne podatke o stavbah. Vpisna številka je zaporedna številka v statističnem okolišu, lega stavbe je podana s centroidom. Eviden'ce stavb naj bi vsebovale podatke o: namembnosti stavbe, kakovost grad- benega materiala, starost stavbe, število in višina etaž, opremljenost s komunalnimi napravami, sektor lastništva, tlorisna površina in tloris, število gospodarskih or- ganizacij • uporabnikov stavbe. V razsikavi avtor predlaga postopek nastavitve ter vzdrževanja registra stavb. Nastavitev registra naj bi potekala takole: v enotno datoteko (ali datoteke) naj bi združil podatke statističnega popisa, podatke o legi stavb in številke parcel, na katerih leže stavbe, ter tlorisne površine stavb. Ostali opisni podatki naj bi se dodali po potrebi. Ker takrat še ni nastala ideja o katastru zgradb, avtor omenja več variant vzdrževanje identifikacijskih podatkov registra stavb. Danes je to naloga, ki naj bi se rešila v katastru zgradb, upoštevajoč široke možnosti povezovanja večnamenskih datotek. Predvsem je potrebno kataster zgradb zasnovati na temelju podatkovnih baz zemljiškega katastra in Informacijskega sistema komunalnih oskrbovalnih sistemov (ISKOS) kot je to prikazano na sliki 2. Za potrebe ekoloških evidenc pa je potrebno vzpos- taviti dopolnilne datoteke in zgraditi bazo znanja za odločanje na tem področju. Podatkovna baza ekološke evidence na mikro nivoju je torej lahko izvedena preko registra zgradb, ki pa dobi pravo vrednost šele v povezavi z ostalimi sistemi. Vključitev v komunalni (občinski) informacijski sistem mu omogoča navezavo na ROS (Enotni register organizacij) in EMŠO (Enotno matična številka). Zato mora register zgradb vsebovati poleg identifikacije, ki je lahko centroid ali zapordna številka znotraj teritorialne enote, tudi druge ključe za povezavo. Med pomembnimi ključi so iden- tifikacije odjemnih mest, ki uporabnika povezujejo z komunalnimi ter energetskimi oskrbovalnimi sistemi. Ta identifikacija je lahko kar številka števca n.pr. Pomembno povezavo s prostorskimi sistemi pa nudi navezava na parcele /6/ in s tem na vgnez- den sistem teritorialnih enot Opisne podatke o aktivnosti v zgradbah in med njimi lahko v tem primeru pridobimo predvsem s horizontalnim povezovanjem podatkov iz baz različnih avtomatiziranih evidenc s pomočjo jedra GIS in obstoječih drugih registrov. Register zgradb je pomembna podlaga za evidenco stavbnih zemljišč. O tej evidenci smo že veliko govorili, zato si lahko zainteresiran bralec ogleda izdelane predloge in postopke v /4/, /5/, /6/, /8/, /11/. Evidenca stavbnih zemljišč in njena razširitev z ekološkimi komponen- tami in močno bazo znanja pa je tisto, kar potrebujemo v reševanju ekološko- ekonomskih problemov v okolju, če imamo le primerne instrumente za ustrezno finančno politiko. Nalogo, ki smo si jo zadali na makro nivoju, lahko rešimo tudi na družbeni mikro ravni. S pomoc10 podatkov, kijih lahko združujemo preko registra (v registru) zgradb, smo tako izdelali model za vzpos- tavitev podatkovne baze o vplivih življenja 46 Geodetski vestnik 1 /1990 (DATOTEKl'y : \!_SKOS _,. < .TOC .PRIKL datoteko . . . priključlmv · DRUGE DATOTEKE : V PODPORO · GOSPODARJENJU S .\STIWBl~IMI ZEMLJIŠČI E!mloike !kodein koristi ·uDATOTEKE . : ZEMLJIŠKEGA ·. KATASTRI\ OPOM o datumu sžurirnnja Slika 2: Register zgradb kot temelj ekoloških evidenc. Povezava ISKOS in Informacijskega sistema zemljiškega katastra preko Registra zgradb. Geodetski vestnik 1 /1990 47 in dela ljudi na okolje. Imenujmo jo ekološka kartica zgradbe, saj praktično kaže ves njen input in output. Da na omenjeni način lahko opišemo ves energetski pretok na določeni lokaciji, govorijo podatki o lokaciji zgradbe (centroid), ki nam dovoljujejo (neposredna sončna energija, toplotna energija iz zemlje, itd.). Geografski informacijski sistemi, ki zadnje leto pridobivajo na pomenu tudi v tem delu sveta, lahko nudijo podporo za ohranjanje optimalnega ekonomsko upravičenega rav- notežja v ekološko ranljivem okolju. Enolična prostorska opredelitev registra zgradb, kot izhodišča ekoloških evidenc na mikro ravni, omogoča enostavno vgraditev njegovih opisnih podatkov v GIS, ki s tem postane tudi primerno orodje za upravljanje z ekološko pomembnimi podatki. S pomočjo predlagane razdelitve podatkov- nega sloja PRE-ja (Register prostorskih enot) znotraj GIS-a na podsloje (teritorialne enote, centroidi teritorialnih enot, centroidi zgradb, anotacije za imena teritorialnih enot in anotacije za imena ulic) /16/, lahko podatke za individualno zgradbo združujemo na višje nivoje: tj. po pros- torskih enotah od centroida, preko parcele, SO (statističnega okoliša), KO (katastrske občine), NA (naselja), KS (krajevne skup- LITERATURA 1) Banovec, T., Ekološki družbeni računi, interna uporaba, prevod iz VDI-N 30/90, str.8 2) Banovec, T., Prevod, povzetek in komen- tarji k članku 'The collection and statistical interpretation of land usedata in Germany•, Geodetski vestnik, 1, 1987, str. 56 3) Banovec, T., Blejec, M., Poročilo s ses- tanka z g. Benkerjem v LDS-NRW, 25.6.1990 - Dusseldorf, interna uporaba nosti), planerskih enot, UO (upravne občine), planersklih regij do republike. Zaradi same narave zaupnosti, je potrebno individualne podatke (podatke, ki so vezani na centroid) agregirati na višjo raven. Taka možna najnižja raven je statistični okoliš (oziroma popisni okoliš). Evidence naj bi bile usklajene z mednarodno shemo, ki jo uporablja pri publiciranju podatkov o okolju organizacija OECD /17/. S pomočjo združevanja podatkov po teritorialnih enotah, po RTE (Register teritorialnih enot), dobimo bilančno sliko o vplivih na okolje končno .tudi za vso Slovenijo. Na ta način prostorske evidence na mikro nivoju dobijo svojo sliko na makro ravni. ZAKLJUČEK Glede na to, da je problem reševanja ekološko-ekonomskih problemov v pros- toru pereč, podatkovne osnove so neiz- delane, z vzpostavitvijo avtomatiziranega zemljiškega katastra, ISKOS in katastra zgradb pa lahko rešljive, se družba ne bi smela izmikati nalogi, ki je pred njo. Začeti je potrebno danes. 4) Bogataj, M., Ugotavljanje in zajemanje rentnih diferencialov, 1KG, FAGG, Ljubljana 1985 5) Bogataj, M., Bogataj, L., Ekološki vidik v matematičnem programiranju rasti naselij, SYM-OP-1S, Kuparji 1990 6) Bogataj, M., et al, Informacijski sistemi v komunalnem gospodarstvu, sumarne ugotovitve in predlogi, 1KG, FAGG, Ljubljana, marec 1986 48 Geodetski vestnik 1 /1990 7) Bogataj, M., Bogataj, L., Two Level Dynamic Programming of the Spatial Dis- tribution of Communal Equipment and Land Use, lnternational workshop: Location theory, Dubrovnik 1986 8) Bogataj, M., Computer assisted control of urban growth through the land use value, Lecture notes, Harvard Law School, Cambridge, Massachussets, ZDA, 1988 9) Bogataj, M., The impact of distance func- tion on urban growth control, EURO-ALIO WORKSHOP ON PRACTICAL COM- BINATORIAL OPTIMISATION, rlO DE jANEIRO, 14.-18. avgust 1989 10) Bogataj, M., Bogataj, L., lnventory sys- tem optimization for dynamic stochastic nad periodical demant, Engineering Costs and Product Economics, 19, 1990, str. 295-299 11) Bogataj, M., et al, IS v komunalnem gospodarstvu kot podpora prostorskim evidencam, Baze podatkov in ryjih metode uporabe za urejanje prostora, C3, 1986 12) Bregant, B., Register stavb, raziskoval- na storitev, Inštitut Geodetskega zavoda SRS, Ljubljana, april 1980 13) Drobne, S., Informacijska podpora za reševanje ekološke problematike, Nas- tavitev, vzdrževanje in uporaba podatkov v prostoru in komunalnem gospodarstvu Slovenije, zbornik, Ljubljana, april 1990 14) Lakshmanan, T.R., Bolton, R., Regional Energy and Environmental Analysis, Hand- book of Regional and Urban Economics, edited by P. Nijkamp, Free University, Amsterdam 1986 15) Leontief, W., Environmental Repercus- sions and the Economic Structure: An lnput - Output Approach, The Review of Economics and Statistics, Volume LII, August 1970, num. 3 16) Lipej, B., Analiza evidenc ROTE in EHIŠ kot pomembnih informacijskih podlag, magistrska naloga, FAGG, Ljubljana 1990 17) Mancini, T., Koncept razvoja Statistike okolja z"izborom tabel iz obstoječih statis- tičnih raziskav, Nastavitev, vzdrževanje in uporaba podatkov v prostoru in komunal- nem gospodarstvu Slovenije, zbornik, Ljubljana, april 1990 18) Mancini, T., Seljak, J.I., Statistika okolja, Prijava raziskovalnega projekta za preseganje tehnološkega zaostajanja za obdobje 1990-1992, Zavod SR Slovenije za Statistiko, Ljubljana, 17.11.1989 19) Seljak, J.I., Pregled nekaterih modelov okolja, interna uporaba, Ljubljana 1989 20) Strmčnik, l., Empirična analiza in možnosti reševanja ekoloških problemov z medsektorskim modelom, Ekspertiza: Ekonomski vidiki varstva okolja, Ljubljana 1987 21) Strmčnik, l., Financiranje sanacije zraka (analiza emisij žveplovega dioksida in skupine dušikovih oksidov). Posvteovanje o sistemu družbenega planiranja v pogojih tržnega gospodarstva, Neum, maj 1990 22) RGU, Zakon o geodetski službi - teze 6.8.1990, interna uporaba 23) Tepina, M., Ekološka komponenta raz- voja inplaniranja, FAGG, Ljubljana 1985 24) United States Department of Agriculture, Soil Conservation Service, Geographic ln- formation Systems (GIS), Wasington 1987, str. 5 Geodetski vestnik 1/1990 49