G List Tečaj XLVIII I I I Izhajajo Tsako sredo po celi pOl Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld^40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr požiljan® po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 26. februvarija 1890 Obseg: Seja glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske dne 10. februvarija 1890. — Najpripravnejši čas za setev. Črtica o kmetovalčevem izobraževanji. III. Razne reči. Vprašanja in odgovori. Zemljepisni in na- rodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. Go^podars^ke stvari. Seja glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske dne 10. februvarija 1890. Posvetovanje je vodil družbeni predsednik g. ces. svetnik Ivan Murnik, navzoči so bili podpredsednik gosp. Jos Fr Seunig, odborniki Goli baron Lazarini Ogorevc, Povše, Robič, in tajnik Gustav Pire. Tajnik poroča o Šiška ) Witschl, dr. pl. Wurzbach računskem zaključku za 1889 ter predlaga pristopnino novih udov 1889 okroglem znesku 500 gld. priložiti se vzprejme družbeni glavnici. Predlog Glede olajšav ob naročitvi modre galice stori odbor primerne ukrepe ter škropitev trt Te ukrene škropiln' kupiti 50 dobodo škropilnic posamezne za po družnice, katere naj jih bodo razposojevale revnejšim posestnikom, ki so naročili galice. Ker je dobila družba od slav. deželnega odbora 400 gld. za premije pridnim zatiralcem mrčesov, ukrene odbor razpisati 40 daril po 10 gld. tistim županstvom, katera si pridobodo posebnih zaslug za zatiranje Zglasitve morajo čelstva. biti potrj od podružničnega na ter naj županstva porabijo premije za kako obče koristno reč. Ukrene se dovoliti enemu mladenču iz Sela pod pore 50 gld., da se gre učit sirarstva Ustanovitev agrarskega komiteja vzame odbor na znanje in ukrene njegove namere podpirati. Poročilo o stanji in delovanji rateške podružnice vzame odbor na znanje. Ravno tako tudi poročilo o trtni uši 1888 Deželni odbor naznanja, da je na prošnjo glavnega Odbor ukrene prošnjo občine Moravče 9 da se dovoli še eden semenj v poletnjem času, podpirati pri C. kr. deželni vladi. Prošnjo novomeške podružnice za podporo na pravi poskusnih ameriških vinogradov ukrene glavni od bor s vladi. toplim priporočilom izročiti vis. c. kr. deželni Družbenemu pisarničarju dovoli se primerna na- A grada. Na predlog gosp. deželnega gozdnega nadzornika in odbornika W. Golla ukrene dati glavni odbor ^.astno pismo gospe veleposestnici Mariji Greslevi v Trebnjem v priznanje njenih zaslug za gozdarstvo. Več vlog vzame glavni odbor na zaanje ali pa jih primerno reši. Najpripravnejši čas za setev. čas setve se ravna po obnebji, zemlji, vremenu in rastlini, čim manj ugodno je obnebje, toliko poprej treba sejati J da se vsaj nekoliko seme razraste pred zimo Po mrzlih krajih mora biti spomladanska setev pozna Na rahlo in peščeno zemljo je sejati spomladi J ali zgodaj 1 da dohaja v prid zgodnji setvi zimska vlaga, ker kakor hitro izgine ter sejemo šele, kadar je iz zemlje izpuhtela vsa, negotov je uspeh setve, celo bati se je, ali bode vzkalilo seme. Zarad tega sejejo le malo ali celo nič jarega žita po pokrajinah, ki imajo navadno suho spomlad, če trpi raslina že mlada, smemo se od nje le malo nadejati, in če tudi pozneje prihaja dovolj dežja, vendar se ne bo popolnoma popravila. Po mokrih zemljah je boljša pozna spomladanjska setev, da se poprej posuši nekoliko vlažna zemlja, ker v nakazal nadučitelju Tomšiču v Vipavi primerno vlažni, mrzli zemlji odbora podporo, da prične poučevati o pletarstvu. slabo kali vsejano zrnje. Zato vidimo, da sejejo nekateri zimsko žito že kvaterni teden t - i < ^ • •• "ti . J1J 66 pred 8V. Mihelom, d o pa po gorkejših deželah D. pr še tako trdno poslopj primorskih, ne podvizajo se z jesensko setvijo, in za- nima strehe ter ne moi dovoljni so, da posejejo pšenico aliti se mora sčasoma ako vsaj do sv. Lukeža kljubovati vremenskim vplivom Nasprotno ga sejejo zgodaj spomladi in sade na pr. po pravimo tako ali tako Goriškem že konec februvarija krompir, in je že zelen, človeka b stavbo primerjamo lahko vsako družbo naj pa ko pričenjajo kmetovalci spomladanjsko njeno izpelja setev mrzlejših krajih po delovanji družeb > tudi vsakega posameznega pa dovršenost v sestavi in 3. Tudi tuka roma človeško izobraženj Ča s setv Nikdar se ravna tudi po vremenu vsakega leta. dalj naj se postavi trdna podloga, naj se uspešno na e smemo sejati ob mokrom, ker od take setve v obče ne smemo pričakovati bogate žetve. Slabo deževno vreme ževa opravičuje nekoliko prepozno setev. in pametno zvrši. Po pravici gledajo dandanes najbolj na začetek, na temelj daljnjemu izobra- smemo nadejati se sreč- Ako začetek ber Enoletne rastline dci ki potrebujejo mnogo časa da morejo se sejati kolikor mogoče zgodaj. Zato naj služi sledeče pravilo: Rastline eugodne vpli morejo prenašati vse nega konca, ako pa takoj začetek ni kaj prida, kakšen more biti konec? Temelj človeškemu znanjn polaga ljudska šola,. tä od onih ka in vremena, smejo se poprej sejati tolikokrat imenovana in obravnavana imenitna naprava hote gorke Sejati južno, emlj in ugodnega vremena človeške družbe. Ta hoče imeti takšno J on zopet dro- ob tihem vremenu, posebno če je nekoliko ker tako vlažno vreme pospešuje, da seme prej kali, presuho vreme pa ga zatira gačiio. Da pa bodi poduk šolski tako urejen, da daje ljudem nekaj splošnega znanja, splošne omike, katero naj druge šole po potrebi popolnjujejo, — v tem se zlagajo vsi. Ako pa reč natančneje^'opazujemo, ako v Črtica o kmetovalčevem izobraževanji. vprašamo, kaj je nainen šolski mladini, spioznali bodemo da bode prihodnjost te mladine tako različna, da > Človeško III. s enje delimo v tri dobe: v dobo rasti (mladost), 2.) v dobo dela in 3.) v dobo počitka (starost). Dasi se mora človek vse svoje življenje: učiti, ako noče zaostajati za časom, vendar je prva doba (delimo jo v tri oddelke) prav posebno za to prikladna in tudi morda vendar ne bilo prenapačno, ako gledali v gotovih razmerah v ljudski šoli tudi na strokovno iz- obraževanje. Res je, da so za više stanove rednj in velike šole, za trgovce trgovske, za obrtnike obrtne šole ft ¥ po katerih se vsak o v svoji stroki lahko izobrazi. Tudi kmetovalci imajo svoje kmetijske šole, toda nemo pri kmetijskem stanu — koliko je, da — da osta-kmetovalcev pa. se šolali po kmetijskih šolah? Res se nase za to določena. Seveda nista prvi čas (do 6. ali 7. leta) ljudstvo vse premalo zanima za nje, vendar pa tudi v niti telo niti duh toliko čvrsta, da mogla zmagovati najugodnejšem slučaji je še jako mnogo ljudstva, kak napor telesen ali duševen. katero gotovo ne pojde v kmetijske šole, pa jim tudi pričeti takoj. Vedno je treba gledati na končni namen, vzgojo pa se mora treba ne bode. Semkaj spada ves delavski stan in pa da se vzgoji rod krepek, nraven in zveden v svojem reči da i- 5 tisti, kateri imajo po malo zemlje. Ne moremo pa • w stanu. Na telesno rast vpliva posebno primerna hrana in tem ljudem strokovnega izobraženja ne bilo obleka, zdravo stanovanje, čiščenje teles Prav a itd potrebno jim je (kar že a na nravni razvoj družinsko življenje ploh Kadar sta duh ka- in telo zadosti čvrsta, pričeti je s šolskim poukom, « teri naj se uredi po razvitku uma, ali, kakor pravimo starosti primerno. To je drugi oddelek prve dobe. Otrok zapustivši ljudsko šolo (s 14 leti), krepak je tudi telesno že toliko, da se lahko privaja različnemu delu. V tem (tretjem) oddelku prve dobe je kmetovalcu dolžnost, da se popolnoma priuči svojemu delu, oziroma, da si popolni treba. Ravno nasprotno. iz prejšnje razprave veme), a ne toliko, kolikor imovi-tejšim kmetovalcem. Zato je. pa jedinemu izobraževališču, katero jim je dostopno, ljudski šoli > namreč dolžnost. podati jim tudi potrebnega strokovnega pouka. Nekoliko čitanja, pisanja in računjenja danes ne zadostuje več! Ako jim ljudska šola ne bode dala potrebnega pojasnila, 4 kje naj ga dobodo? — Sicer je pa trdna strokovna podloga prav zelo potrebna tudi onim, ki nameravajo iti .v kmetijske šole in jih hočejo dovršiti z dobrim uspehom. tudi strokovno znanje. Dorastel, vešč delu in strokovno Kaki križi in težave so večinoma z novimi izobražen, prestopi v drugo dobo, v kateri ga čaka mnogo kmetijskih šolah, predno se jim vbije v glavo učenci po pojem truda in skrbi. Cim bolje se je pripravil, tem bolje iz- o kmetijski vedi, vedo le tisti, ki imajo ž njimi opraviti, haja. A kako naj se pripravlja za delo? Ako bi učenci že trdni bili v osnovnih učnih rečeh, ko J kako naj se pripravlja za delo? Zidarski mojster, ki hoče postaviti trdno in trpežno üko več, koliko temeljiteje in s koliko večim uspehom se mogli učiti! ? stavbo, poiskati mora primernega prostora, pripraviti za zidanje dobrih snovi, postaviti močen temelj, sezidati nanj trdno zidovje in vse skupaj pokriti z dobro streho. Ako ni te ali one reči, stavba ne bode po volji svojemu Vsakemu stanu ne prija enako izobraževanje, na nobenega pa se takoj v ljudski šoli ni toliko ozirati, kolikor na kmetijskega. Kadar se bode stavitelju. Stavbe brez temelja si pač ni lahko misliti, gola tako preosnovala ljudska , da bode dajala pa poljedelskih krajih kmeto slabo zidovje podere se prej ali slej samo od sebe, in valcem potrebnega strokovnega pouka, približalo se bode so ! - a 67 b/ I A I i fi ki* n cijaloo vprašanje za velik korak svoji rešitvi. Iz kmetijstva t za kmetijstvo, to oaj bi bilo vodilo v tem slučaji! Nikakor ne smemo misliti, da bi bila taka preosnova Bog vedi kako težavna in velika, marveč prav lahko in z majhnim trudom bi se dala zvršiti. *) * • ■ Pedagogična načela, katera vodijo učitelje pri prvem — Na to moramo posebno opozarjati sadjarje, naj ne nasajajo novih drevesec ondi, koder so bila dosedaj drevesa iste vrste, toraj ne hrušek, koder so dolgo let rasle hruške, a sedaj posahnile češpelj, koder so do pouku > so pripoznana. Nazorni nauk izpolnjuje svojo sedaj bile češplje itd. Ne smemo zabiti, da ima drevje velike, daleč segajoče korenine, katere v mnogih desetletjih zelo oslabe zemljo in iz nje posrkajo ves živež, in dolžnost. Dokler otrok ne pojmi učnih prvin, ne bilo bi ^»dar jim m več potrebnih hranilnih snovi, začenja pametno vsiljevati mu strokovnih pravil, katerih nikakor drevje pešati, dokler se naposled posuši. Saj dober kme ne more umeti. Toda otroku se bistri um, obzor se mu tovalec dobro ve, da ne sme, koder je bila detelja jasni m širi, prestopa iz oddelka (razreda) v oddelek, dobiva novih knjig in se uči iz njih novih predmetov. « Tu pa je že treba pomagati mu, pripravljati ga na bo- pa lucerna, kajti revna celo leti zopet sejati detelje, sicer bo poprejšnja detelja je s svojimi dolgimi ko- pred reninami iz spodnje zemeljske plasti pobrala vse J m doče zahteve, tem bolj se lahko stori brez vsakega večega truda, ne da bi — glede na posamezne predmete — treba bilo popravljati učne načrte. Treba bi bilo prirediti primernih v prirodi vsak dan beril, Vsi Koliko dogodkov pažamo novi setvi bi zatorej primanjkovalo potrebnih redilnih snovi, katerih so pa tako hitro ne nabere zopet, ampak šele v nekaterih letih. Odberimo torej za nov nasad drug, čvrst kraj, koder bode drevje raslo krepko, poprejšnja imajo veči ali manjši pomen tudi za Kmetijstvo. Nekateri vplivajo ugodno, drugi ne, nekateri pa se nam zde brez vpliva. Ako jih ne po- mnogo za nje. Ko bi jih pa znamo ne menimo se zemlja pa se izpočila in urodovitila za nov nasad. Kakor m poljedelcu, tako treba tudi sadjarju umno vrstiti ali ko-lobariti, ako hoče res obilnega sadu, ki mu edin lahko povrača velike stroške. pridno opaževali, spoznali koristnim pojavom še bolj bi da bi se z marsikakim lahko okoristili ) al^o ga poznali, da bi se mnogokrat obvarovali škode, ako bi 4 nam slabo vplivajoča sila bila znana. Stvari, katere se nam zde brez pomena, donašajo mnogokrat velikanske nekaj Vprašanja in odgovori. Vprašanje 37. Imam pet let staro kobilo, katera časa sem težko sope. Bojim se, da ae postane dohodke, kadar izpoznamo njihovo porabnost Vsak kraj, nadušljiva. Kaj naj storim, da zabranim to bolezen? (J. gozd, travnik ali njiva, vsak vremenski pojav, letni čas G. v K. na Goriškem.) i. t. d. ponuja učitelju sto in sto prilik, da seznanja svoje učence s prirodo, kolikor jim bode treba vedeti za svojo stroko. Pojave, katere se iz katerega koli vzroka ne mo- Odgovor: Težkemu sopenju je lahko tudi kak drug rejo dobro opaževati v prirodi, pojasnjeval bi jim s „po- \ Na ta način postal bi pouu v ljudski šoli živo vzrok, ne le naduha; zarad tega dajte kobilo ob pravem pregledati živinozdravniku. Naduha je obče ne- času ozdravna, zmanjšati ali preprečiti se pa da z lahko skusi tolmačenje življenja, a bil bi ob enem zanimiv in pri jeten, hrano, zlasti z zeleno krmo, korenjem itd. Suhe krme da se ga otroci prav veselili. Velike vrednosti 80 tudi izleti ali izprehodi. Učitelj lahko najde kako primerno drevo, škodljivih ali koristnih mrčesov in drugih živali, lepo in slabo obdelanega, čistega in plevelnega naj žival malo dobiva in od časa do časa pa kako dristilo Konj ki je naduhi nagnen, prija kaj dobro in treba ga je presilnega dela, zlasti pa hitrega novejšem ča^u smatrajo proti naduhi paša, teka varovati. polja, dobrih in slabih travnikov itd. sami predmeti, arsenik (mišnico) za zelo uspešno sredstvo, a ž njim o katerih se da marsikaj lepega povedati, na pr. kako more in sme lečiti živinozdravnik. ohraniti rodno, pravilno oskrbovano drevje in polje rodno izboljševati, zakaj je Vprašanje 38. Ali bi bilo dobro posuti žaganja po m ne pri moči, kako slabo to tako, ono drugače itd. drevesnici, da bi se ohranila (Konec prih.) rast št. 11.) plevelu ? Ali bi to nič vlaga drevju in preprečila ne škodilo ? (J. V. v K. Razne Posneto mleko je v reci. dati Odgovor: Gotovo smete posuti in sicer spomladi, kadar je drevesnica uže okopana in opleta in kmalu po kakem hüdem dežji. Jeseni pa poljite v drevesnici po odstavljenim teletom žaganji gnojnice ter prihodnjo pomlad vse skup pod- vodno sladko, prašičem pa skisano. Na pol skisano mleko kopajte. škodljivo teletom in prašičem. imajo jajca. - Ako daješ kokošim kuhane piče po zimi in še vrhu tega gorak kurnik, gotovo celo zimo neso za Vprašanje 39. Kje dobim dobrega zgodnjega ovsa seme? (J. V. v K.) Odgovor: Priporočamo Vam tudi gorenjski oves, . da mo- ki je zelo lep, težek, rodoviten in tako zgodenj Ne bodem presojal, koliko je dosedaj koristila ljudska rete za njim Še tisto letO dobiti drug pridelek. Takega šola kmetijstvu, niti ne bodem priporočal kakega preosnovnp semenskega ovsa Vam morda priskrbi Šoklič na Selu, načrta. To prepuščam bolj veščim močem. Navedem naj le neka tere misli poŠta Bled. \\ '1 68 Vprašanje 40. Kje ID po kaki ceni je dobiti ukoreninjeDih ameriških trt? (J. V. v K.) Odgovor: A ko ima potok toliko moči 1 da more vsaj kako majhoo kolo gnati, lahko se voda napelje po Odgovor: Ker je Vaš kraj še brez trtne uši > dobiti ameriških trt le iz neokuženih krajev, na pr smete od ceveh tlači. s sesalko, katera je vzdiga in ob enem kvišku na peroti potrebujejo zelo malo Weilove sesalke dr. Geršaka v Ormoži na Štajarskem. Berite tudi odgovor na 35. vprašanje. Cen ne V€mo. gonilne sile, vzdigujejo veliko vode in je pritiskom do 20 visoko tlačijo. Ako z močnim pa potok ne Vprašanje 41, in 42. Od M. na n od Fr more kolesa gnati, da se pa voda vzdigniti in napeljati H. v smo dobili vprašanje, kakšna travna semena s hidravliškim aparatom. Celo napravo Vam morda naj sejeta na njive, katere hočeta izpremeniti v travnike more preskrbeti And. Druškovič v Ljubljani. in kje dobita takih semen. Obema bodi tu Vprašanje 46. Prezimil sem nekaj čebelnih panjev y odgovor 7 da smo poskrbeli, da dobodeta o^tej reči a med njimi so se nekateri osmradili, in čebele po njih pismeno obširnejši odgovor. 80 vse poginile. Od kod ta hudi smrad, in kaj je vzrok » Vprašanje 43. Kaj je vzrok. da se junica ne da 80 poginile čebele ? oplemeni, če tudi je uže večkrat bila pri biku? (T v K. na Koroškem.) Odgo Čebel e so T. v Z.) dobile grižo, ker iz katerega Odgovor: Pred koli vzroka Liso mogle blata zadrževati ter se niso snažile vsem moramo razločevati, ali se zunaj panja. Vzrok je nepravilno prezimanje čebel, o junica sploh ne goni, ali pa se goni, a se ne ubreji* čemur hočemo v eni prihodnjih številk podrobneje pisati. Ako se junica sploh ne goni, utegnejo biti razni vzroki, _ na pr. prirojena jalovost, od katere ni nobene pomoči, dalje tudi pretečna krma, vsled katere se žival preodebeli, spolovila se zaloje in ne delujejo. Ker je 0 * pa Vaša Fodučne stvari. junica uže bila pri biku, zato se je gotovo gonila, a se ni ubrejila. Tudi tu je lahko veliko vzrokov. Da se taka junica ubreji, priporočajo, predno se oplemeni puščati ji kri, prepeljavati jo toliko Časa, da se utrudi ) ? dajati jej po 1 3 Škroba (šterke) po trikrat na aan J predno pride biku 1. dr Priporočaj tudi da jo plemenita dva bika en pot po vrsti. V obče Vam pa priporočamo obrniti se do katerega živinozdravnika, da 86 o vseh vzrokih natanko pouči in potem svoje mnenje izreče. Vvrašanje 44. Imam žrebe, s katerim ne vem kako bi ravnal glede snaženja, Rer tukajšnji konjerejci trdijo, da ni dobro žrebeta pred poldrugim letom s česalom (štrigljem) snažiti, ker se od tega uleni. Kaj je Vaše mnenje? (Fr. na V.) Odgovor: Da bi žrebe zaradi prezgodnjega česanja (štrigljanja) postala lena, ni res, res je pa, da postanejo zarad tega hudobna in da koža, oziroma polt, postane preobčutljiva in dovzetna za raane bolezni. Češejo naj , da se blato Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 154. gradnjah termitov. Med vsemi žužki so termiti najboljši in najveščejši graditelji. Njihova gnjezda so trojna. Ena sa vzdigajo kot brežički nad zemljo, druga so pod zemljo, a tretja po drevesih. Najznamenitejša in najpoznatejša so ona gnjezda ki stoje kot brežički. To so najveličastnejše in najdo-vršenejše gradnje, ki jih žužki umejo izvajati, to so prave trdnjave, katerim se niso mogli dosta načuditi vsi potniki ki 80 jih po Afriki, Aziji in Ameriki nahajali. Po zunanjem 80 videti ta gnjezda kakor visoke kopice sena, visoka 80 kedaj pa kedaj po pet metrov. Trdnjavice te > so narejene od zemlje. Termiti prilepljajo kosec za se izjemoma kaki navadni konji, in to njih opraska. drugače pa nikdar ne, ampak čedijo se naj skrbi preveč rabiti tudi s ščetjo (krtačo). Dobro ščet pa smete brez žrebetih, seveda kolikor je prav, ker koscem s svojo slino, in tako pozidajo trd brežiček, da na njem more po več ljudi stati, in se čisto nič ne poškoduje. Tu in tam stoji brežiček pri brežičku, in pot- pri ni niki 80 se več potov prevarili, češ. da pridejo v za- dobro. Vsekakor je pa prav mlada žrebeta najbolje rahlo drgniti z mehko slamo, potem pa jim kožo zbrisati s cunjo. Plemenitih in občutljivih konj sploh ne snažijo z česalom in ščetjo, ampak le z mehko slamo. s cuDjo in z rokovico, spleteno iz žime. Vprašanje 45. Rad morsko vas. Iz daleka so termitna gnjezda prav res podobna zamorskim kolibam, no iz bližine vidi človek, da 80 to dosta večji stani, nego jih zamorci sebi grade. S početka je tak šiljasti brežiček komaj črevelj visok, ali kedar se družina namnoži, treba je okrog starega novih brežičkov postaviti. Pozneje se prostor med po- bi napeljal vodo IZ našega jedinimi brežički pozida, in vsi se pokrijejo z skupno potoka na svoj dom > t. kakih 80 7 daleč. Potok in streho. Kedar se družina zopet namnoži, povišajo stan moj dom sta prav na ravnem, vodo pa hočem na vsak in pokrijejo z novo streho, in tako postaje brežiček višji način v hišo dobiti more to narediti ? Kako naj postopam » K. v H.) ia kedo mi io višnji. Nekateri termiti pa grade nizka gnjezda, po- » i * dobna ogromnim glivam.