SVOBODNA SLOVENIJA
EETO (ANO) LVI (50) Štev. (N2) 40
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 9 de octubre - 9. oktobra 1997
£
REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu
Rojaki!
V Sloveniji se bližajo predsedniške volitve z velikimi zapleti, kot to sami berete in poslušate. Mi s svojimi glasovi teh zapletov ne bomo reševali niti rešili. Te volitve nam dajejo priložnost, da glasujemo ZASE. Če bi namreč iz izseljenstva prispelo namesto nekaj tisoč nekaj deset tisoč glasov, smo ZMAGALI, ne glede na to, kdo bo novi predsednik države.
V postopku je priprava za nov predlog volilnega zakona, Ustavno sodišče še vedno ni izreklo dokončne sodbe o ustavnosti obstoječega volilnega zakona prav zaradi težav z glasovanjem izseljencev. Če bomo 23. novembra Republiško volilno komisijo ZASULI s svojimi glasovi, bomo postali vidni. V nasprotnem primeru se bo slovenska politika krojila brez nas in mimo nas. Zahtevajmo slovensko državljanstvo! Vse tarnanje in
jadikovanje je brezplodno. Slovenijo moramo ustvarjati tudi mi!
%
mag. Marijan Schiffrer
predsednik
V Ljubljani, 6. oktobra 1997
Sporočilo za slovenske volitve
Slovenci v Argentini se bomo udeležili letošnjih predsedniških volitev, ki bodo v nedeljo 23. novembra v Sloveniji. Kot je že znano, ima do tega pravic^ tudi vsak državljan, ki začasno ali stalno prebiva v tujini. Za to je seveda pogoj, da pravočasno izpolnimo vse postopke, ki jih predvideva volilni zakon.
Eden teh pogojev je, da najprej predložimo pri Republiški volilni komisiji zahte-vek za vpis v volilni imenik. Ta zahtevek le treba vložiti, pa čeprav se je posameznik že udeležil katere izmed prejšnjih volitev ali celo če se je udeležil že vseh dosedanjih Volitev. Brez vsakokratnega zahtevka ne k° prišel na volilni seznam in se ne bo ntogel udeležiti volitev.
Ker s strani Republiške volilne komisi-)e ali katerega drugega vladnega organa doslej ni zaznati nikakršne akcije, ki bi stvarno olajšala našo udeležbo, na volit-' Vah, smo sklenili podvzeti potrebne ko-j^ke in priskočiti rojakom na pomoč. Zato b°mo po različnih kanalih posredovali °brazce ali formularje, ki naj jih volilci 'zpolnijo in podpišejo. Zahtevku je treba
pridati še dokaz o državljanstvu (tudi če je dotični to že storil ob kakih prejšnjih volitvah).
Izpolnjeni obrazec zahtevka skupno z dokazom o državljanstvu se lahko odda v krajevnih domovih ali pa pri odbornikih SKD in SDS najkasneje do 19. oktobra. Zaradi poenostavljenja postopka in da rojakom prihranimo nepotrebne stroške, bomo vse oddane zahtevke skupno odposlali v Slovenijo, kamor morajo dospeti pred koncem zakonskega roka, ki zapade 24. oktobra. (Če kdo želi zahtevek odposlati osebno, ga mora nasloviti na Republiško volilno komisijo, Slovenska 54, 1000, Ljubljana - Slovenija).
Druge podatke in nasvete glede udeležbe na volitvah bomo še nadalje objavljali v našem tisku.
Jernej Dobovšek
za SKD - Argentina Ivan Korošec
za SDS - Argentina Marjan Loboda
za Svetovni slovenski kongres
Rokovnik volitev
* 24,
*	24,
*	29
*	8.
* 11
* 16,
* 18,
* 20
*	23
*	24,
■ oktober: Volivci, ki bodo na dan^glasovanja, 23. novembra, v tujini, morajo
Republiški volilni komisiji (RVK) sporočiti, ali želijo glasovati po pošti.
■ oktober: Izseljenci morajo predložiti zahtevo za vpis v posebni volilni imenik.
• oktober: Ob polnoči se izteče rok za vložitev kandidature pri RVK. november: Objava seznama kandidatur.
• november: Objava seznama potrjenih list kandidatov v sredstvih javnega
obveščanja.
november: Volivci, ki so oskrbovanci domov za starejše, na zdravljenju, na služenju vojaškega roka, v priporu, morajo sporočiti, ali želijo glasovati po pošti. / 19., 20. november: Predčasno glasovanje
november: Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, morajo sporočiti, ali želijo glasovati na svojem domu.
• november: Splošno glasovanje.
jJJovember: Glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure, se upoštevajo pri lilnem izidu.
bg^je 7. december: Morebitni drugi krog predsedniških volitev.
rAliSL
Zgodile se je v Sloveniji
KANDIDAT LUDVIK TOPLAK
Združeni ob lipi sprave in Združenje za demokratizacijo javnih glasil (ZDJG) so za predsedniškega kandidata predlagali rektorja mariborske univerze Ludvika Toplaka, ki kandidaturo pogojuje s podporo demokratičnih pomladnih strank. Predsednik SKD Lojze Peterle je pritrdil, da bi krščanski demokrati podprli to kandidaturo, če bi se o tem pozitivno izrekli tudi drugi dve stranki slovenske pomladi, SDS in Slovenska ljudska stranka (SLS).
Glavni odbor SLS še ni sprejel nobenih dokončnih odločitev/znova pa naj bi se sestal še pred iztekom roka za predložitev kandidatur za novembrske volitve.
DVA VEC
mf.
Kaj si res nisi mogla izbrati bolj primernega prostora, saj pa veš, da dandanes že skoraj ob vsaki lipi izberejo svojega predsedniškega kandidata
O VOLITVAH IZSELJENCEV
STRAN 4:
obvestilo republiško volilno komisijo. Ta bo tako še na volilni dan imela vse glasove tistih, ki so glasovali zunaj Slovenije.
Zunanje ministrstvo pa pravi, da bo mogoče izvesti take vvolitve le pod pogojem, če bo ministrstvo za zunanje zadeve zagotovilo ustrezna sredstva in tehnične pogoje za odprtje volišč ter pridobilo potrebna soglasja od tujih oblasti. Na zadnjih parlamentarnih volitvah je od 5000 zahtevkov v Slovenijo s pomočjo pošte pravočasno prispelo 2800 volivnih kart, okoli 400 pa jih je prispelo prepozno.
SENAT NE V MARfBOR
Majhna Nacionalna stranka dela (NSD) se je odločila, da bo svojega predsednika Marijana Poljšaka kandidirala na bližnjih predsedniških volitvah. Takšno odločitev so sprejeli, ker da doslej kandidature ni napovedal še nihče, ki bi zagovarjal politiko nasprotno politiki Milana Kučana. Poljšak bo kot alternativo ponudil projekt ljudskega kapitalizma oziroma kapitalizem omejen z narodnimi interesi.
Možnim kandidatom pa se je pridružil še Stanislav Kelvišar, ki bo ob podpori kulturnega društva SVIT poskušal zbrati potrebnih 5000 podpisov podpore za vlo,-žitev kandidature.
Senatorji Socialdemokratske stranke (SDS) so predlagali preselitev sedeža Državnega sveta, to je senata, v Maribor, da se tako zakonodajna oblast bolj decentralizira, a državni svetniki so z 21 glasovi proti dvema sklenili državnemu zboru predlagati, naj tega zakona ne sprejme.
MEDNARODNO SODELOVANJE SLOVENSKE VOJSKE
Deset pripadnikov 10. bataljona Slovenske vojske za mednarodno sodelovanje je odpotovalo v Larnaco na Ciper in prvič v zgodovini Slovenije in Slovenske vojske prevzelo delo v mirovni operaciji ZN. Slovenski vojaki bodo prevzeli delo ■ na opazovalni postaji 140, kjer bodo opravljali nadzor na razmejitvenem območju. V slovenskem kontingentu so 4 častniki, 2 podčastnika in 4 vojaki, poveljujoči častnik je stotnik Boško Haup.
ALI GREMO NAZAJ NA BALKAN?
V Madridski deklaraciji o razširitvi NATA je Slovenija omenjena med jugo-vzhodnoevropskimi državami, sodeluje pa tudi na srečanju obrambnih ministrov Jugpovzhodnoervopskih držav v Sofiji, čeprav se sama uvršča med srednjeevropske države. Opozicija v Sloveniji je na nedavni izredni seji parlamenta o vključevanju Slovenije v NATO ostro očitala vladi, da je dovolila, da je bila Slovenija potisnjena na jugovzhod Evrope, čeprav si je prej tako prizadevala, da bi bila prepoznavna kot srednjeevropska država.
ZDRUŽENJE ŽRTEV KOMUNISTIČNEGA NASILJA
Poslanec SKD Marjan Schiffrer je na tiskovni konferenci v Ljubljani dejal, da bo volilni postopek za Slovence po svetu odslej krajši. Državljani Slovenije zunaj domovine lahko namreč že zahtevajo vpis v volilni seznam, po 4. novembru pa bodo dobili glasovnice. Glasovali bodo na naših diplomatskih predstavništvih na dan volitev, tam pa bodo še isti dan glasovalne skrinjice odprli, prešteli glasove in slovensko predstavništvo bo o izidih takoj
Predstavniki Združenja žrtev komunističnega nasilja so na novinarski konferenci opozorili na mačehovski odnos države do njih in niso le žrtve komunizma, temveč tudi žrtve tranzicije. Združenje z okoli 560 člani do danes še ni bilo deležno podpore oblasti in se je zaradi zavrnjenih obljub o finančni pomoli že pripravljalo na internacionalizacijo tega problema. Vendar pa so od te namere začasno odstopili zaradi obljub in zagotovil podpredsednika vlade Marjana Podobnika.
V
	
ar *
Vse naslednice SFRJ so enakopravne!
J«
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Ameriško zunanje ministrstvo je konec septembra objavilo sporočilo o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, v katerem poudarja, da ZDA odločno zavračajo trditve Beograda, da je Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ) edina naslednica nekdanje SFRJ. V skladu z mednarodnim pravom ZDA vseh pet držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ, smatrajo za enakopravne naslednice.
T.i. zunanji zid sankcij proti Srbiji in Črni gori ostaja v veljavi, poudarja sporočilo in pojasnjuje, da med sankcije spadajo prepoved članstva v mednarodnih organizacijah, kakršni so ZN ali OVSE, ter dostop do mednarodnih finančnih institucij kot tudi normalizacija odnosov z ZDA. Napredek v pogajanjih o nasledstvu je osrednji dejavnik in Beograd ostaja glavna ovira na poti do rešitve tega vprašanja. Zaostaja tudi za pričakovanji na področju sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, glede vprašanja Kosova in demokratizacije ZRJ.
Sporočilo navaja, da so ZDA v dveh primerih vložile izjave o interesu. Gre za zahtevke bank iz ZRJ proti pravnim osebam iz dveh drugih naslednic nekdanje SFRJ zaradi neodplačevanja posojila. ZDA bodo v obeh primerih poskrbele za zaščito finančnega premoženja nekdanje SFRJ v korist vseh naslednic, dokler le-te ne bodo dosegle dogovora o razdelitvi premoženja.
Razdelitev premoženja nekdanje SFRJ
Mislim, da je sedaj bralcem že v glavnem znano, kaj se v Argentini voli ta mesec. Potrebno pa je, da si vsaj malo ogledamo stranke, ki na volitvah nastopajo, in razpoznamo, kam postaviti eno in drugo. Tako nam bo lažje odločati, kam oziroma komu bomo končno oddali svoj glas.
Ena značilnosti argentinske politike je prav ideološka nejasnost. Stranke niso tako strogo ideološko čiste, kot jih je poznal naš starejši človek doma ali kot jih poznamo na splošno v Evropi. To je pripisati zgodovinskemu razvoju tukajšnjih strank, ki so večinoma nastale kot sad osebnih podvigov, personalizma ali tako imenovanega kaudillizma, kot pa rezultat neke idejne struje. To je bilo jasno že v prejšnjem stoletju; a je zaznati jasno tudi v sedanjem, ko smo dejansko že na pragu tretjega tisočletja.
Kot primer navedimo peronizem, ki dejansko nikdar ni bil stranka v pravem pomenu besede, marveč je bil vedno „gi-banje", zmes številnih raznolikih skupin, ki so si mnogokrat ideološko celo nasprotovale. Tako so trenutno v njem soživljali fanatični nacionalisti z levimi gverilskimi skupinami. Da takemu pojavu ni pripisati trajne veljave, je jasno. Prav zato je sedanji predsednik Menem s tako lahkoto potegnil peronizem iz globoke socialne in nacionalne angažiranosti in ga popeljal v čisto liberalne vode, ne da bi v stranki prišlo do hujšega potresa.
Ideološka jasnost je v Argentini vedno veljala le za skrajno desnico in skrajno levico. To pa so manjšinski politični izrazi. Nekoliko bolj jasno so opredeljene tudi nekatere manjše stranke, ki se pojavljajo zadnje čase in skušajo zasesti lasten prostor na političnem odru. A v večinskih strankah vlada prej omenjena nejasnost. Vendar je mogoče dandanes nekoliko opredeliti vsaj glavne miselne struje teh strank.
Peronizem je vedno veljal za stranko zmerne desnice (razen v dobi Campore,
ostaja nerešeno vprašanje, dokler ne bo dosežen dogovor med petimi naslednicami. Poganjanja o tem potekajo v Bruslju, vodi pa jih mednarodni posrednik sir Arthur Watts. V Washingtonu preučujejo načine, kako bi pripomogli k uspešnemu zaključku pogajanj.
Izročitev nagrad
6. oktobra so v Narodni galeriji podelili nagrade Republike Slovenije na področju šolstva za 1.1997. Navzoč je bil tudi predsednik RS Milan Kučan, ki je imel slavnostni govor.
Podelili so nagrade za življenjsko delo na področju osnovnega, srednjega in visokega šolstva ter pri sestavljanju učbenikov.
Nagrado za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju na področju dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture za Slovence po svetu so prejele Angela Klanšek, Katica Kovač-Dimnik in Marija Markež, ki poučujejo slovenske otroke v sobotnih šolah z dodatnim poukom v okolici Buenos Airesa v Argentini.
ko ga je infiltrirala skrajna levica) in za takega velja še danes, zlasti sedaj, ko ga je Menem pretežno prekril z liberalno kožo. Težko bi trdili, da je danes v njem kaka večja levičarska primes. Kar je bilo v njem levice še po nastopu demokracije, je us-kočila s znano „skupino osmih" ter nato postala Velika fronta ter poznejši Frepaso.
Radikalizem je pretežno leva stranka, vendar je v njej precej osebnosti, ki so zmerne in tudi ideološko strpne. Stranka je zgodovinsko res levičarska, saj na to opominja tudi njen grb (pero in kladivo). A v dobi peronističnega prevladanja je kot edina močna opozicija pritegnila široke plasti srednjega sloja, ki sicer ni bil ideološko angažiran z levico. To se pozna še danes v primerih kot je De la Rua, ekonomist Rodriguez Giavarini ali župan iz San Isidra Melchor Posse.
Tretje mesto pa zavzema Solidarna fronta. Omenili smo že, da je nastala kot posledica odcepitve levega krila peroniz-ma, potem ko je predsednik M&nem pričel izvajati svoj liberalni gospodarski program. Fronta je povezava številnih manjših formacij, v glavnem prej omenjene peronistične skupine, nato pa še socialistov („demokratičnih" in „ljudskih"), krščanskih demokratov, itd. Jasno da je to zmerna levičarska „stranka" in zato je tudi laže razumeti, da je prišlo do povezave z, radikali. Zanimivo pa je, da je več nasprotovanja povezavi s strani radikalov kot pa s strani Solidarne fronte.
Ostane nam še nekaj manjših strank, ki jih le omenimo. Alsogarajevi liberalci so pač srednje-desna formacija. Bordonov PA1S je zmerna in priporočljiva sredina. Belizova Accion para la Republica je precej sprejemljiva desna sredina, a težko razumemo povezavo med njim in bivšim ministrom Cavallom.
Seveda pa, kot je bilo omenjeno, je vprašanje posameznih oseb, tako na vodstvu kot pri kandidatih. Temu bo pa posvečen članek v prihodnji številki.
Vlada je vendar doživela nekoliko oddiha potem, ko je na treh zaporednih volitvah prepričljivo zmagala opozicionalna povezava. To pot so imeli okrajne volitve v provinci Corrien-tes, kjer so izbirali guvernerja in delno zamenjali provincijsko zbornico in občinske svete. Zmagala sicer ni peronistična stranka, a predsednik Menem zna stvari vedno tako predstaviti, da se okliče zmagovalca celo v porazu.
KORRENTINSKE AKVARELE
Provinca Corrientes je ena najbolj zanimivih tudi s političnega vidika in je taka bila domala v vsej svoji zgodovini. Rojstno območje osvoboditelja generala San Martina je vedno utrjevala neko lastno pot v notranjih bojih preteklega stoletja. Po sprejemu ustave in organiziranju države je stalno izražala neke vrste „neodvisnost", ki je prišla do izraza v starem izreku, da „če bo Argentina stopila v vojno, ji bo Corrientes pomagal". Ta zatrditev je dobila kaj patetičen obraz, ko je veliko število korrentinskih fantov padlo na Malvins-kem otočju med vojno z Anglijo.
Kar se pa politike tiče, je tudi svojevrstna. Tam dejansko nikdar nista bili trdno zasidrani sicer večinski stranki pero-nizma in radikalizma. Moramo stvar pravilno razumeti. Družba v provinci Corrientes je na nek način zastala v času. Znani argentinski kaudillizem je tam razpasen v vsej svoji moči. Zato ni čudno, da sta še do pred kratkim notranji boj vedno vodili provincijski stranki Avtonomizem in Liberalizem, ki sta se nenehno izmenjavali na oblasti.
Ko je prišel čas peronistične sile, sta se tradicionalni nasprotnici povezali in tako je v provinci nenehno vladal naprej „avto-nomistično-liberalistični pakt". Ta je imel večino v lokalnem kongresu in tako pošiljal v Buenos Aires tudi svoje poslance in senatorje. Paktu je načelovala znana družina Romero Feris. Jose Antonio je bil nekdaj guverner, sedaj pa že leta senator v državnem parlamentu. Tudi je že kandidiral za predsednika države na čelu skupka provincijskih strank. Njegov brat Raul pa je bil zadnja leta guverner province, a imel rastoče težave v lastni stranki in zlasti z bratom-senatorjem. Te težave so pripeljale do razkola. Medtem ko je Jose Antonio obdržal vajeti Pakta, je Raul ustanovil Pa.Nu. (Partido Nuevo - Nova stranka). Na guvernerskih volitvah pretekle nedelje so se tako predstavile kar štiri močne stranke: Pa.Nu., stari Pakt, Peronizem in Povezava.
Zmagal je Pa.Nu. z 48,4 odstotki, drugo mesto je zasedel Pakt z 19,7 odstotki, nato šele je dospel peronizem z 18,28 in Povezava s 13,3. To pa seveda pomeni močno nadvlado provincijskih sil (saj skupaj seštevajo skoraj 70%) in pa slab nastop tako peronizma kor Povezave. Ker pa pro-vincijska ustava zahteva, da mora zmagovalec prejeti nad 50%, bodo imeli drugo volilno rundo, kjer se bosta ponovno pomerila oba brata, čeprav nobeden od njiju ne kandidira.
Seveda, Menema ni toliko skrbelo, kdo bo zmagal niti kako se bo odrezal peronizem, marveč to, da se ne bi dobro uvrstila Povezava. Zato je hitro razglasil, da je zmagal „model", ker Raul bolj simpatizira z državno vlado kot pa Jose Antonio. Razumljivo je torej, da so v menemizmu slavili zmago kot da bi bili prvi njihovi kandidati.
Da pa je mera zmede polna, je Raul Romero Feris hitro izjavil, da simpatizira z Menemom, a da ni menemist. Zaveda se namreč, da ima pred sabo drugo rundo (ki bo na dan vsedržavnih volitev, 26, oktobra), na kateri pa računa vsaj na nekaj radikalnih glasov. Peronizem je namreč na provinci povezan s stranko njegovega bra-
ta. Pakt in Pa.Nu. sta še pred volitvami podpisala sporazum. In če bi jih podprla še Povezava, bi končni zmagovalec lahko bil - nasprotni kandidat. Da pa je mera težav zanj polna, bo Pa.Nu. v manjšini v bodoči provincijski zbornici in njegov kandidat kot guverner dejansko ne bo mogel vladati brez sporazumov z opozicijo. To Menema seveda kaj malo skrbi. On uživa prvi volilni oddih, odkar se je Povezava pojavila na argentinskem političnem odru.
BUENOSAIREŠKI GOLAŽ
Seveda, vprašanje je, koliko Menemu oddih zaleže. Kajti ne smemo pozabiti, da ima on dejansko dva nasprotnika: Povezavo in pa guvernerja Duhaldeja. Naj nam bralci oprostijo to nenehno povračanje k isti snovi, a stvar je dejansko neizbežna-Duhalde namreč pripravlja ofenzivo, ki jo bo sprožil takoj, ko bodo znani voliln1 rezultati. Hoče čimprej potrditi svojo predsedniško kandidaturo, zato se te dni govori v njegovem ožjem krogu o skorajšnjem sklicanju izrednega strankinega kongresa. Ta organ mora določiti datum notranjih volitev in način, kako naj se iZ' vedejo. Duhalde želi, da bi bile te volitve takoj prihodnje leto, ker smatra, da je tre-nutno on najbolj pripravljen nanje. Tako bi se tekma z bivšima guvernerjema, tako s tukumanskim Ortego kot santafeškim Reutemannom, odločila njemu v prid. Kakor pa teče čas, tako se nasprotnika laže pripravita in večje težave bi Imel Duhalde za jasen prodor lastne kandidature.
Da se skliče kongres stranke, je dovolj; da to zahteva tretjina delegatov. Ker pa je število delegatov določeno po številu članov, ima buenosaireški peronizem sam dovolj glasov, da kongres skliče. Povrhu tega je predsednik kongresa poslanec Lorenzo Pepe, ki je brezpogojno privržen Duhaldeju. »
Seveda, nekaj je kongres sklicati, drugo pa na njem prodreti s svojimi predlogi-Tu pa se jasno vidi, da kot je Duhalde zaprl pot Menemu do ponovne kandidature, bo Menem zaprl pot guvernerju da zgodnjih notranjih volitev. To je pa sicer tudi z državnovladnega vidika pozitivno-Spomniti se je treba le, kako je Angeloz kot radikalni kandidat delal preglavice tedanjemu predsedniku Alfonsinu, ko mu je metal ministre in spreminjal politiko-Posledica je bila hiperinflacija, radikalni poraz in prezgodnji odhod Alfonsina 5 predsedniškega mesta. Ni verjetno, da b* se Menem pustil speljati na ta led.
Medtem pa se vlada in opozicija bijeta dalje. Predsednik ne zamudi nobene p°' like, da ne bi grobo napadel Povezavo, ti pa mu vračajo milo za drago. In kakor ima Menem notranje težave, tudi v opozicij1 niso brez njih. Uporni radikalni guvernerji, ki niso sprejeli povezave, nočejo m1; slišati, da bi se končni glasovi sešteval' tudi tam, kjer radikalizem in fronta nastO" pita ločeno. Na tem stališču prednjači kor-dobski guverner Mestre, ki ima v svoji provinci poseben položaj: do nastanka povezave ga je namreč fronta ostro napa' dala in dolžila korupcije in zapravljanja-Problem je šel tako daleč, da je bilo lepše razmerje med guvernerjem in peronist' kot pa med njim in fronto. V takem polo* žaju ni govora o skupnem nastopu niti o kakem končnem seštevanju glasov.
Gospodarstvo pa gre naprej svojo čudno pot. Medtem ko meseca septembra f>* bilo inflacije (0%), in je cena zemlje za poljedelstvo doživela zgodovinski rekord/ je septembra zunanjetrgovinska bilanca pokazala rastočo izgubo za državo in )e zunanji dolg dosegel že 108 tisoč milijonov dolarjev. Tega sveda ne bodo rešile voli' tve, pa naj zmagajo eni ali drugi, življenje bo teklo naprej svojo trnjevo pot.
TONE MIZERIT	(2)
Pred oktobrskimi volitvami
„La cantante calva" en el Teatro Liceo
O katoliški Cerkvi v Sloveniji
No es la primera vez que una compa-nia eslovena viene al pais.
Todo haci'a presumir que „La cantante calva" seria una reedicion de imaginacion y creatividad, que en realidad lo fue, des-de el punto de vista interpretativo.
Pero..., hubo algo mas.
Los dialogos en la obra, que pueden reproducirse al infinito y las reiteraciones sirven al autor para hablar de la incomuni-cacion y, en consecuencia, de la soledad, de los seres que no encuentran motivos Vitales ni respaldo intelectual, para susten-tar un discurso linguistico. A su vez le sirve para crear situaciones tan absurdas' que movilizan a la risa.
Porque esta obra, donde lo sobresalien-te es el texto por medio de un disefio dialectal, por estar hablado en esloveno, no fue entendida por la mayoria del publico.
Pero esto no fue impedimento para que los espectadores la disfrutaran, a pe-sar de estar totalmente incomunicados por el idioma. Lo que paso es que la excelente
composicion y expresion actoral, en los que los personajes femeninos son interpre-tados por hombres, permitio un disfrute especial.
Mediante este trabajo, no se necesito mucho mas para entender los codigos con que se maneja el matrimonio Smith, sepul-tado por el tedio y la apatia, que no en-cuentra el punto de encuentro para esta-blecer una relacion coherente.
Con solo seis sillas, un telon negro, un gran pendulo oscilante y un muy buen director, Vito Taufer, el grupo esloveno se propuso casi sin conseguirlo una doble puesta de Ionesco.
Y	en el campo de lo posible estarfa permitido especular que si el autor hubie-ra estado en la sala habria confirmado la proyeccion universal que alcanzo esta obra, cuando se trata de hablar de la comunicacion entre los hombres y el valor que le dan al lenguaje para hacerlo.
Extracto de la critica de Susana Freire, La Nacion, 5. de octubre
SLOVENCI V ITALIJI
OPTANTI SO ZADOVOLJNI
Delegacija Italijanske optantske zveze se je 25. septembra pogovarjala v ministrstvu za zunanje zadeve in se vrnila iz Rima v Trst s poudarjenim optimizmom. Zahteve optantov je mogoče razdeliti na materialne in moralne. Optanti hočejo vrnitev nepremičnin, ki so jih zapustili v Istri, na Reki in v Dalmaciji.
Vlada je seznanila delegacijo, da želi prijateljske odnose s Slovenijo in Hrvaško, vendar pa teh ne more biti brez vrnitve nepremičnin. Ti dve državi naj bi sprejeli Posebno izjavo, da sta pripravljeni na vrnitev tistega, kar je bilo nacionalizirano. Optanti naj bi bili izenačeni pri denacionalizaciji s slovenskimi oziroma hrvaškimi državljani. Vlada naj bi zagotovila odškodnino za opuščeno premoženje le tistim, ki se ne želijo vrniti v Istro ali so bili internirani v Titovih taboriščih. Poleg materialnega zadoščenja zahtevajo tudi moralno oporo italijanske družbe.
Kot zanimivost: še letos bodo izdali znamko v spomin na eksodus.
O POLOŽAJU ZAMEJCEV
Predstavniki poslanskih skupin so na 6. seji DZ podprli predlagane sklepe ma-hčne komisije v zvezi s položajem slovenskih manjšin, Govorniki so opozarjali na premajhna predvidena sredstva v letošnjem proračunu za delovanje slovenskih nianjšin, za katere so pred leti namenjali 0,8% proračunske pogače, sedaj pa le še 0,24%, nič bolje pa se ne godi z višino sredstev za italijansko in madžarsko •nanjšino v Sloveniji.
Slovenci v Italiji so izgubili velik del finančne avtonomije, ki so jo uživali v zadnjih 20 letih. To se konkretno kaže v 'Zgubi lastništva oziroma kontrole nad dvema bankama: Tržaško kreditno banko 'n goriško Kmečko banko. Propadlo je več slovenskih podjetij, ki so zaposlovala pripadnike manjšine in jim s tem omogočala Preživetje. Trenutno najbolj pereče vPrašanje je ogroženo izhajanje in obstoj edinega dnevnika slovenske manjšine v Italiji, Primorskega dnevnika, ter Našega tednika na Koroškem.
Poslanci so obenem pozvali vlado, naj Ponovno preuči stanje pri zamejskem tisku ter zagotovi redno izhajanje časopisov
in drugih publikacij, za kar jo zavezuje resolucija. Obenem pa naj pospeši priprave in dejavnosti za aktiviranje mednarodnega projekta Televizije manjšin, kot to predvideva evropski sporazum o etnični radio televiziji in kot so zahtevali v skupni izjavi predstavniki italijanske narodnostne skupnosti in slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
DZ je zatem podprl tudi sklepa poslanca SKD Vincencija Demšarja, naj ministrstvo za zunanje zadeve v posebnem poročilu predstavi število in kraje, kjer živijo Slovenci na Hrvaškem; ministrstvo za šolstvo in šport pa naj v osnovnošolske programe vključi tudi nacionalna vedenja o Slovencih izven matične domovine.
LITERARNA NAGRADA ALOJZU REBULI
Pisatelj Alojz Rebula je za roman V Sibilinem vetru prejel 30. septembra mednarodno literarno nagrado Giuseppe Acerbi, ki jo že od leta 1993 podeljuje italijansko mesto Castel Goffredo v Lombardiji v znamenju zbliževanja in spoznavanja različnih ljudstev in kultur.
Njegovo delo V Sibilinem vetru je bilo razglašeno za zmagovalni roman, nagrado pa mu bodo podelili 11. oktobra, dan potem, ko bo v okviru slovesnosti ob podelitvi nagrade sam predstavil svoj zmagovalni roman.
Doslej so nagrado nagrado Acerbi dobili Avstrijka Marianne Gruber za delo Brezvetrje (1996), Brazilec Rubem Fonseca za Širna čustva in nepopolne misli (1995), Finec Arto Paasilinna za Kunčevo leto (1994) ter Nigerijec Wole Sojinka za Smrt in kraljevi vitez (1993).
MANJŠINE SO „EVROPSKO VPRAŠANJE"
V	mestu Trentu (Trident) je bilo zasedanje predstavnikov italijanskih dežel s posebnim statutom, ki so ga namenili problematiki manjšin. Navzoči so predstavljali dežele alpskega loka (Aostanske doline, Tridenta in Južne Tirolske ter Furlanije-Julijske krajine) in še otoka Sicilija in Sardinija. Sprejeli so predlog resolucije, v katerem poudarjajo, da je problem manjšin „vseevropski" in da bi se ga morale
Nemški dnevnik Frankfurter Allge-meine Zeitung na podlagi pogovora z novim ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropolitom Francem Rodetom 30. septembra pod naslovom 'Vztrajanje in iskanje kompromisa' objavlja članek o položaju katoliške Cerkve v Sloveniji.
S prihodom novega ljubljanskega nadškofa se je slovenska javnost najprej soočila s povsem novim slogom, ki ga pooseblja nadškof Rode. V nasprotju z občutjem 'notranje emigracije', v katero je bila katoliška Cerkev v Sloveniji potisnjena vse do demokratičnih sprememb, novi nadškof Rode tako s jvojim slogom kot z besedo in dejanjem oznanja, da je slovenska Cerkev po letu 1991 in še posebej po lanskoletnem papeževem obisku zadobila veliko mero samozavesti, ki pri nasprotnikih vzbuja strah. Zato ne preseneča dejstvo, da so politične sile in njihove publicistične pomožne enote novega nadškofa, ki se je sklenil posvetiti novi evangelizaciji ter notranji krepitvi Cerkve in je napovedal, da želi ljudem prinesti dinamizem in optimizem, nemudoma obdolžile klerikalizma.
Četudi odnosi med državnim in cerkvenim vodstvom potekajo v vzdušju medsebojnega spoštovanja, so še daleč od
Prehitevanje po desni
Dr. Anton Stres, predsednika komisije Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji za pogajanja z vlado je 2. oktobra izjavil, da sta nadškof Franc Rode ter premier Janez Drnovšek poleti podpisala dogovor, da bosta sporazumno rešila vprašanje vračanja gozdov, do katerih je ljubljanska nadškofija upravičena in ji to priznava tudi vlada. Zdaj pa nekateri poslanci LDS v parlamentu predlagajo spremembe zakona o denacionalizaciji, ki zadevajo tudi te gozdove, med vlado RS in ljubljansko nadškofijo pa ni bil sklenjen še nikakršen dogovor, je to, slikovito povedano, nekakšno prehitevanje po desni, ki izničuje sklenjen dogovor.
Dr. Stres ob tem izraža zaskrbljenost in se sprašuje, če se ne bo kaj podobnega dogajalo tudi med pogajanji med državo in Cerkvijo o drugih vprašanjih; da bodo namreč med tem časom poslanci LDS v parlamentu prehitevali pogajanja in uzakonjali rešitve, ki niso bile dogovorjene in ki dogovore prehitevajo. To se je že dogajalo med delovanjem nekdanje mešane krovne komisije.
LDS in SLS pa še nista našli skupne rešitve o vračanju premoženja Cerkvi, čeprav se pogajata o spremembi denacionalizacijskega zakona.
tudi evropske ustanove lotiti bolj organsko in dolgoročno. V ta namen pa naj bi v Bruslju začeli razmišljati tudi o temeljni evropski zakonodaji za manjšine; manjšine namreč imajo enotno konotacijo pa tudi celo vrsto konkretnih problemov, ki bi jih lahko zajeli v skupni evropski zakon.
Eden najbolj aktivnih udeležencev na zasedanju v Tridentu je bil Luciano Cave-ri, predstavnik Aostanske doline, ki je hkrati poročevalec predloga za slovenski zaščitni zakon v italijanskem parlamentu. Furlanijo-Julijsko krajino je predstavljal tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in rezultate tridentskega srečanja ocenil kot spodbudne tudi za slovensko manjšino v Italiji.
tiste vrste 'sobivanja', ki je povsem običajno v civiliziranih evropskih državah. Pod do konkordata je še dolga.
Za urejanje odnosov med Cerkvijo in državo sta bili imenovani dve komisiji: državno vodi pravosodni minister Tomaž Marušič, cerkveno pa ugledni verski filozof in bližnji nadškofov sodelavec, lazarist Anton Stres. Trenutno si komisiji prizadevata izdelati 'splošno pogodbo' med Slovenijo in tremi slovenskimi škofijami (ljubljansko, mariborsko in koprsko). Oviro predstavljajo predvsem štiri glavna sporna vprašanja: pravni status katoliške Cerkve, vrnitev po letu 1945 nacionaliziranega cerkvenega premoženja, 'duhovno spremljanje' v bolnišnicah, zaporih in vojski ter mesto Cerkve v javnih šolskih ustanovah. Šele ko bodo odstranjene te ovire, bo v Sloveniji mogoče razmišljati o konkordatu s Svetim sedežem.
Nadškof zavrača podobo Cerkve kot 'fevdalnega veleposestnika', ki jo vztrajno izrisujejo slovenska javna občila, saj je Cerkev glede vračanja zaseženega pre-. moženja pripravljena skleniti kompromis.
Pripravljenost s strani države pa Rode pričakuje predvsem glede verskega pouka. V šolskih in drugih izobraževalnih ustanovah naj bi Cerkvi zagotovili možnost, da mlademu človeku ponudi vzgojo v smislu krščanskih vrednot. Nadškof se kljub temu, da Cerkev ne zahteva obvezujočega predmeta verskega pouka, ampak želi imeti zagotovljeno le možnost posredovanja predmetov kot sta 'krščanstvo in etika' ali 'krščanstvo in kultura' v okviru izbirnih vsebin, zaveda, da to vprašanje predstavlja eno glavnih preprek v sobivanju Cerkve in države.
Glede zastrašujoče filipike proti spornemu 55. členu ustave (splav) je Rode ponovno poudaril, da je v pridigi 15. avgusta na Brezjah nagovoril slovenske vernike. Vendar pa je v pogovoru za nemški dnevnik povedal, da bo „spričo 21 primorskih občin in še 17 drugih slovenskih občin z negativnim naravnim prirastkom" še naprej opozarjal na usodne posledice splava za dvomilijonski narod. Z besedami, da „moramo preživeti kot narod" slovensko Cerkev opozarja, da je kot krajevna Cerkev sicer del svetovne Cerkve, da pa mora hkrati ohranjati tudi narodno zavest in ostati slovenska Cerkev.
Po STA
Maribor in teologija
Rektor Univerze v Mariboru Ludvik Toplak s prorektorji je 3. oktobra sprejel apostolskega nuncija Edmonda Farhata, doyena diplomatskega zbora v Republiki Sloveniji, v spremstvu škofa Franca Krambergerja in prodekana mariborskih oddelkov Teološke fakultete iz Ljubljane Vinka Potočnika.
Edmond Farhat je v pogovoru med drugim poudaril, da ni področja, kjer bi se Cerkev počutila tako doma kot na kulturnem področju.
Ludvik Toplak pa je posebej ponovil nespremenjen predlog, da se obogati akademska ponudba s teološkimi študiji, ki naj bodo integralni del mariborske univerze. Poudaril je, da želi mariborska univerza prodreti v krog evropsko priznanih univerz, zato pa se zaveda kompletnejše ponudbe temeljnih akademskih disciplin in med njimi tudi teologije, ki naj se integrira na Univerzi v Mariboru po dogovoru s Cerkvijo.
SPOMENIK V TEHARJA
> - n. n 1	a p 0 v (a oa	jn.'.tn',-	dJawsoBseO
Po dolgih letih obljub so se v letošnjem letu le pričela dela na bodočem Parku spomina Teharje žrtvam medvojnih in povojnih žrtev komunističnega terorja.
Za osrednji slovenski Park Spomina se je DEMOS-ova vlada odločila že v letu 1990 in je v zelo kratkem času zanj razpisala natečaj. Prvo nagrado je prejel projekt, ki ga je zasnoval Atelje arhitekta Marka Mušiča iz Ljubljane in po kratkem se je pričela izgradnja 1. dela in I. faze.
Park spomina Teharje, oziroma bivše teharsko taborišče in morišče leži v objemu celjskih komunalnih in industrijskih deponij polnih odpadkov. Tako je bil organiziran najbolj barbarski način zakrivanja kraja zločinov. To je bila zmožna samo teroristična jugoslovanska komunistična organizacija pod vodstvom svetovno znanega diktatorja in vojnega zločinca Josipa Broza Tita, ki je na ozemlju biyše Jugoslavije dal po vojni pobiti na stotisoče nedolžnih ljudi, ki niso sprejemali zločinsko komunistično ideologijo.
Prav ta odlagališča odpadkov so bila glavna ovira za pričetek pridobitve gradbene dokumentacije in s tem pričetkom del. Veliko, zlasti privrženci bivšega režima, jih je vztrajalo, da je najpreje potrebno odstraniti deponije odpadkov, kar pa je fizično in finančno popolnoma nemogoče.
V	desetletjih je bilo navoženo toliko odpadkov vključno z zgrajeno vodno akumulacijo, da je to neizvedljivo. Seveda je bil edini cilj teh pritiskov, da se z gradnjo tega parka nikoli ne bi pričelo.
V	letu 1995 so bila dokončno pridobljena vsa potrebna dovoljenja za pričetek gradnje I. faze parka. Vlada je v državnem proračunu za leto 1995 namenila 100 milijonov SIT. Žal pa je bil to leto proračun sprejet komaj 15. julija. Šele po sprejetju proračuna se je lahko pristopilo k razpi-
som za izbiro inženiringa in nato še za izvajalca del. Zaradi dolgih zakonskih razpisnih rokov, je bil izvajalec izbran šele v mesecu novembru 1995, ko ni bilo več mogoče pričeti z deli, nastopila pa je tudi zima, ki je onemogočala zemeljska dela. Vlada pa ni hotela nakazati izvajalcu avans po gradbeni pogodbi, ki je imel bančno garancijo. Posledica je bila, da je odobreni znesek v proračunu v letu 1995 propadel.
V letu 1996 je slovenska vlada namenila v proračunu le 1 milijon SIT z namenom, da je ostala ta postavka odprta, a s tem denarjem ni mogoče narediti ničesar. S težavo je bilo na pobudo vladne komisije za grobišča žrtev v Kočevskem Rogu in drugih tovrstnih grobišč v Sloveniji in teharske komisije pri Občinskem svetu Mestne občine Celje doseženo, da se je zbralo 6 milijonov SIT. S tem denarjem se je odprla gradbena jama in utrdil temelj za nadaljnjo gradnjo.
V letu 1997 je predvidenih 86 milijonov SIT, s katerim bo mogoče zgraditi del 18,5 metrov visokega osrednjega pomnika (štirje 18,50 metrov visoki stebri, pod katerim bo zgrajena kostnica), katerega vrh bo simboliziral Kristusovo krono. Z deli se je pričelo, ker je dana garancija, da bodo ta dela, ki so bila že preje pogodbeno podpisana, tudi plačana.
Udeleženci slovesne svete maše, ki se je darovala za teharske in druge žrtve medvojnega in povojnega komunističnega terorja v nedeljo 5. oktobra 1997, so že videli ta objekt v gradnji. Upamo pa, da bo ob letu, to je v mesecu oktobru 1998 že stal v vsej svoji veličini.
Janez Lampret
predsednik komisije za Teharski park spomina
Dosedanje provizorno obeležje na Teharjah.
Osnovna plošča za pomnik med ‘ zidavo.
Nova slovenska zaveza in Župnijski urad Teharje sta 5. oktobra na prostoru, kjer je pred pol stoletja stalo zloglasno teharsko taborišče, pripravila spominsko slovesnost. Mašo za žrtve povojnih pobojev je daroval mariborski škof dr. Franc Kramberger.
„Poboja teh nedolžnih žrtev brez vsake sodbe ali sodnega procesa, tega genocida nad lastnim narodom, ne more danes nihče zanikati. Takrat je ideologija poteptala slovensko identiteto. Ne želimo odpirati polstoletnih ran," je udeležencem spominske slovesnosti na Teharjih dejal škof Kramberger, „prav tako s prstom kazati na kogarkoli. Povedati pa je treba, da je teharsko tragedijo povzročil zločinec. Hočemo preseči tako sovraštvo," „Prepri-čani smo, da gre žrtvam povojnih pobojev, ki so vir duhovne moči za slovenski narod, zasluga za velike politične spremembe, za osamosvojitev in rr/ednarodno priz-
nanje Slovenije," je še poudaril mariborski škof. Dodal je, da je. druga misel slavja odpuščanje in sprava. Narodna sprava je zgodovinska naloga in mora postati napor vseh generacij in sestavni del naše kulture vzgoje in celotnega življenja.
Predsednik Nove slovenske zaveze dr. Tine Velikonja pa je menil, da je za slovenski narod edina rešitev ponovna vzpostavitev bloka pomladnih strank. „V najhujšem trenutku, ko so nas napadli Italijani in Nemci, so napovedali narodu vojno še komunisti. To je dejstvo. Komunistični teroristi so začeli z uboji in umori takoj. Ljudje, ki se jim poklanjamo danes, so se uprli komunizmu v času, ko ga je/ častil ves svet. Dejstvo je tudi, da so krivci za povojne poboje vzpostavili totalitarno oblast, ki je trajala tako dolgo, da je večina slovenskega naroda pozabila, kako izgle-da svoboda."
l^ncfnira mori
O novem zunanjem ministru
Predsednika opozicijske SDS in SKD Janez Janša in Lojze Peterle sta 25. septembra po imenovanju Borisa Frleca na položaj ministra za zunanje zadeve poudarila, da je novega vodjo slovenske diplomacije podprl „blok starih sil ob asistenci Slovenske ljudske stranke (SLS)" in da se je tako znova-izkazalo, da pravo opozicijo predstavljata le SKD in SDS. Očitata mu delovanje v diplomaciji nekdanje SFRJ in nobeden od njiju od njega ne pričakuje kakršnihkoli bistvenih sprememb pri vodenju diplomacije v prihodnje.
Janez Janša je povedal, da z izbiro novega ministra v SDS niso zadovoljni, saj naj bi šlo za človeka, ki je bil nelojalen slovenski državi ob njenem rojstvu: „Mis-
lim, da gre za edinega diplomata slovenskega rodu, ki se ni vrnil v Slovenijo po tem, ko je slovenska oblast 25. junija 1991 odpoklicala vse slovenske državljane, ki so delali v organih nekdanje federacije " Lojze Peterle je ponovno opozoril, da je to že sedmi minister, odkar imamo novo državo in da to število odraža naše zadrege glede zunanje politike. Želel bi, da bi imeli odslej „samo eno zunanjo politiko in enega zunanjega ministra". Posebej značilno pa je bilo za Peterleta, da je med razpravo šel novega ministra prvi podpret predstavnik Združene liste, kar pa je za predsednika SKD tudi povsem pričakovano, saj „minister navsezadnje prihaja iz nekdanjih njihovih vrst".
Janša komentira kandidaturo
„Janez‘s Podobnik bi lahko bil dober kandidat strank slovenske pomladi, če SLS ne bi bila v vladi z LDS. Ce to dejstvo spremenijo v naslednjih dneh, ta možnost še vedno obstaja, v nasprotnem primeru pa to ne more biti resen kandidat, ne zaradi osebe Janeza Podobnika, temveč zaradi realnega stanja v volilnem telesu", je dejal predsednik SDS Janez Janša. „Mi potrebujemo neko zvezo in garancijo, na podlagi katere bomo lahkp nagovorili potencialnega kandidata. Pogoj za to je najmanj podpisan sporazum, ki sta ga že podpisali SKD in SDS. Čakamo pa še na podpis avtorjev sporazuma."
Janša je ponovil, da za SDS ni problem
osebnost Janeza Podobnika, temveč verolomna pozicija te stranke in posledično vodstvo te stranke, ker so v koaliciji Z drugo stranjo, nagovarjali pa bi volivce strank slovenske pomladi, ki so večinsko v opoziciji". Če to stanje spremenijo, ta pomislek odpade, je še dodal Janša.
INFLACIJA
je septembra bila 0,9%. Pri tem je bilo blago dražje za 0,8%, kamor sodijo tudi živila, ki so bila dražja za 0,4% ter storitve, ki so bile višje za 1,4%. Letošnja inflacija je dosegla že 8%, v primerjavi z enakim mesecem lani pa je znašala 10,1%.
Nežka Štefe je nato prebrala črtico, ki
Rdeča kapica v gozdu
Zajčki in piščančki
NOVICE IZ SLOVENIJE
Maribor - Promet na avtocestnem odseku Hoče-Arja vas, tudi med predoroma Pletovarje in Golo rebro, bo dalje stekel po štiripasovnici, torej po dveh pasovih v vsako smer. Z novozgrajenim avtocestnim odsekom med Arjo vasjo in Vranskim, ki so ga za promet odprli v petek, 19. septembra, bo tako promet od Šentilja
Vranskega z izjemo nekaj kilometrov dolgega odseka pri Mariboru potekal po štiripasovni avtocesti v skupni dolžini 86 kilometrov.
ZAGREB, Hrvaška - Na jubilejnem 30. mednarodnem lutkovnem festivalu P1F, ki )e od 29. avgusta do 6. septembra potekal
v	Zagrebu, je mednarodna žirija ljubljanskemu gledališču lutk Konj, ki je na festivalu sodeloval s predstavo Don Juan v produkciji KUD France Prešeren, podelila tri uagrade, in sicer glavno nagrado Milan Cečuk za najboljšo predstavo v celoti, Silvanu Omerzuju nagrado za kreacijo lutk, Ani Vipotnik, Boštjanu Severju in Branetu Vižentinu pa nagrado za animacijo lutk.
NEW YORK, ZDA - V novih prostorih generalnega konzulata Slovenije v New ^orku je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Bojana Gorenca. Ob odprtju razstave sta povabljene nagovorila generalni konzul Vojislav Sue in kulturni ataše Tomaž Šalamun.
Ijene n Šuc ir
CELJE - Ponarejeni bankovci za 100 tisoč italijanskih lir, ki so jih v začetku septembra zasegli celjski kriminalisti, so bili tako dobro ponarejeni, da prevare celo zaposleni v bankah in menjalnicah niso odkrili. Bankovci so namreč imeli odtisnjen vodni žig in celo obe varnostni nitki, ki s'cer nista bili vtkani, temveč vrisani. Od originalnih bankovcev so se ločili po tem, da so bili gladki, brez reliefa, na otip nekoliko mastni in imeli manj izrazito barvo.
LJUBLJANA - Študijska delegacija Rdečega križa Slovenije (RKS) je odpoto-yala na obisk k Ameriškemu rdečemu Lrižu, kjer se bo seznanila z nalogami in sodobnimi programi Ameriškega RK na Področju stikov z javnostmi, zbiranju sredstev, sodelovanju z vlado, državnimi organi in drugimi ustanovami na zdravstveno socialnem področju. Ameriški Rdeči kr*ž je od slovenske osamosvojitvene voj- . ne in skrbi za begunce v Slovenijo poslal Več kot štiri milijone dolarjev pomoči.
LJUBLJANA - Slovenske železnice so z zelenim vlakom na enodnevni izlet prav v središče Benetk odpeljale prve potnike, do °nca maja pa se bo mogoče podati še po enkrat na mesec. Vlak bo iz Ljubljane vsakokrat odpeljal ob 6.30 in v Benetke Prispel ob 10.35, vračal pa se bo ob 18.44 lri pripeljal v Ljubljano ob 23.20. Povratna vozovnica stane 6.046 tolarjev.
MARIBOR - Bratev več kot štiristo let stare trte na Lentu se je očitno dobro "Prijela", saj se je prireditve 5. oktobra, °zaljšane z glasbo in plesom, poleg domačih in gostov iz drugih držav udeležila Velika množica Mariborčanov. Mestni vi-nicar, mag. Tone Zafošnik je pred leti oživil že skoraj propadlo trto, ki je danes jtaravni spomenik. Vino iz te stare trte z enta bo letos še posebno sladko, saj bo 'rnelo 17,4 odstotka sladkorja (glej sliko).
SARAJEVO, BiH - Svet ministrov Bosne in Hercegovine je sprejel sklep, da državljani Slovenije ob koncertu skupine U 2, ki je bil 23. septembra v Sarajevu, tri dni (od ponedeljka do srede) ne bodo potrebovali vizumov.
OXFORD, ZDA - V Oxfordu se je končal Mednarodni kongres Umetnost in komunikacije, ki sta ga že 24. leto zapored pripravila Mednarodno biografsko središče iz angleškega Cambridga in Ameriški biografski inštitut iz ZDA. Med približno 300 delegati iz 54 držav je na kongresu sodeloval tudi slovenski pianist in skladatelj Igor Dekleva, ki je pripravil predavanje „Haydn, Schubert, Beethoven in Ljubljana", v katerem je prikazal večstoletno glasbeno tradicijo glavnega mesta Slovenije in solistični koncert svojih najnovejših skladb.
MARIBOR - Slovensko narodno gledališče Maribor je z zadovoljstvom sprejelo zagotovilo mestnega sveta, da bodo manjkajoča sredstva za poravnavo dolga do Krekove banke prispevali iz mestnega proračuna, in odločitev o prodaji hale A. Menijo namreč, da bi to lahko prepričalo pristojne v ministrstvu za kulturo, da bi sistemsko podprli sanacijo preostale izgube.
VELENJE - Francoska igralka in nekdanja baletna plesalka Leslie Caron je dejala, da je pokroviteljstvo nad letošnjim 8. Pikinim festivalom v Velenju prevzela, ker ji je otroški svet še vedno zelo blizu. Leslie Caron je obiskala največji slovenski otroški festival, ki ga je samo en večer obiskalo 10.000 obiskovalcev. Caronova je bila dvakrat nominirana za oskarja, v Slovenijo pa je prišla na povabilo oboževalca, ki njeno kariero spremlja prav od začetka.
Osebne novice
Rojstvo: V Moravčah je bil rojen 30. septembra Gregor Andrej Capuder, sin inž. Romana in Marjete roj. Javoršek iz Ramos Mejije. Čestitamo!
I
Poroki: V župni cerkvi sv. Nikolaja v San Justu sta prejela zakrament sv. zakona Jorge Hanjže in Terezija Škulj. Za priči
sta bila ženinova mati Maria Esposito por.
Hanjže in nevestin oče Drago Škulj. Poročno sv. mašo in obrede je opravil župnik Matija Borštnar.
V	soboto, 4. oktobra sta se poročila v cerkvi sv. Gabrijela v Vicente Lopez Silvana Maria Perez Lera in Tomaž Alojzij Voršič. Poročne obrede je opravil Franci Cukjati. Priče so bili Zulema in Baltazar Perez Lera ter Mirjana in Vladimir Jurij Voršič. Čestitamo!
Smrt: V General Rodriguez je umrl Pavel Kuhar (85). Naj počiva v miru!
SLOVENCI V ARGENTINI
dkGH0
V	življenju organizacij so obletnice ustanovitve kot znamenja ob cesti, ki štejejo kilometre prevožene poti. Šestintrideset let življenja Slomškovega doma pa pomeni tudi prav toliko- let dela in skrbi odborov in članstva, bogatih doživetij in uspehov. Vrste pionirjev se redčijo, a življenje teče naprej, saj na njihova mesta stopajo mlajše moči.
Slavje obletnice je privabilo v nedeljo 21. septembra v Dom veliko število domačinov in zastopnikov slovenskih Domov in organizacij, ko sta botra Slomškovega doma Katica Potočnik in častni član Herman Zupan dvignila na drog narodni zastavi ob petju obeh himen. Podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc je s pozdravom odprla slavje, nakar sta zastavonoši v spremstvu deklet oblečeni v argentinske in slovenske narodne noše, načelovala sprevodu v dvorano k službi božji. Prazničnost je še povzdignila lepa skupinica otrok v narodnih nošah. Sveto mašo je daroval delegat prelat Jože Škerbec za vse žive in pokojne ramoške rojake, s posebnim spominom na pok. dušnega pastirja Janeza Kalana ob 30. letnici njegove smrti.
V	pridigi je prelat Škerbec poudaril pomembnost krajevnega središča in osebe škofa Slomška, ki je danes še prav tako sodobno. Pred sveto daritvijo je blagoslovil kelih in ciborij, ki ju je naši verski skupnosti daroval inž. Ivo Majhen. Med mašo je lepo prepevala mladina pod vodstvom prof. Ivana Vombergarja.
Sledila je proslava ob 30. obletnici smrti prvega dušnega pastirja na področju Ramos Mejfe župnika Janeza Kalana. Uvedla jo je prof. Neda Vesel Dolenc: „Bil je goreč duhovnik, zvest Cerkvi in narodu, bil je voditelj, organizator. Bil je literat. Bil je dober človek! Bil je z ljudstvom, z njim je šel v izgnanstvo, z njim delil isto usodo".
Spominsko besedo je spregovoril Marjan Loboda. Spomnil je na prva leta, ko so se slovenski begunci začeli naseljevati v Argentini. Brez znanja jezika, brez sredstev in prijateljev. Takrat je prav župnik Janez Kalan, ki je bil nastavljen na župniji Ramos Mejia kot zadnji kaplan, opravljal delo, kot so ga opravljali vso zgodovino v slovenskem narodu duhovniki: bil je vodnik in svetovalec svojim rojakom. Čeprav sam prepoln domotožja je opogumljal ljudi, uvedel slovensko mašo in pobožnosti, dal pobudo za pevski zbor, slovensko šolo, omogočil prostore v župnišču za srečanja in prireditve. Prav on je sprožil idejo postavitve lastnih prostorov za potrebe skupnosti in tako postal eden od ustanoviteljev in dobrotnikov Slomškovega doma.
jo je napisal gospod Kalan, Veliki teden, ki je osebno doživetje v njegovi ljubljeni Škofji Loki. Mladina je nato zapela njegovo najljubšo pesem Večerni zvon, ki je izve-nela kot poklon njegovemu spominu. Opoldanski odmor je služil slavnostnemu kosilu in družabnemu srečanju (kosilo je pripravila skupina žena pod vodstvom Pavle Kovač Škraba), šolarji Slomškove šole pa so se na dvorišču pomerili v nogometu z vrstniki iz Našega doma v San Justo; slednji so tudi odnesli zmago.
„Preljubo veselje, oj kje si doma", geslo slavja, so uresničevali najprej -otroci na dvorišču pri igrah, v dvorani so pa kar vsi prišli na svoj račun. Pravljice so res za otroke, a Rdeča kapica, uprizoritev kot jo je pripravila Slomškova šola pod vodstvom Saše Zupan Omahna, glasbeno in koreografsko opremljena ter dobro podana, je bila slaščica za vse.
Popoldansko slavje je z uvodnimi mislimi odprla prof. Neda Vesel Dolenc. Pozdravila je številne udeležence, še posebno zastopnike Domov in organizacij ter veleposlanika Republike Slovenije dr. Janeza Žgajnarja s soprogo. Nato je spregovoril predsednik Doma Marjan Jože Loboda o pomenu skupnega doma in posebno vlogo slovenske šole, tudi Slomškove šole v naši skupnosti: ohranjevanje slovenstva v Argentini.
Uprizoritev Rdeče kapice je vredno pozdraviti kar v večjih ozirih: Predstavil se je nov režiser Štefan Godec in nam pripravil lepo predstavo, sicer skromno besedilo je obogatil s plesi in glasbo. Lep doprinos je bila glasba Jožeta Omahna. Sveže melodije so hitro zajele dvorano in bodo še odmevale med nami. Za pravljične skupine je Gabi Malovrh zamislila in naučila posrečeno koreografijo in plese, kar je ustvarilo razgibane prizore. Čarobno a praktično scenerijo je ustvaril Božo Urbančič, katero so postavili na oder očetje in skrbeli tudi za menjavo scene. Slikovite in domiselne kostume pa sta pripravili Andreja Cestnik in Vladimira Brula. Glasbeno spremljavo je izvajal prof. Ivan Vom-bergar s sodelovanjem Danijele Avguštin Godec, Olge Bohinc in Lučke Vombergar, petje pa sta pripravila Olga Omahna Urbančič in Marcelo Brula.
V	igri nastopajo: Rdeča kapica (Lučka Kinkel), mama (Veronika Vombergar), lovec Jaka (Marcelo Brula), volk (Dani Cestnik), mušnica belopikica (Natalija R6), babica (Gabrijela Vasle), Belorepček (Luka Šušteršič), piščančki (Lucijana JakoŠ, Tatjana Kocmur, Viki Loboda, Zofija Marolt, Lucijana Seljak, Karolina Vester, Martin Smole, Niko Skubic, Niko Lucas in Dami-
Nad. na 6. str.
Pagina 6
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 9 de octubre de 1997 — Na 40
mm
MALI OGLASI
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni av- to-mobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem1 avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO Nfi 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogotš 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castafier 366 - (1708) Morčn Tel: 627-4242 - E-mail: vivodtine@overnet.com.ar FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon:'659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6idoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Naš dom
San Justo
vas vabi v nedeljo, 12. oktobfa, na
41. OBLETNICO NAŠEGA DOMA
- ob 8,00 koncelebrirana sv. maša v sanjuški stolnici, poje
mladinski pevski zbor iz San Justa
- ob 9,15 dviganje zastav v Našem domu
- ob 9,30 dopoldanska akademija v spodnjih prostorih
s skupnim zajtrkom
- ob 13,00 kosilo, nato športna tekmovanja
- ob 17,00 začetek kulturnega programa:
• pozdravne besede predsednika Našega doma g. Janeza Albrehta
• slavnostna govornica: gdč. Angelca Klanšek
• odrski prikaz „Ljubezen za bolezen", narodna veseloigra v štirih dejanjih, spisal Vinko Korže, v režiji Blaža Mikliča
• nato prosta zabava ob zvokih Rock & Polke
Kaj se vam zdi?
Vse več je primerov,, da umirajo naši rojaki in si nemiren, pa še občutek krivde čutiš, ko nekaj dni po pogrebu zveš za smrt znanca, prijatelja, mogoče celo sotrpina iz tistih težkih dni. Nisi ga kropil, seveda tudi ne spremljal na zadnji poti. SLOGA ima že nekaj let telefonsko mrežo za nujna sporočila v primeru smrti ali pa prošnje za bolne svojce, ki potrebujejo krvodajalce. S telefonsko prošnjo po mreži bi bila stvar verjetno hitro urejena. Najbž tisti, ki bi sprejel klic, krvi ne bo mogel dajati, je pa zelo verjetno, da bo lahko svetoval, kam naj se svojci obrnejo. To posebno mrežo bi radi izpeljali. Vabimo zato vse rojake, ki bodo naprošeni za sodelovanje v tej mreži, da pomoči ne odrečejo. Veliko časa ne smemo izgubljati. Kaj se vam zdi?
Igralci Rdeče kapice na odru
Obletnica...
Nad. s 5. str.
jan Malalan), zajčki (Andreja Elizeche, Zofija Loboda, Lucija Montanez, Viktorija Štefe, Pavla Salcedo, Maja Podržaj, Pavel Oblak, Damijan Re, Aleš Šmalc, Matija Urbančič, Marjan Zakrajšek in Aleksander Iglič), rože (Nataša Malovrh, Veronika Rezelj, Cintija Seljak, Martina Kocmur, Marjanka Oblak, Karolina Podboj, Janika Potočnik, Dafne Ribnikar in Avguština Zakrajšek), ptički (Monika Kinkel, Andrej-ka Loboda, Cecilija Skubic, Nadja Sterle, Erika Urbančič, Nadja Zupan in Andrejka Omahna), medvedi (Tomaž Kinkel, Matjaž
Pustavrh, Danijel Vasle, Niko Rezelj, Marjan Loboda, Boštjan Montanez, Federico Potočnik in Martin Pustavrh). Pri predsta-
vi	so še sodelovali: Aleksandra Omahna (šepetalka), luči in zvok pa so imeli na skrbi Bogdan Magister, Damijan Ahlin in Matjaž Ribnikar. Tako igranje kot pevski vložki in plesi so bili dobro pripravljeni in izvajani, še posebno pa sta navdušili pevski točki: spev lovca Jaka in zaključna pesem.
Slavje se je nadaljevalo v spodnjih prostorih, saj je prijetno vreme prvega pomladanskega dne kar vabilo k družabnosti pri omizjih na vrtu, v gostinskem salonu pa je orkester Rock & Polka igral vesele viže za zabavo in ples.
J.T.
BODITE PREVIDNI! NE TVEGAJTE!
IMEJTE VEDNO V ZEPU KREDITNO KARTICO MASTER CARD-CARTA SLOGA
DENAR PA VARNO SPRAVLJEN IN NA DOBRE OBRESTI V SLOGI!
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ!
OBVESTILA
SOBOTA, 11. oktobra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.	*
NEDELJA, 12. oktobra:
Obletnica Našega doma v San Justu s celodnevnim programom.
ČETRTEK, 16. oktobra:
Redni sestanek sanmartinske Lige žena mati. Govori dr. Marko Marin. PETEK, 17. oktobra:
Seja upravnega sveta SSK-KA ob 20. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 19. oktobra:
Materinska proslava na Pristavi po maši, nato družinsko kosilo.
SOBOTA, 25. oktobra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
SOBOTA, 8. novembra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA . Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion 3824
Registra Nac. de la Propiedad Intelectual Ns 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA. dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre" J)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax.- 307-1044 (1101) Buenos Aires - Argentina
JfcM -
SLOVENIJA IN ŠPORT
POREČ - Zadnji dan na prvem evrop' skem lokostrelskem prvenstvu 3-D v Po' reču so slovenski predstavniki še povečali bero medalj. Med moškimi ekipami je Slovenija osvojila 2. mesto, v mešani konkurenci, kjer so Slovenci nastopili s tremi ekipami, pa zlato in srebro. Slovenska odprava je v Poreču dokazala, da je številka 1 v Evropi v tej atraktivni disciplini, saj osvojila 16 zlatih medalj, 8 srebrnih in 7 bronastih.
AMSTERDAM, Holandska - V povratnem srečanju pokala UEFA je Ajax doma premagal Maribor Teatanic z 9:1 (5:0)' Prvo srečanje v Mariboru se je končalo z odličnim izidom 1:1.
KRANJ - Kolesar Radenske Roga Sašo Sviben je novi državni prvak v vožnji na čas. Na 40 kilometrov dolgi progi v Kranju je sedanji državni prvak v cestni vožnji za 20 sekund prehitel prvega favorita za naslov in klubskega kolega Roberta Pintariča-
ZAGREB, Hrvaška - Na atletskem stadionu Mladost v Zagrebu je potekalo evropsko mladinsko klubsko prvenstvo skupine B. Slovenski predstavniki, člani ŽAK iz Ljubljane, so osvojili tretje mestO/ slabše pa so bile atletinje, ki so zasedle zadnje, sedmo mesto.
t
Z globoko žalostjo sporočamo, da nas je 2. oktobra 1997, v 85. letu starosti, nenadoma zapustil naš ljubi
PAVEL KUHAR v
Hvala vsem, ki so ga spremljali k večnemu počitku, posebno pa g. Jožetu Guštinu za molitve in tolažilne besede.
Žalujoči:
žena Nada
Hčerke: Brigita, Milka in Silvija sestri: Terezija in Bezka nečaki: Danijel, Silvija, Andrej, Erika Adrijana, Lilijana Kristina, Natalija, Damijan in ostali sorodniki
Argentina - Slovenija