Deželni zbor štajerski. Ofočina Godomerci. V deželni zbornici je utemeljeval dne 26. januarja poslauec Roškar svoj predlog, s katerim zahteva deželne in državne podpore za občino Godomerci v ljufomerskem okraju, kakor tudi za druge sosedne občine, katere so bile v teku leta 1909 vslsd razrah elementarnih nezgod oškodovane. V predlogu se zahteva nujna odpomoč za vse v ljutomerskem okraju znatno prizadete. Škoda t brežiškem okraju. Dne 21., 22. in 23. decembra je Sava preplarila v mnogih občinah brežiškega okraja polja in travnike in povzročila velikansko škodo. Deloma je površno rodovitno plast voda pobrala, deloma pa je travnike in njive s kamenjem in peskom zasula. Samo v občini Mihalovec se je škoda uradno cerrila nad 5000 kron. Vsled tega je dr. Pr. Jankovič v družbi s Fr. Pišekom in tovariši dne 26. jan. tdožil predlog, da se potom deželnega odbora skrbi za pravično ocenjevanje nastale škode in za primerno denarno pomoč. Lovskl zakon. Poslanec Pišek je v seji dne 27. januarja t. 1. obširno utemeljil predlog za spremembo lovskega zakona, katerega sta stavila skupno s poslJncem g. dr. Benkovičem. Povdarjal je ogromno škodo, katero povzroča divjaeina ter da dohodki od lova niso v nikakem razmerju s škodo, katero napravi. Navadno ima en sam posestnik več škode, kakor cela obSina dobička. Lovski zakon se mora tako spremeniti, da se bode vsaka škoda. storjena po divjafiini, povrnila, ali pa da sme Tsakdo sam varovati svoje pridelke s tem, da uniči Skodljivce. Deželna zavarovalnica. V seji dne 28. prosinca je dr. Jankovič utemeIjeval predlog. ki zahteva, da se ustanovi de/elna zaTarovalnica proti škodi povzročeni po toCi, povodnji, slani, suši itd., ki bi pa morala biti cbvezna za vsakega. Le na ta način bi zamogel zavd res vspešno delovati in svojemu nameim v pravem pomenn beserte služiti. Škode, povzroeene po nezgodah, se morajo vsaj do 70% izplačati. Ker se taka zavarovalnica zamore le na podla* gi okvirnega državnega zakona osnovati, se je v tem smislu predlog izročil kombiniranemu finančnemu in deželnokulturnemu odseku. " ¦ * Za zboljšanje stanja učiteljeT. V isti seji je deželni odbornik Robič utemeljeval svo] predlog, ki zahteva, da se pomaknejo šole 3. razreda v 2. plačilni razred. Govornik povdarja, da ima edino ujegov predlog praktičen pomen, ker edino na ta na6in se da kaj vkreniti v poboljšanje stanja ueiteljev. V razno, fantastične predloge se govornik ne spušCa, ker se jih itak ne more uresničiti. Predlog je bil odkazan kombiniranemu finančiiemu in nauenemu odseku. Njiin nevošljiv sem, ki že spe v groborih, zavitili v Selesteeih. trav tišine; vee ne ječi jim duh v teles okovih, ne slišijo več stokov solz doline. ,,On je," je vzkliknila. ,,Tako, zaprli so ga, mufjli so ga, njega, kojega ljubi moja duša. Ti, oče moj, in iako grozovit?" Z razpietenimi lasmi je bežala po vrtu in se ustavila zopet pod oknom. ,,Maščuj mo ti, ki Ijubil sem te srčno, da vitez djal zato v verige te me krute . . . Grajska gospodična je obsedela pri oknu. Cula je, dft so se odprla vrata je6e, nekak mahljaj je prerezal po vzduhu, zadonel, zamolkel vzklik in nekaj je padlo po tleh. .,Tako, sedaj mami dekleta." Umetnik je ležal r krvi brez glave. Vitez sam mn jo je vzel. Trepetaje .je vstala mladenka in šla v senčnico. Za njo pride vitez. ,,Proč ..." S srdapolnimi očmi ga je pogledala. ,,Tu imaš ..." je odvrnil in ji vrgel krvavo glavo pod noge. Odskočila je od strahu. Nato pa prijela glavo, odprla vir ia močila glavo. Glej čudo! Motne oči se odpro, in glas se sliSi. ,,Pogrezni se, ti ponosni grad, s tvojimi prebivalci vred. Mučil si lastno hčer, ti groi in ti vitez umoril si lastnega sina, kojega si zavrgel z nesrečno ženo vred, da si laliko lovil nedolžne device. Pogubi se . . ." Oči so onemele. vitez je strmel. Pe migljaj ustnic in izginilo je vse. Tako jo sanjal popotnik. Kjer je stal prej grad. tam je sedaj prepad. Vir s srebrno-čisto vodo je ostal. Tudi raesta ni več. Se se sliši v temnih nočeh zvonenje iz zemlje — tako pravijo — in vsakih deset let enkrat se v mesečni noči prikaže lepa gospodičina, da pije iz vira in pojofi milotožnn ppsem. izcine zopet. Kombinirani finančni odsek In odsek za kultnrm« zadeve. Ker se je bati letošnjega leta velikeinnožice hroščev ali kebrov, je sklenil odsek, pozvati deželni odbor, okrajne zastope in šolska vodstva, da delujejo na vso moč, da se zatrejo škodljivi hroščf. Dežela plača za vsak kilogram hroščev, katere kdo nabere, po 4 vinarje. Okrajni zastopi pa so primorani, dodati še po 2 vin. za kilogram. Izdali se bodo tudi v tem smislu poučni spisi. Deželnemu odboru se je tudi naročilo, da skuša doseči znižanjes cene halačnega ekstrakta.