Bela gospa.
Ne 8»mo po Českem, Moravskem in Sleskem, nego malo ne po vsq Erropi je razširjena porat o Belej gospej, katera se je prikazovala ljndem po gradčh in posestvii, kjer je gospodoval nekdaj slavni feski rod gospodov z Bože ali Hozenbergov ali pa njega bodi si Se tako vzdaljeni soroduiki. Cel6 po tacih krajih so jo neki videvali, kjer je kak Rozenberžan dalje časa bival, tako v Brlinu, t Parižu, v LijtaD, t Stokholmo in v Kodanji. A uajčeSCe se je prikazovala na starih KozenberSkih gradovib v Hcnrikovem Gradci in v Knim-lovi na Ceskem, v Telči ua Moravskem in na Kinabergu na Sieskem.
Pravljica obi^jno tako-le popisuje Belo gosp6: vitka in ]ako bledib. Hc in vznešžaega, miruega pogleda je Bela gospa. odčta je od glave do petfc t belo raho, ki jej kot zAioj krije tudi del obtaza: okoli telesa se jej \ije pag in na njem je zavdšen ZTezek Mjn&re, s katerimi zarožljd, kadar 88 jej koli k&j neprijetneg& pripeti. Tako jo je bilo videti jcdaoi; t 6r&dci ravno o pjlu-dne med oknom na starem gradskem stolpu. kamor nij bilo u2e nikacih stopnie. Ljudjž so jo pozdrafljali s prstoin si ndnjo kaz65, ali nij se jih zbala, temveč zahvaljeTaje sc jim, po&isi se je izgubevaJa, dokler jim nij popolnem ispred oSi izgiiiUa.
B[adar koli so je imela zgoditi kaka izmena t rodbini Rozenbergov, vselej so ljudjž uže dolgo poprej videli Belo gosp6, in naglo se js utTrdfla miBel o njej, da je to dobri, k večnemu izrelKanju izvoljeoi duh; tako vsaj Citamo t stsiej rodbinskej kroniki Kadar se je imel rcditi rodbioi nov (siani jžvila je Bela gospd v.li naprej to veliko veselje tcr Ijubko skrbela za milo jej dete, držeč je aa svojih rokah ter perajčii mu krasne pesni, da je poprej zaspalo. Ko se je bil uarodil Peter Volk RozeuberSki, poalednji potoniec tega slavnega rodfi, prihajala je Bela gospa glehorno nofi oskibljeTajfič dete, ko so njegOTe peshinje spale. ln zgodiio se je necega vetoa — pozno je užč bilo — da ee prebudi pestunja, ki še nij bila dolgo pri hiSi ter nij poznala rod-binske ohraniteljice, ko je Bela gospa ravno ujčkala, dete na rokaU. Kakor M trenil, sko6i pestunja smelo k njej ter iztrgavši jej dete iz naročja, zadere se nad njo: nkaj delaš z naSim detetom ? Poberi se!" Na to jej odgovcri Bela gosp&: ,,zlObna dekliaa! Kako se drzueS ypra5ati kaj tacega mene? Ti
189
ai v tej hiši nekoliko dni, & jiz nekoliko vekov in to dete je dete mojegt rodti. Ti in dnigi 3 teboj me ne Sestite sroje gospč, kakor ae spodobi; na, le Tzemi to dete in oskrbuj je, jaz ne pridem tbč! Toda, kadar doraste, po-včdi mu, kaj sem mu dobrega storila, kako sem je obiskovala, kako sem iz-giiiila." Pri teli besedah se je obrnila tja proti steni in se je razplinila kakcr sopara pred očmi trepetajoče pestTinje.
Predno je kdo t rodbini iunrl, vselej so videli poprej Belo gospč s črniini rokavicaini na rokah. Pripoveduje se cel6, da je jednoč sama priredla dahor-nika, da je preTidel Adama Gradskega, ležečega na smrtnej postelji.
Zcl<5 je imela v čisli dobre nrari in domač red, ostro kazaojOč sleheraega, ki bi se bil v tem pregreSil, kakor je to izkusil svoje dni domaJ sluga, ki je njpj vkljub po svo]pj glavi hotel razpostaviti b.iauo opravo po sobi. Skupil jo je, prigromela je uaoj z groznim vLharjem in nevihto, tak6, da je ves pre-strašen moral zbežati, pustivši delo v nemar.
Bela gospd je bil neki duh gospe Peiite HozenberSka, rojene 1430. 1-OmožifSi se z iTanom Iihtenštajnskim, nij bila sreena, soprog jej je Tedno očital pregrehe, na katere še aikdar mislila nij, nikar da bi je bila storil«; in tega mn nij mogla pozabiti vse STOJe življenje, da-si je bila sicer prav po-božna iB usmiljeua gospa, ki je uboge obsipavala z dobrotami. Edor koli je njo in EJena dela znal, Cestil jo je in ijubiL Ko jej 1456. 1. umre mož v Beči, vrne se Pertta v domovino, kjer živi kot vdova v Henrikovem Graddi, pefaje se z gospodarstrom namestu Jana iu Henrika, nedoraslih sinov Men-tarda Gradskega, katerima je bila Taruhinja. Ondaj vpepeli ogenj redji del Gradca ui grad se je moral iz uova sozidati. Tn je prihajaJa gospi Perhta 7 čraej vdovskej obloki {eato med delavce, opaznj6(S je, kako delajo ter oporoi-iijajčč je k vztrajnosti in priddosti. ,.Delajte, ljadje božji — jim je čestokrat rekla — delajte, kadar boile z božjo pomoSjo grad gotov, dam vam sladke kaSe." Ko je bila prvo jeseu potem stavba dodelana, pogostila je delavce ter poleg tega ukazala, naj so vsako leto odlofii poseben dan, ko bodi vsakdo iz-mej gradskih podložnikov pogostčn v gradu. In to ss jo imelo zgoditi ae samo v Henrikovem Gradci, nego tudi v Krumlovi in ua Telci. K takej gogtiji se je aeSlo Sestokrat do 5000 ljudf in vsak je dobil: gosi, hleb kruba, kos ribe, nekaj graha, sladke kaše in m5 piva. Ako jo pa jedi zmanjkalo in so Se ljudje čakali, prejel je vsak izmej njih primeren dar na novcih. Tej vese-lici so rekli ,,sladka kala" iu postala je skcraj sveta dolžnost Tseli poznejšil gradsktk posestnikov. Tndi Bela gospa, ko se je jela prikazovati, hudo sa je maSčevala nad oniiu, ki l)i bil pozabil dati Ijudem sladke kaše.
Poelednjič je imelo Ijudstvo teko gostijo 17»S. 1. iB od sili dob je izmž-njena sladka Ica.ša iia novčni dar ubogim. Gospa Perhta je umrla 1476. 1. in njeno telo je pokopano v Lihtenštai3jskej raki v Beči.
Kmalu po njenej smrti se je raznesla po Gradci pripovndka, da njen dnh po gradu bodi. Videli so jo sluge, kuharji, ponočui stražnik in drugi ljudje.
V Gradskem gradu visi še zdaj slika gospij Perhtc Ta je vpodobljeDa v polnej velikosti, vsa odeta ? belo, svileno obleko, toda brez zavoja in brez pasa s kljnti. Na glari iina belo čiSpico prav tako, kakor staredavni bii-et doktorski. Obraz jej je prekrasen, oko ima otožen izraz, a lepa nita sredoiijo o njeaej dobfoti.                          w™™™~                                       V.