Namesto uvodnika Author(s): Vladimir Mušič Source: Urbani Izziv, No. 18, VREDNOTE IN VREDNOTENJE (december 1991 / December 1991), p. 1 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180668 Accessed: 26-10-2018 09:34 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 26 Oct 2018 09:34:11 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Name sto wodnika V splošiiem pretresanju urecbiat, v pomenu sistema vrednot kL uraunaua človekoue presse in odločitve, smo se odločili za tematsko številko Urbanega izziva, ki naj bi se lotila problema vrednot pa tildi postopkov vrednotenja. V ožjem metodološkem, sniiski se (ti idi) v naši stroki omenjąjo vrednote v dražbt s dlfi, vrednotenje pa je metodični postopeķ presqje razUčnih načrtovalskih rešitev. Postopek vrednotenja je povezan s opredelitvijo kriterijev (inerii), ki pa spet utemeļjeni z vrednostnimi sodbami tistih, ki inerita postavljcyo ali verijìcirajo. Problematika ciljev (cingi goals) ali družbenih ciljev (social goals) je prodrla v urbanistično in plaňersko mętodologijo v eksplicitnem smislii sorazmernopozno, pravzaprav šele v prvi polovici 60. betģy Zares , v starejšili teoretiaiih in deslaiptivnih besedilih teli pojmov ne nąjdemo. Drugačeje bilo , indi prí nas , s pojnìom vrednotenje ali valorizacya . ki gą je zlosti pogosto uporabļjal profesor Maņaņ Mušič v svqjetn zavzeiňanju za kompleksen iii analitičen pristop k preríovi in regeneracji krajinské , orbane in stavbne dediščine. UrednišLvo Urba j lega izziva ncunenoma ni poskašalo iismeijati piscev pričujočih prispevkov, celo tistih ne (preveč), ki so bili povabtjeni k nekakšni anketi, $ katero smo poskašali pridobüi mnenja znanih slovensküi izobražericev , Jcí vdčkraL bodisi posrediìo ali neposredno pišejo osvětu vrednot Boļļ nam je šlo zā io, da oclpremo širšo rozpravo o najglobļjih temeļjih človekovega odnosa do okoļja in do sprememb v okoļļiu ter za odìcrivcmje utemeljenosti strokovnih potez, ki se odražqjo v arbanističnih načrtih . Zaradi tega se ni treba ànditi širokému ìiì rciznovrstnemit rozponu v vsebini prispelúx člankov, PričakovaU smo in docakali velik potidarek iia paradigmatskih spremembah osnovnih pogledov na ureļanje in obUkovonje prostora, ki jih doživljamo tacas , ko je človéštvo zajetö v proces preurednotenjá vrednot ali v pram metanojo (Haimon), tj. v temeljit obrat odnosa do okoļja, ki mu grozi kataklizrrdčni propad. Lep je poudarèk ha komplelcsu etil ce in morale iďbanistiáiega planiranja, morda tu in tam krívičen do stroke , ki ję pravzaprav soma iz sebe med prvimi spoznalo "podganjo dirko" razvoja in napredka. Vsekakorje bilo pričokovati ludi obibie rejerence na " převrať . v katerem je - kar na hitro - propadel tildi model tistega . kar se (ob vseh omejitvah) imeniye reálni socializem. Le to se je zamąjal z mqjanjem kóncepta zaliodnoèvropske cb žove blagiiye (sociálně državě) in se sesul zaradi tega, ker je bil daleč od sociaLzma v izvimem, h šconskern. razšvetljenskem ali drnžbeno- reformisāčnerņ pomenu te besede in od tistega, kar seje bilò ^rodilo (ali porajalo) z delavskimgibanjem v drngi polovici 19. stoieíjcL Žeyečkrat smo zapisali dą je bil "moderni" urbanizem sopotnik teh gibaiìj in se je s svqjimi boļj cdi manj jimkcionalnimi iiLopijami vključeuol v iskanje sociálně pravicnosti in zdravja v prostoru, zlosti v prostoru velikihmest. Postitidusliijska in/ oli postmodenìo opcija je široka, globalna opcija. V zamudniškem světu podobno kot sociable revobicije, a boļj drastično, podira (vsaj na videz) za sabo tildi vse tisto, kar je bilo dobro, kar je bdo piidobitev . Jcí ìjo prej ali siej, po katarzi mneríj in inštitacij, přišlo nazaļ. Přišlo bo nazaj priprednjih ali zadnjih vrátili . ko se bo laiza samovoļje in sebiāiosti v prostoru kot omejeni naravni dobrini spet zaostřila ali ko bodo neeiuikosti v bivaiyu zgoščenih selišč postale preveč boleče ... Splošna teojija sodobnega lubanizma Je v sliematskih depikcyah procesa načrtovanja vzpos- tavljala vengo vrednote - cilji - naloge in jo postavljala med analizo in nápověd ter před formiilacijo rešitev v idejnih zosnovali bodočega razvoja. Za temi zasriovarni se pqjavljajo delovne Jaze vrednotenja ín izbire. Števibie hïliâw ema lize • predvsem plañir aiýa in procesa izdelave plana - so (ob ditemi proces - produkt) odpirale geneiičen melodološla. problem, namreč da so planerski cilji pogosto opredeljeni post festům, do niso dnižlxmo verijìcirani ali pa da odraźajo svět vrednot, ki je značilen za planetje (Robinson, Dyckman, Faludi, Hesse itd. itdj. S svetom vrednot ali celo psilióloškimi in značcyskimi predispozicijami, značilriimi za projektante . se je ulwcujal npr. Broadbent, dolgo pred rýim paje že Choayjeva razločevala trí velike " šole progresistično . lailtnralistično' in naturalistično, poveziyoč jih s takimi imeni, kot so Le Corbusier, Sitte in Wright. V metodiìci vrednotenja nas še Čaka kiitiàia presqja kvanitaiivnih in kvalüativnih postopkov oz. óbrazcev, vsekakorpo ludi pomembna ďistinkcya med tehtanjem alterňativ inženirskih projektov in veliko kompleksnejših nrbonih projektov, Id se (skoraj praviloma) Içtevajo reševanja t. L "zločestih" problemov - problemov. koteiih poenostovljena telmiška rešitev ustvari še več novih problemov ... V gradivu, lei je piispelo. se nom je zą nadaljnje rozpravě ponudila nadvse zanimiva iztočnica v šolskem prispevlcu , Jcí. raziski y e možnosti "izboljšarya" obstojeāh enodrnžinskih hiš, kakršnihje poln slovenski prostor. Pi i tem imamo - spet zaradi světa vrednot " dizajneijev " - opravUi z oātnim (samoza- dostnim) estetizirœyem. Ob konců velja omenitl do bo zalœnska formalizacija zahtev po sistetnathčni presoji vpUvov na okolje veijetno pomagała rozvili vse sestavme .procesa vrednotenja. Uveļjavļjanje tržnili odnosov v gospodarstvu in v noložboh pa bo - veijetno - pomagało izostriti utemeljevanje ciljev in vrednot, ki določajo cOje. Vladimir Miišič This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 26 Oct 2018 09:34:11 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms