GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 40a — Leto III. Murska Sobota, 11. oktobra 1951 Cena 5 din Jesenska setev bo pravočasno končana V prekmursko ravnino se je prikradla jesen. Koruza je izginila s polja. Proso in ajda sta požeta. Mlatilnice brnijo, da bi bilo čim prej omlačeno. Čas jesenske setve je tu. Oktober je prinesel tople jesenske dni, ki so kot nalašč za setev. Dež, ki je zadnje dni septembra dobro namočil zemljo, je prišel, kakor naročen. Da je jesenska setev velika in odgovorna naloga, se v polni meri zavedajo prekmurski kmetje. Samo v soboškem okraju je potrebno zasejati z jesenskimi posevki okrog 15.000 ha njiv. Od tega seveda največ z žiti: pšenico, ržjo, ječmenom in to skupno nad 13.000 hektarov. Kdo se ne spominja zadnjih let, ko se je vsakemu posameznemu kmetu predpisovalo vse do ara, koliko je potrebno sejati te ali one kulture. Ti časi so minili. Danes si kmetovaleci sami delajo plane setve. Koliko je bilo pisanja ter zbiranja raznih podatkov in poročil ob sami setvi. Vse to je minilo. Skoraj bi rekli, da letošnja jesenska setev poteka nekam neopazno, da se nihče ne zanima, kaj in koliko bo zasejano. Toda ne. O tem smo se prepričali sami. Radovedni, kakor poteka jesenska setev, smo se ustavili v prijazni ravenski vasici Tišini. Tajnik nam vneto razlaga, da je vreme kot nalašč pripravno za setev in zato upa, da bo seme pravočasno vrženo v zemljo. Zanima nas, če je kaj ogroženih površin. »Kje pa. Še v nadstropje bi sejali, če bi lahko!« pravi. Enako pravico v sosednjem krajevnem odboru Gradišču. Imajo 11 sejalnic, ki so vse zmeraj zaposlene, kajti kmetje v Gradišču dobro vedo, da si tako prihranijo precej semena in tudi delo je hitreje opravljeno.. Ustavili smo se tudi v Sodišincih To je edini krajevni odbor v okraju, kjer najdeš v pisarni vedno le ženske. Predsednik, tajnik in evidentičar — vse so ženske. Kmalu se prepričaš, da se pri svojem delu razumejo bolj kot v marsikaterem drugem krajevnem odbo ru. Najprej je pogovor nanesel na umetna gnojila. Pravijo, da jih je njihova KZ sicer naročila, toda doslej jih še ni dobila. Nekateri kmetovalci so hodili po gnojila v sosednji radgonski okraj. Nekaj težave imajo s semenom, kajti kmetovalci, katerim je bilo nakazano, pravilo, da ga ne morejo vzeti, ker je predrago. Upajo pa, da bodo rešili tudi to vprašanje. Tudi v sosednjem krajevnem odboru Krajni tožijo, da umetnih gnojil ni bilo pravočasno, zato so hodili po nje v Apače. To potrdi tudi Poslovodkinja KZ, ki pravi da je sicer sedaj prejela apneni dušik, toda že prepozno. V Skakovcih, majhni, toda gospodarsko precej močni vasici ob meji nanese pogovor od setve na žetev. Upajo, da jih žitarice v prihodnjem letu ne bodo razočarale, kakor v letošnjem letu, ko je bil pridelek slab. Za setev pravijo, da bo pravočasno končana. Videz je, da so kmetovalci v Ledavski dolini pohiteli s setvijo, saj je rž že marsikje lepo ozelenela. V Nemčavcih, kjer so bili v začetku v skrbeh za seme, pa se setev bliža h koncu. Pravočasno so preskrbeli kmetovalcem seme, zato niso imeli težav pri setvi. O umetnih gnojilih pravijo, da je bilo apnega dušika v glavnem dovolj, le superfosfata, ki bi ga rabili ni. Tudi v Prosenjakovcih, največjem krajevnem odboru v okraju, si ne delajo skrbi da ne bi bilo vse in pravočasno zasejano. Toda zopet ta umetna gnojila. Kološa pravi da so kar v Radgono hodili po nje. To je nad 30 km daleč. Upajo, da se to v bodoče ne bo več zgodilo, ker bodo odgovorni preskrbeli, da bodo gnojila pravočasno prejeli. Ni potrebno poudarjati da tudi socialistični sektor hiti da bi bilo čim prej vse zasejano. Med KDZ prednjačijo v Puconcih in Tešanovcih. Med ekonomijami KZ pa najboljše poteka setev v Murskih Črncih, Borejcih in Dokležovju. Celo zadružniki v Hodošu, ki so se lansko leto slabo odrezali pri jesenski žetvi, letos hitijo, da bi čim prej končali. Povsod računajo, da bodo setev končali v glavnem do 15. oktobra, seveda če jih ne bo oviralo slabo vreme. Zadružniki v Stročji vasi so dobili nov traktor Sicer je KDZ Stročja vas imela že doslej svoj traktor. Vendar en sam traktor za tako veliko in razsežno gospodarstvo ni zadoščal. Zato je že lani upravni odbor razmišljal, kako in kje bi dobili še en traktor. Pa niso imeli še dovolj poguma, da bi prodali konje in živino ter za izkupiček kupili traktor. Letos so premagali vse pomisleke. Prodali so par konj in nekaj goveje živine v Zapadno Nemčijo, za izkupiček pa so tamkaj kupili nov traktor. Z njim ne bodo le orali, temveč ga bodo uporabljali tudi za vožnje, žetev, košnjo in druga dela. Zadružniki v Stročji vasi s ponosom ogledujejo nov traktor, velikana, ki jim bo olajšal delo na polju. Saj bodo z njim orali mnogo hitreje kot s konji. V zadrugi pa imajo poleg dveh traktorjev še druge stroje: dve mlatilnici, kosilne in sejalne stroje, izruvač krompirja, škropilnice in druge. Nekatere potrebne stroje pa bodo še nakupili v bodočnosti. Prav pri nabavi strojev in mehanizaciji poljskega dela še kaže prednost zadrug. Noben privatni gospodar si ne more kupiti traktorja niti drugih boljših in dražjih strojev. Zadružniki pa bodo s skupnimi močmi kupovali leto za letom nove stroje. Podobno kot zadružniki v Stročji vasi tudi drugi zadružniki že ugibajo, kaj bodo prodali, da bi dobili devize za stroje. Najlaže bo onim, ki imajo v svojih hlevih preveč konj, ker jih bodo lahko zamenjali za traktorje. Vsa oblast izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu Tako stoji v naši Ustavi. Vendar se ljudje-volivci tega ne zavedajo še dovolj ali ne morejo razumeti. Če oblast izhaja iz ljudstva, zakaj potem ni tako, kakor rečemo mi? Zakaj potem moramo dajati obvezno oddajo, plačevati davek in drugo, ko bi mi rajši živeli brez vsega tega? Tako in podobno ugibajo nekateri, če beseda nanese na to, in zmajajo z glavami Stvar ni težko razumeti če si predstavljajo, da je njihova družina — posebno, če je velika — podobna majhni državi. Kako bi bilo pri hišo, če ne bi imeli gospodarja ali ga ne bi hoteli poslušati pa bi vsak delal po svoje? Vsak bi delal, kar bi se mu zljubilo, ne, kar bi bilo najbolj potrebno, in jedel kar bi mu teknilo. Vsak gospodar ve, da bi tako gospodarstvo kmalu propadlo. Zato mora gospodar — to je v družini navadno oče — sporazumno z družino odločati, kaj bo kdo delal in kaj mora vsakdo, ki je zaposlen kje drugje, prispevati Podobno je v državi le da tukaj ni za gospodarja oče, temveč izvoljeni ljudje. (Sicer so si včasih v kraljevi osebi zamišljali očeta, čeprav je ta slabše skrbel za njih, kot očim.) Voditi državo in tako ogromno gospodarstvo pa ni lahka stvar, ker je v državi mnogo ljudi, od katerih vsakdo želi, da bi njemu bilo najbolje. Kmet želi, da bi poceni kupoval blago in stroje ter drago prodajal svoje pridelke. Delavec pa si želi, da bi lahko poceni kupoval kruh, meso in drugo hrano. Ministri in ljudski oborniki pa morajo za vse skrbeti enako, da bo vsakdo, delavec in kmet, svojemu delu primemo živel. Zato izdajajo zakone in odločbe, ki naj preprečijo izkoriščanje med ljudmi. Zakone in Ustavo pa ne sme prekršiti noben državljan, torej tudi ne ljudski odborniki. Prav v tem se odraža oblast ljudstva. Ljudstvo-volivci voli svoje odbornike in poslance. Če nekdo krši zakone v škodo ljudstva, ga lahko razrešijo njegovega položaja in izvolijo drugega. Včasih se ljudje jezijo (včasih opravičeno, drugič neopravičeno) na kateregakoli odbornika. Zato kratko pojasnimo, kako se lahko nepoštenega odbornika razreši njegove dolžnosti. Nepravilnosti kakega odbornika je treba najprej obravnavati na zboru volivcev. Če volivci sklenejo, da nekdo ni vreden biti ljudski odbornik, je treba predlog za razrešitev poslati okrajnemu ljudskemu odboru in ga mora podpisati najmanj petina volivcev. Tam pred log proučijo, nato pa razpišejo volitve za odpoklic odbornika. Če absolutna večina volivcev glasuje za razrešitev, se odbornika razreši in se razpišejo volitve za novega odbornika. To je sicer dolga pot, vendar je potrebna, da se ne bi dogajale nepravilnosti Oblast ljudstva pa se održava tudi v svetih državljanov pri ljudskih odborih in raznih komisijah, ki pomagajo ljudskemu oboru, da bi svoje naloge opravljal čim bolje. V svetih in komisijah imajo volivci možnost vplivati na delo ljudskega odbora, na zborih volivcev pa ga celo usmerjati. Kadar se volivci jezijo na delo svojega ljudskega odbora, se naj vedno vprašajo, kaj so storili, da bi njihov odbor delal prav. Ko bodo storili vse, kar jim omogočajo zakoni in Ustava, bodo gotove napake odplavljene. Zelja nekaterih, da bi od družbe samo dobivali, pa nič dajali, se ne bo nikoli izpolnila. Kakor to ni mogoče v družini, tako tudi ne v državi, razen, če nekdo živi ha škodo drugih. Tega pa socialistična država ne sme in ne more dovoliti. Zato vsak državljan poleg svojih pravic ima tudi dolžnosti Sedem zadružnih domov pred dograditvijo Pred leti so v lendavskem okraju vzidali prve kose opeke v temelje sedanjih zadružnih domov. Začetek je bil trd. Zapeljani kmetje so si predstavljali v zadružnem domu skupno kuhinjo s kotli. Potrebno je bilo mnogo pojasnjevanja, preden so se po vaseh pokazali obrisi prostornih stavb. Neupravičen strah pred zadrugami je marsikje zavrl gradbeno dejavnost v prvih letih, ko so goli zidovi stali sredi vaši in klicali frontovce, da se jih usmilijo. Lani in letos pa so kmetje lendavskega okraja spoznali, da jim zadružni domovi koristijo. Na okrajno Zvezo kmetijskih zadrug so jele deževati prošnje za, dodelitev gradbenega materiala. Povsod so hoteli zidati! Pljunili so v roke frontovci iz Odranec, ki so v kratkem času zgradili enega največjih zadružnih domov v okraju. Samostojno so prijeli za lopate in sekire vaščani Črensovec, Gornje Bistrice, Kobilja, Trnja, Srednje Bistrice in Strehovec. Ponekod so se že vselili v nove stavbe. V Črensovcih imajo v zadružnem domu skladišče, pisarno KLO, trgovino kmetijske zadruge, prostor za množične sestanke itd. Po vseh domovih so prostorne dvorane, katere bodo v prihodnjem letu opremili z inventarjem in odri za gledališke predstave. Gradijo — ponekod hitreje, drugje postopoma — kljub pomanjkanju denarnih sredstev. Letos so dobili borne 'kredite za gradnje. V Srednji Bistrici so pri gradnji pomagali frontovci s prostovoljnim delom in prireditvami v korist blagajne zadružnega doma. Krajevne gostilne in kmetijske zadruge so odstopile del svojega dobička. Tako se trudijo in gradijo z lastnimi sredstvi, da bi zadružni domovi čimprej služili svojemu namenu. V Hotizi so osnovali posebno blagajno, v katero se stekajo dohodki od prodaje murskega peska in pridelkov z vaške ekonomije. Čim zberejo večjo vsoto, nadaljujejo z delom na gradbišču. Tako je tudi drugod urejujejo sobo za sobo — vsega naenkrat ne zmorejo, ker ni potrebnih kreditov. Toda gibljejo se! Pomagajo si z opeko, ki so jo v prejšnjih letih izdelali v poljskih opekarnah. Po gradbeni les so odšli na Pohorje in ga nasekali 1500 kub. metrov. Sedaj ga s pridom uporabljajo pri zadružnih gradnjah. Na ostalih šestih gradbiščin zadružnih domov gre delo nekoliko počasneje Od rok. Zlasti v Filovcih se nikamor ne premakne. Po vseh izgledih jim manjka organizator, ki bi se za gradnjo resnično zavzel. Nova gospodarska poslopja rastejo tudi v kmetijskih obdelovalnih zadrugah. Le-te so prejele letos nekaj nad milijon dinarjev investicijskih kreditov, kar je približno polovica dejanskih potreb. Zato si pomagajo s prostovoljnim delom. V Črensovcih dograjujejo svinjak za 120 prašičev, gnojnično jamo, betonirajo gnojišče, skladišče in shrambo za kmetijske stroje. V Kamovcih gradijo dvonadstropno skladišče za zadružne pridelke, shrambo za stroje, hlev za 50 glav goveje živine, v Mostju koruznjak, v Benici pa so zbetonirali temelj bodočemu hlevu za 54 glav goveje živine. Kakor vidimo, je zadružna gradbena dejavnost v lendavskem okraju vidno napredovala. Edinole s tem so opravičili priznanje Izvršnega odbora OF Slovenije, ki je v preteklem letu podelil upravi za zadružne gradnje prehodno zastavico v trajno last. Še vedno pa je pred njimi široko področje dela in dolžnost, da v prihodnjem letu pospešijo gradbeno dejavnost in si ustvarijo soliden temelj za zadružno gospodarstvo. Sodba 14 sovjetskim vohunom V Beogradu so sodili skupini štirinajstih sovjetskih vohunov, ki so po nalogu in pod vodstvom sovjetske obveščevalne službe poleg poročanja o naši graditvi — koristeči svoj položaj — tudi sabotirali pri gradnjah. Obtoženci so večinoma že od 1945. leta delovali za sovjetsko obveščevalno službo, in sicer od pričetka gradnje pančevskega mostu. Sodba še ni bila izrečena. Reorganizacija zvezne vlade Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je izdal ukaz o reorganizaciji zvezne vlade, ki v bistvu ukinja štiri svete in tako skrčuje zvezno vlado. Ukinjeni so Svet za energetiko in ekstraktivno industrijo, Svet za strojegradnjo, Svet za predelovalno industrijo in Svet za gradbene zadeve. Ustanovljen pa je Svet za industrijo in gradbeništvo, ki bo v glavnem prevzel posle ukinjenih svetov, kolikor ne bodo v pristojnosti posameznih federalnih republik. Ukinjeno je tudi ministrstvo za zuna- njo trgovino. Posle dosedanjega ministrstva za zunanjo trgovino, bo opravljal Gospodarski svet, ministrstvo za finance in ministrstvo za zunanje zadeve. Z ukazom Prezidija so bili imenovani novi člani Gospodarskega sveta in guverner Narodne banke. S tem v zvezi je bila reorganizirana v ponedeljek tudi vlada LR Slovenije. Novi predsednik Gospodarskega sveta je minister Ivan Maček, predsednik sveta za industrijo minister Franc Leskošek itd. Veliko zanimanje za zagrebško mirovno zborovanje Sklicanje mirovnega zborovanja v Zagrebu je naletelo na zelo velik odmev po vsem svetu. Dnevno prihajajo številna pisma z vseh strani sveta, v katerih ugledni javni delavci pozdravljajo iniciativo našega nacionalnega komiteja za ohranitev miru. Poleg številnih delegatov iz evropskih in ameriških' držav se pripravljajo na kongers tudi javni delavci iz Azije. Celo iz daljne Indonezije, ki je šele po tej vojni dobila samostojnost, se bodo udeležili mirovnega zborovanja v Zagreba Mirovno zborovanje se bo pričelo 23. oktobra. Čete združenega poveljstva so pričele z ofenzivo Ker severnokorejsko-kitajsko poveljstvo dolgo ni odgovorilo na predlog generala Ridgwaya, da bi nadaljevali mirovna pogajanja v vasi Songjonu, niti niso predlagali drugega kraja kot Kesonga, so čete Združenega poveljstva pričele z jesensko ofenzivo. Po močnem topovskem ognju in bombardiranju jim je uspelo s tanki predreti kitajsko »zimsko« bojno črto na osrednjem delu bojišča v širini 60 km Ofenziva sil Združenega poveljstva se še vedno širi. Kitajske in severnokorejske čete se močno upirajo. V nedeljo so Kitajci in severni Korejci po proboju fronte od strani Američanov predložili, da se mirovna pogajanja nadaljujejo in sicer v vasi Panmundžonu, ki leži na južnem robu sedanje nevtralne kesonške cone. Panmundžon leži tik ob prvi frontni črti. tako bi s tem razširjeno nevtralno področje zajelo tudi področje, ki je pod kontrolo Amerikancev. Ridgway na ta predlog še ni odgovoril. Angleško-perzijski spor na vrhuncu Angleži so po nalogu Perzijcev odpeljali iz Perzije še zadnje angleške strokovnjake. Sedaj obravnavajo anglo-perzijski spor v organizaciji Združenih narodov. Perzijska delegacija je že odpotovala v Ameriko, kjer bo pred Varnostnim svetom zagovarjala svoje stališče. Perzijci trde, da Varnostni svet ni upravičen soditi o tej zadevi, ker da je to notranja perzijska zadeva. Angleži so izračunali, da zgube s Perzijo letno več sto milijonov dolarjev. V angleških krogih celo razpravljalo o možnosti oborožene intervencije, kar pa bi povzročilo še eno bojišče v Aziji. LJUBLJANA — V Ljubljano je prejšnji teden prispela prva pošiljka novih traktorjev iz Zahodne Nemčije. Iz Zah Nemčije smo dobili 40 novih univerzalnih tarktorjev ki se lahko uporabljajo za njivska dela pa tudi za prevoz Traktorji bodo v kratkem razdeljeni našim delovnim zadrugam. BEOGRAD — V Vojvodini je letos vstopilo v kmečke delovne zadruge že 5500 kmečkih gospodarstev. Sedaj je v avtonomni pokrajini Vojvodini v 730 delovnih zadrugah že 116.000 kmečkih gospodarstev. „Divje godbe῾῾ Na kvarni vpliv takozvanih »divjih godb« je opozoril Glavni odbor Ljudske prosvete v Ljubljani že ob pričetku ustanavljanja kulturnoprosvetnih društev. »Divje godbe« so skupine, ki niso včlanjene v nobenem kultumoprosvetnem društvu, ter jim je edini cilj dober zaslužek. Te so največja ovira za razvoj instrumentalne glasbe na podeželju, predvsem pa velika ovira za ustanavljanje godbenih skupin pri kulturnoprosvetnih in izobraževalno-umetniških društvih. Predvsem pa so velika sramota za naš kulturnoprosvetni razvoj, ker ti godbeniki sploh ne poznajo not ter po večini igrajo najprimitivnejše plesne skladbe, pa še te izmaličeno Take skupine so tudi materialna ovira za razvoj dobrih godb pri kulturnoprosvetnih društvih; ker te imajo izdatke, zato rabijo tudi dohodke, ki jih lahko dobijo z igranjem. Če pa človek, ki naroča godbo, nima posluha, se ne zmeni, kakšne glasove bo proizvajala njegova godba, temveč gleda le na cenenost. Večkrat se je zgodilo, da je budnico in v povorki igrala godba kultumo-prosvetnega društva, ker je igrala brezplačno, za ples pa so si naročili »divjo godbo«, ker je bila cenejša Tako je, če ljudje gledajo le na dobiček in nič na kvaliteto. Naši ljudje pa že ločijo med slabo in dobro godbo, zato naj ob takih prilikah sami zahtevajo boljšo godbo. Mar je to razvedrilo in užitek, če moraš v restavraciji »Triglav« poslušati razglašeno harmoniko? Ljudje so si želeli nekaj kvalitetnega, da bi se po delu lahko razvedrili in malo zaplesali. Restavracija »Triglav« pa je najela za vsako soboto dva »divja harmonikarja« (v pravem pomenu besede divja, ki znata celo Straussove valčke igrati po zamorski ritmiki). Zadnji čas pa omenjena »umetnika« zamenjuje le en. Ko so odgovorni ljudje uvideli, da je to za Ljutomer res kulturna sramota, so se odločili skleniti pogodbo s plesnim orkestrom SKUD Tvana Kavčiča za redno igranje v restavraciji »Triglav«. Poslovodji pa menda ni prav, ker bi takemu orkestru moral plačati nekaj več, kot le enemu ali dvema harmonikarjema, zato še danes odlaša. Ko se vsi borimo za dvig kulturne ravni delovnega človeka, je sramota, da gostinska podjetja, ki so lani imela okrog dva milijona din čistega dobička ne morejo najeti vsaj enkrat tedensko dostojnega plesnega orkestra. Namen dobrih godb pa ni, nekoga prikrajšati za užitek igranja. Če hočemo slabe godbenike izriniti iz naših lokalov in zabav, jih s tem hočemo le priseliti, da bi svoje godbeniške sposobnosti razvijali še naprej in enkrat po stali dobri godci. To pa najlaže dosežejo, če se vključijo v kako večjo glasbeno skupino, kjer se bodo še naprej izobraževali in usposobili za kvalitetno resno, lahko in plesno glasbo. L. A Krompir za trboveljske rudarje Kmečke delovne zadruge ljutomerskega okraja bodo letos prodale okrog 100 vagonov krompirja trboveljskim rudarjem in delavcem v drugih krajih. Doslej so odposlale že okrog 40 vagonov krompirja in še vsak dan nalagajo nove vagone. Pretekle dni je bilo živahno na kolodvorih v Ljutomeru, Ivanjkovcih, Križevcih in drugih, kjer so nalagali krompir. Po 10 in še več natovorjenih kmečkih voz je čakalo v vrsti, da bi čim prej lahko raztovorili. Zadružniki odpošiljajo krompir, kolikor Jim dovoljuje vreme in jih ne ovira dež, kajti pozneje bo nastopil mraz in bi krompir v vagonih lahko zmrzoval. Predvideno količino krompirja bodo odposlali že v prvi polovici oktobra. Nekatere zadruge pa ne razumejo pomena čim prejšnje prodaje krompirja in čakajo. Morda čakajo boljših cen ali ugibajo še kaj drugega. Za prodajo so ponudile le manjše. količine krompirja, ponekod nič več kot posamezni privatni kmetje. In še ta krompir, ki so ga nameravali prodati, ni bil prebran, temveč pomešan, kakršnega uporabljajo za krmo prašičev. To dokazuje, da ni dovolj samo zadružna firma, temveč je treba tudi zadružne miselnosti. Morda pa nekateri mislijo s takim delom zmanjšati dohodke zadruge, da bi potem laže kritizirali? Največ krompirja so doslej prodale zadruge: Mota, Krapje, Stročja vas, Razkrižje, Cven, Lukavci in še nekatere. M. I. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota« 11. oktobra 1951 V Ljutomeru so ustanovili društvo kulturnih delavcev Vsakomur, ki prebira naše književne revije in zasleduje rojstvo novih književnih del na slovenskem knjižnem trgu, se je že pripetilo, da je med avtorji zasledil imena piscev, živečih na področju naših obmurskih okrajev. Nedavna razstava del piscev iz Prlekije nam je odkrila književno bogastvo, ki je v preteklih desetletjih zraslo na domačem ognjišču. S širjenjem protestantizma v Prekmurju je rastla slovenska beseda in knjige. Časten je delež naših krajev za rast slovenske književnosti. Slavni tradiciji so ostali zvesti mnogi starejši in mlajši kulturni delavci: književniki, pesniki, zgodovinarji, slikarji, zapisovalci narodnega blaga, glasbeniki itd. V našem kraju imamo mlade talente — samorastnike, ki se tu in tam pojavijo pred slovensko kulturno javnostjo. Brez mentorja, pogosto brez pomoči načenjajo pot prednikov in starejših tovarišev. Pomoč mlademu naraščaju začetnikov in samoukov je osnovna naloga Zveze kulturnih delavcev obmurskih krajev, ki so jo preteklega četrtka osnovali v Ljutomeru. Zveza je nastala iz potrebe po zbližanju delujočih kulturnih delavcev in organiziranem delu na kulturnem področju. Ustanovni skupščini Zveze je prisostvovalo 10 javnih kulturnih delavcev iz ljutomerskega in radgonskega okraja, 6 mladih piscev iz Maribora in edini delegat iz M. Sobote, dočim se iz Lendave ni nihče udeležil. Zveza, bo zbližala kulturne delavce, pomagala samorastnikom in krepila ter usmerjala dejavnost kulturnoumetniških društev v Obmurju Z organiziranim delom vseh članov bo prirejala samostojne prireditve, sodelovala na večjih manifestacijah, prirejala razstave in izdajala svoje glasilo. Zlasti mlajši člani bodo imeli od združenja mnogo koristi, predvsem pa bodo deležni organizirane pomoči celote. V razpravi o pravilih Zveze je bilo podanih več koristnih predlogov za bodoče delo, nakar so prisotni kulturni delavci sprejeli pravila v dokončni formulaciji. Pri Zvezi so osnovali pet sekcij: literarno-novinarsko, likovno, glasbeno, folklorno in sekcijo gledaliških režiserjev. Težišče začetnega dela Zveze bo usmerjeno v Prekmurje, kjer deluje več kulturnih delavcev, ki jih bo treba pritegniti. Izvoljeno vodstvo se bo povezalo z okrajnimi ljudsko-prosvetnimi forumi in poskušalo z razširitvijo organizacije v obeh prekmurskih okrajih. Na skupščini so izvolili upravni odbor Zveze s predsednikom Baukertom in poslali pozdravno resolucijo Društvu slovenskih književnikov v Ljubljani. Literarni večer v Ljutomeru V okviru proslav 400-letnice slovenske knjige je bil v četrtek, 4. t. m. v Ljutomeru literarni večer, na katerem je poleg dveh domačinov — Cvetka Golarja in Katje Špurove — bralo svoja dela še sedem mlajših, javnosti več ali manj že znanih literatov. Med slednjimi so bili tudi trije iz Prekmurja. Ta literarni večer je bil obenem tudi prva prireditev, s katero se je predstavilo Ljutomerčanom tega dne ustanovljeno Društvo kulturnih delavcev obmurskih krajev. Čeprav niso vsa, na literarnem večeru izvajana dela ustrezala popolni umetniški vrednoti, je bil večer pester in po vsebini branih del privlačen. Občinstvo — v dvorani je bilo nad 250 poslušalcev — je izvajanja nastopajočih toplo pozdravljalo. Kot prvi je na večeru nastopil domačin, pesnik Cvetko Golar. Njegova »Pesem domovini« je žela pri poslušalcih hvaležno odobravanje. Katja Špurova je prebrala dva krajša prozna sestavka »Ta zemlja« in »Dnina«. Leopold Bibič iz Maribora se je predstavil s poezijo: »Impresije« (tri pesmice), »Slepec« in »Ljudem«; drugi Mariborčan, Bogdan Pipuš, pa je prebral pet svojih pesmi: »Golob«, »Vlak«, »Nekoč«, »Otožna pesem« in »Jesen v parku«. Oba — med nastopajočimi pesniki sicer najmlajša in začetnika, sta izrazila v svojih pesmih nekaj lepih misli. S poezijo je nastopil tudi Jože V i l d, doma iz M. Sobote. Prebral je tri krajše erotične pesmice »Misli«, »Večer«, »Želja« in pesem »Orač«. Tudi njegove pesmi so našle pri poslušalcih topel odmev. Ostala dva predstavnika Prekmurja sta nastopila s prozo. Kraščan, Janko Volf, je prebral odlomek iz daljše novele »Lajtnant Vanek«. Avtor si je za svoje delo izbral izredno močen in hvaležen motiv; le obdelal ga je preveč površno. Palko Gal— Dolinec je nastopil s kratko novelo »Kitki«. Delu sicer ni mnogo za oporekati, vendar poznamo avtorjevo že objavljeno boljšo prozo in pesmi. Nedvomno je žel največ odobravanja mladi pesnik Branko. Hoffman. Iz svoje že izišle zbirke »Pred jutrom« je prebral sedem pesmi »Na vizitko«, »Odgovor neznanki«, »Materi v slovo«, »Pesem«, »Pošta za mater«, »Pismo s proge« in »Neodposlano pismo«. Kot zadnji se je z uspehom predstavil Kajetan Kovič, čigar dela zasledimo po vseh naših revijah. Njegove pesmi »Smrt starke«, »Pogreb otroka«, »Vrnjena knjiga«, »Ljubim te«, »Zdravica«, »Materi« in »Stare sanje« izražajo močno pesniško silo. Na večeru izvajana literarna dela je lepo povezal vmesni glasbeni spored, v izvajanju solistov (klavir in violina), članov KUD »Ivan Kavčič« iz Ljutomera. Ob koncu je treba omeniti še res dobro organizacijo večera in tudi sam potek prireditve, ki je gotovo zadovoljila tako poslušalce kot goste, za kar gre pohvala prirediteljem, posebno še tovarišema Janu Baukartu in Slavku Klinarju. Bogastvo in revščina SKUD „Beli rudar" Ko se približal novim stavbam delavskega naselja »belih rudarjev« v Dolnji Lendavi, se nehote ustaviš pred velikim poslopjem, v katerem je delavska menza, kinodvorana in drugi prostori, namenjeni kultumoprosvetnim potrebam številnega kolektiva. Podjetje za proizvodnjo nafte je žrtvovalo težke tisočake za ureditev Doma kulture, za glasbene instrumente, kinoaparaturo itd. Dom so odprli letos dne 15. maja. Prostorna dvorana lahko sprejme nad 600 gledalcev. V njej gradijo moderni gledališki oder, ki bo veljal 300.000 din in ga bodo v prihodnjih dneh izročili svojemu namenu. Tudi v letnem kino se delavci radi zbirajo. Prostor za gledalce je tik ob dvorani, S pomično kino aparat uro lahko prikazujejo filme na platna v dvorani, ob lepem vremenu pa na platnu letnega kina. V času od 15. V do danes so vrteli 35 filmov, na predstavo pa je prišlo povprečno 200 gledalcev. V vidu imajo izdelavo 480 modernih sedežev za gledalce v dvorani. Podjetje je izplačalo 400.000 din za popolno opremo »jazza«, tamburaške inštrumente, knjižnico in obratno zvočno oddajno postajo. S kinodvorano in vsem imetjem razpolaga SKUD »Beli rudar«, kateremu so zaupane naloge prosvetljevanja delavcev. Nepoznavalec razmer v društvu bo dejal, da je aktivno spričo ugodnih pogojev, ki mu jih posreduje podjetje. Toda takšno mišljenje je napačno. Resnica o dejavnosti društva je povsem drugačna. Pri »Belem rudarju« imajo vsega na razpolago, samo organizatorjev jim manjka S to ugotovitvijo ti postrežejo, ko se pozanimaš o društvenem upravnem odboru. Že tri mesece je minulo, od kar se je zadnjič sestal. Na sejah so člani zelo aktivni pri sprejemanju obveznosti. Težko pa je pri dejanjih, takrat, ko je treba obveznosti spremeniti v stvarnost V tem odločilnem trenutku navadno odpovejo in jih mine volja v škodo društvenega kolektiva, ki je prikrajšan v kulturnem izživljanju. Evo posledice: dramska skupina je v pretekli sezoni samo trikrat nastopila s Nušičevim »Glavnim dobitkom«, »jazz«-orkester ni prišel preko običajnih nastopov na veselicah, knjižnica je zadnje čase zaprta, zvočni oddajnik je skoraj utihnil itd. Ali niso ta dejstva slabo spričevalo dela društvenega upravnega odbora? Pa tudi članov, ki si ne izberejo boljšega odbora? Ob kritičnem presojanju stanja v društvu bomo naleteli tudi na objektivno težave, ki ovirajo razmah njegove dejavnosti. V društvo je okrog 120 članov, zaposlenih v različnih delovnih izmenah. Ta raztresenost članstva močno ovira delo v sekcijah. O neki ustaljenosti članstva v sekcijah je težko govoriti. Tudi v tem so vzroki zaostajanja društva za gospodarskim napredkom v podjetju. V društvu prevladujejo uslužbenci, kar zmanjšuje objektivne težave v delu posameznih sekcij in hkrati utemeljuje potrebo po iznajdljivi roki organizatorjev — novega upravnega odbora. Če smo pogledali resnici v oči, še s tem ne dvomimo v moč in prestiž partijske In sindikalne organizacije v podjetju, ki bosta slej ko prej speljali kulturno življenje na dostojno pot borbenega kolektiva. Naši rudarji naftnih polj zaslužijo, da dobijo takšno društvo, ki bo po svoji dejavnosti vredno njihovih delovnih tradicij. SKUD »Beli rudar« jih bo lahko predstavljalo v kulturni javnosti le takrat, če bo izboljšalo strokovno delo znotraj sekcij. K temu cilju pa lahko pripomore sodelovanje rudarjev z mestnim društvom »Miško Kranjec«, obojestranko razumevanje in tovariška pomoč, s čimer se dosedaj niso mogli pohvaliti. V Zagrebu je zasedal drugi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije V soboto, dne 6. oktobra je pričel v Zagrebu II. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Na kongresu je sodelovalo nad tisoč delegatov in mnogo gostov iz naše in iz raznih tujih držav. Na kongresu so govorili med drugimi maršal Tito, Boris Kidrič, Djuro Salaj, Ivan Božičevič itd. Posebno pomemben je bil med drugimi referat Borisa Kidriča, kjer govori o nalogah naših delovnih ljudi in sindikatov za izgradnjo najvažnejših objektov. Kidrič je omenil najvažnejše objekte, katere moramo prihodnje leto v glavnem dovršiti. Med slovenskimi gradilišči je omenil Kidrič hidrocentralo Vuzenico in Medvode, tovarno aluminija Strnišče ter kapitalne graditve pri rudniku Velenje, pri Litostroju in železarni Jesenice, pa tudi investicije pri naftnih poljih. Vse državne investicize bodo prihodnje leto znašale okoli 20 milijard dinarjev. Po svetu BERN — V Švici so razpisali parlamentarne volitve, ki bodo v novembru. V Švici volijo 294 poslancev in sicer na Vsakih 24.000 ljudi po enega. Na predstoječih volitvah ne pričakujejo večjih sprememb SINGAPOR — Na Malaji v jugovzhodni Aziji se ponovno uveljavljajo uporniki. V soboto so uporniki napadli avtomobil angleškega visokega komisarja in ga ubili, sedem ljudi iz njegovega spremstva pa ranili. DUNAJ — V Avstriji so aretirali šest vohunov, ki so delovali za čehoslovaško obveščevalno službo. Izkazalo se je, da so vohuni že od 1945. leta opravljali svoj posel. MOSKVA — Potem, ko Je predsednik ZDA Truman sporočil svetu, da je v Rusiji eksplodirala druga atomska bomba, se je oglasil tudi Stalin in povedal, da je pri njih atomska bomba izključno obrambnega značaja. Zanimivo je, da so sovjeti sedaj toliko priznali, saj so ob eksploziji prve atomske bombe (kar je tudi sporočil svetu najprej Truman) trdili, da preizkušajo atomsko energijo le za gospodarske namene. Nekaj misli za izboljšanje cekarjev iz ličkanja Ker je šlo v prvih letih po vojni vse v denar in je bilo povpraševanje po blagu večje kot ponudba, so to stanje izkoristili tudi izdelovalci cekarjev in niso na kakovost svojih izdelkov več tako pazili. Če primerjamo današnje izdelke s predvojnimi, vidimo, da se je kakovost poslabšala zlasti glede pletenja in kombinacije barv. Glavna misel izdelovalcev pa tudi zbiralcev je bila, izdelati oziroma zbrati skupaj čim več blaga, pa naj bo že kakršnokoli, saj gre tudi tako vse v denar. Danes pa, ko je notranji trg že prenasičen z blagom in ima tudi domači potrošnik večje zahteve, ker ima Večjo možnost izbire, postaja kakovost izdelka najvažnejša postavka pri prodaji blaga, zlasti, ako ga hočemo prodati inozemskim kupcem. Da se bomo v bodoči sezoni izognili napakam in izboljšali kakovost cekarjev, bomo našteli najtipičnejše napake, ki so se pojavljale v preteklih sezonah. Ena izmed osnovnih napak so bili neenotni ročaji. Pri nekaterih cekarjih so dolgi in ozki, pri drugih zopet široki in kratki. Težko naletimo na dva cekarja z enako izdelanimi ročaji. Tudi v pletenju ročajev so velike razlike med posameznimi kosi. Nekateri so lepo spleteni v kito, drugi pa so samo malo zaviti. Večina ročajev je zelo slabo izdelana in ni bil redek slučaj, da so kupcu v trgovini, ko si je cekar malo natančneje ogledoval, ostali v rokah samo ročaji, ker so bili samo nataknjeni v stranice. Neenotnost pri izdelovanju ročajev pa ne moti toliko posameznega kupca v trgovini, kot grosiste, zlasti še inozemske, ki vsi zahtevajo enotno pošiljko naročenega blaga. Pri pošiljki, pri kateri artikli niso enotno izdelani, se lahko dogodi, da jo inozemski kupec v celoti zavrne. Drug važen nedostatek je slaba kombinacija barv pri pletenju cekarjev in neizrazitost barv. Tu bo izdelovalec pripomnil, da za neizrazite barve ni sam kriv, ker so mu pač samo take na razpolago. Zares je bila do sedaj nabava barv v inozemstvu precej otežkočena, sedaj pa bo mogoča nabava barv iz deviznih fondov stimulacije. Cekarji iz Prekmurja so bili pred Vojno večinoma beli, le pletenje je bilo lepo vzorčasto. Pri cekarjih iz nebarvanega naravnega ličkanja je treba dobro paziti na kakovost surovine. Ličkanje mora biti suho, preden se ga spravi, da ne plesni. Lepo belo ličkanje dobimo, če ga belimo' z žveplom. Upoštevati bo treba naša konkretna navodila na terenu in vse izdelovalce prosimo, da se jih bodo držali točno in v celoti. Za enotnost in kakovost izdelka je važno tudi to, kako je cekar osnovan. Cekar je treba osnovati enotno. Vzemimo na primer, da je gornja prečka za cekar visoka 25 mm. Na to prečko lahko zabijemo žebljičke za osnovo v raznih višinah, kar povzroča, da cekarji po velikosti Variirajo, zato je važno, da se osnuje točno v sredini prečke po naših danih dimenzijah, s čemur bodo dosegli, da bodo vsi cekarji enotno izdelani po enem modelu. Za bodočo sezono bo naše podjetje preskrbelo nove vzorce In modele, zlasti za take vrste cekarjev, ki so prodani v inozemstvo. Po teh vzorcih bodo izdelovalci pletli cekarje čim boljše kakovosti tako, da bodo lahko konkurirali z izdelki tujih držav na inozemskih tržiščih. Robert Freyer Naši čitatelji pišejo • • • Prosečkovaški gasilci Prostovoljno gasilsko društvo v Prosečki vasi dela velike načrte, člani so že sklenili, da bodo prihodnje leto začeli graditi gasilski dom. Pravijo, če bodo dobili kaj pomoči v denarju od Republiške gasilske zveze, ga bodo zgradili prej, kot v sosednjih Mačkovcih, kjer ga gradijo že dve leti, pa imajo komaj temelje. V društvu imajo tudi ženske člane, ki bodo začeli vaditi z brizgalno v čast 10-letnice naše Armade. Želijo pa, da bi še več deklet pristopilo v gasilske vrste, kajti biti gasilec, ki brani ljudstvo in imovino pred ognjem in drugimi nesrečami, je ponos vsakega poštenega človeka. L. G. Čigavo je listje? Zadružnik Kmečke delovne zadruge Ivanjkovci Franc Munda iz Stanovne daje nekaterim privatnim gospodarjem listje iz svojega (sedaj zadružnega) gozda. To listje mu odslužijo na njegovi ohišnici. Zato se zadružniki sprašujejo, če njegova ohišnica ni morda prevelika, da je s svojo družino ne more obdelati. Zadružniki mu tega ne morejo odpustiti, pa čeprav je v nadzornem odboru. Seveda za odbornike veljajo ista pravila kot za navadne člane. Zd. Kako dolgo še... Kako dolgo bodo morali še čakati na delitev žita, sprašujejo zadružniki Kmečke delovne zadruge Gornji Ključarovci. Zadružniki, bivši kmetje, so »svoje« omlatili vsak zase in ga spravili v svoje shrambe, ubogi »vencerl«, ki je vse leto garal in delal na zadružnih poljih, pa sedaj naj čaka brez kruha. Med takimi kmeti je tudi sam predsednik zadruge. Bivši viničarji, sedaj delavni zadružniki, se sprašujejo, če bodo dobili kaj žita ali ne, ker brez kruha ne morejo delati. Za leto 1951 niso prejeli še nobene akontacije v denarju niti bonih. Na koncu pravijo, da ne bodo več dolgo čakali, temveč si bodo poiskali sami svojih pravic. Tako je, pošteno delo mora biti pošteno plačano, Zd. Izkušnje so jih izučile Zadružniki KDZ Ivanjkovci so se letos pravočasno lotili setve. Setev dobro napreduje in bodo kmalu vse posejali. Letošnja setev jim je namreč pokazala, da ni dobro odlašati s setvijo, ker kjer se ne seje, se niti žeti ne more. Lansko jesen jim je namreč deževje preprečilo, da bi vse posejali, ker se niso pravočasno lotili dela. Hitijo tem bolj, ker traktorja še nimajo in bodo morali vse preorati in posejati z vprego. Zd. Kaj zmorejo mladinci Pred kratkim ustanovljeno Izobraževalno umetniško društvo Drvenja je zadnjo nedeljo v septembru gostovalo z Jurčičevo dramo »Domen« na Ledineku. Z nastopom so igralci dokazali: da s svojo kvalitetno izvedbo drame in izvežbanostjo svojega mladega igralskega kadra lahko služijo za vzgled marsikateri igralski družini po naših vaseh. To društvo vodijo sami kmečki ljudje in je v njem zastopana predvsem mladina, ki požrtvovalno pripravlja več iger za zimsko sezono. -jh NEW DELHI — Indijski parlament je sprejel predlog o prvi petletki. Petletko so že pričeli izvajati. Dela bodo znašala okoli 18 milijard rupij. V Indiji mislijo zgraditi predvsem nekaj novih kanalov za namakanje in odvajanje vode, da bi tako povečali plodnost zemlje. Indijsko prebivilsto namreč že nekaj let ne pridela doma dovolj hrane in sicer mora uvažati letno do 15 milijonov ton hrane. Ali si že poravnal naročnino za Ljudski glas? Podlistek iz LENDAVE DO SOBOTE je moral izostati; nadaljevanje boste našli v prihodnji številki. Trije proti dvestotim Po padcu Hortyjevega režima na Madžarskem, 15. oktobra 1944, so se partizani pripravljali na prevzem oblasti v Murski Soboti, kar pa jim ni uspelo. Prebivalci Murske Sobote in vsega Prekmurja se vsako leto spominjajo obletnice 17. oktobra, ko so se odigrale borbe med partizani in madžarskimi fašisti v Murski Soboti. V spomin na sedmo obletnico objavljamo sledeči sestavek, kot odlomek iz dogodkov tistih dni. V jutranjem mraku že hladnega jesenskega dne to po skrivnih poteh med njivami in gozdovi oprezno stopali trije partizani. Mladim, komaj dvajsetletnim fantom, se je na obrazu poznala huda utrujenost. Za seboj so imeli strašen dan. Prejšnje jutro so se komaj rešili iz obkoljene Brumnove hiše v Murski Soboti, nato pa se, zasledovani od par ato podivjanih madžarskih fašistov, prebijali preko požetih njiv in redkih prekmurskih gozdov proti Muri. Ko so na poti likvidirali še štiri madžarske žandarje, je trojica srečno ušla, njihov tovariš Juš pa je zato, da jim je kril umik, žrtvoval svoje življenje. Ker v Puconcih, kamor so se najprej zatekli, niso bili varni, so te zdaj, po neprespani noči. pomikali proti Vaneči. Od daleč so na griču zagledali malo viničarijo in se napotili proti njej. »Pazite na moje ime,« je Mirana in Franceta še zadnji trenutek opozoril Bojan. »Ne kličita me Bojan ampak Sergej. Saj vesta, da je na mojo glavo razpisana visoka nagrada. Ne vemo, kakšni ljudje so v hiši.« Bili pa so prijazno sprejeti. Viničar Novak, zagrizen hitlerjanec, si je oddahnil, ko niso partizani zahtevali drugega, kot streho in malo hrane. Prijazno jim je postregel, nato pa pokazal prostor nad hlevom. »Tam boste bolj varni, kot v hiši, kjer je polno otrok.« Utrujeni fantje so bili za prijazno vabilo hvaležni. Kam pa se naj tudi obrnejo v nepoznanem kraju in med neznanimi ljudmi. »Bojan, treba bo misliti na stražo,« je gredoč opozoril Miran. »Hiša ima lep razgled daleč naokrog in bomo za nekaj časa prav na varnem.« Nepremišljena beseda je bila izgovorjena. Viničar Novak se je zdrznil. Bojan? Saj to je vendar najbolj iskan partizan v Prekmurju! Na njegovo glavo je razpisanih 10.000 pengov nagrade! »Ni treba straže, fantje. Kar naspi te se! Bom že jaz pazil. Tod okrog nikoli ne hodijo kakšne patrulje. Smo preveč od rok.« Fantje se na njegove besede ne bi ozirali, če bi ne bili tako strahovito utrujeni. Tako pa so v trenutku, ko so se vlegli na seno, že tudi zaspali. Proti poldnevu se je Bojan prebudil z nekim tesnim občutkom. Miran in France sta še trdno spala. Tedaj je prišel na podstrešje gospodar z veliko skledo v roki. »Fantje, kosilo sem Vam prinesel.« Iz sklede so prijetno dišali mastno zabeljeni žganci. »Želim vam prav dober tek!« Bojan se je pomiril »Saj je vse v redu. Le zakaj sem imel prej tako neprijeten občutek.« Ko se je viničar umaknil, je Bojan vstal, da bi se nekoliko pretegnil. Nato se je sklonil k tovarišema, ki se kar nista hotela zbuditi. Nenadoma se je Bojanu zazdelo, da je slišal oster žvenket, kot da bi železo udarilo ob kamen. Hitro Je skočil k strehi ter pogledal skozi lino. Dih mu je zastal. Na obširnem vinogradu okrog hiše je kar mrgolelo madžarskih vojakov. Za vsakim trsom je bilo videti puško. »Miran, France! Dvignita se! Zunaj je vojska!« Skočil je na drugo stran podstrešja. »Obkoljeni smo. Okrog hiše je par sto fašistov.« V nekaj sekundah je bila trojica pripravljena na borbo na življenje in smrt. Niso čakali dolgo. Madžarska granata je v hipu porušila zadnji de! podstrešja. Od spodaj pa so se slišali klici: »Banditi predajte se! Ničesar se vam ne bo zgodilo!« Bojan se je v hipu zbral. »Fantje, hitro proti izhodu. Skrivajte se za zidom. Jaz bom kril vajin umik z brzostrelko in bombami, vidva pa se umaknita na levo proti gozdu. Potem krijta vidva moj umik. Do gozda imamo 50 metrov. Če se nam posreči, smo rešeni. Madžari to razpostavljeni v krogu in ne bodo mogli prosto streljati, da bi ne zadeli tudi svojih ljudi.« Prvi je skočil s podstrešja France. Toda namesto na levo, se je začel umikati proti hiši na desno. Taro je stala na hišnih vratih strojnica. Kratek rafal in France je obležal s prestreljeno glavo. Miran in Bojan sta imela več sreče. Z bombami in brzostrelko sta si počasi utirala pot Od drevesa do drevesa, od zaklona do zaklona. Bojan je kril Mirana, nato Miran Bojana. Nenadoma je Bojan začutil v roki, v nogi in v zobeh pekočo bolečino. Špliter bombe ga Je ostro oplazil. Toda zdaj ni časa misliti na bolečine. Treba se je prebiti skozi obroč. Tričetrt ure je že trajala neenaka borba Dva partizana proti dvestotim fašistom. Bojan in Miran sta imela le še nekaj metrov do gozda. V tem trenutku zakliče Miran: »Bojan, naprej!« Bojan se dvigne in hiti proti bližnjemu zaklonu. Tedaj pa te tik pred njim razleti bomba. Bojan ne vidi ničesar več. Nezavesten se zgrudi. Miran je bil prepričan, da ima že prosto pot pred seboj. Pognal se je proti gozdu. Tedaj pa je izza drevesa planil na njega podivjani fašist in mu zasadil bajonet v trebuh Ko se je Bojan prebudil, je bil še vedno na mestu, kjer se je zgrudit Ne- daleč stran je ležal Miran, ves krvav in v zadnjih vzdihih. Okrog in okrog to stali madžarski vojaki in detektivi. Viničar Novak je stal ob Miranu in ga brcal v glavo in ranjeni trebuh. Ko ja opazil, da se je Bojan prebudil, je stopil ie k njemu in ga brcnil v glava Bojan je zopet izgubil zavest. Prebudil se je šele v bolnišnici. Želja Madžarov, da bi vsaj enega partizana dobili živega v roke, je Bojanu rešila življenje. Po zaporih, kjer se mu je v zmedi kapitulacije Hortyjevga režima posrečilo spremeniti ime, so ga Nemci odpeljali v Dachau. Tam je od domačinov zvedel vse podrobnosti, kako se je viničar Novak polakomnil 10.000 pengov in je zanje fašistom prodal dvoje mladih življenj. Bojan — njegovo pravo ime te Stanko Červič — pa se je rešil tudi iz Dachaua. Dannes opravlja posle evidentičarja v svoji domači vasi Mali Nedelji. Tu nadaljuje delo, ki ga je začel za boljše življenje že 1941. leta. O borbi na Vaneči pa je potem govorilo celo Prekmurje. Fašistični oficirji so svojim vojakom postavljati borbo treh partizanov za vzgled kako se mora vojak boriti za svojo domovino. Za zatirano ljudstvo v Prekmurju pa je bila ta borba iskra, ki je vžgala še močnejši odpor. Ljudje so čutili, da niso osamljeni, da so kljub umetni meji, ki so jo ustvarili Nemci in Madžari, dobili stike s osvobodilnim gibanjem Slovencev onstran Mure. Danica Hiršl Murska Sobota, 11. oktobra 1951 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 IZ OBMURSKIH KRAJEV Obsodbe zaradi neizpolnievanja obveznosti do države V torek dne 2. oktobra t. l. je bilo pred okrajnim sodiščem Gor. Radgona 11 obravnav napram kmetom, ki so odtegovali in sabotirali obvezno oddajo žitaric. Med drugimi se je zagovarjal srednji kmet Jožef Irgolič, doma iz Šratovc, ki od predpisanih 660 kg žitaric ni hotel oddati državi 563 kg ter je skrival dve vreči žita na seniku in eno vrečo na vozu v suhi detelji ter šest vreč na skednju. Skupaj je skrival 525 kilogramov žita. Okrajna operativa je te zaloge pri preiskavi odkrila in pred sodiščem so mu dokazali polno krivdo namernega odtegovanja pred izpolnitvijo obveznosti do države. Sodišče ga je obsodilo na tri mesece zapora. Na zatožni klopi sta tudi sedela Ignac Polič in njegova žena Katarina, kmetovalca iz Zg. Ščavnice, ki sta imela letos dvakrat znižan predpis obvezne oddaje in sicer prvič zaradi nepravilne kategorizacije, a drugič zaradi škode po toči in sta imela oddati mesto prejšnjih 371 kg le 252 kg. Oddala pa sta le 50 kilogramov. Ko je prišla k njima okrajna operativa, sta se vedla nedostojno in sta žalila uslužbence OLO ter podjetja Žitofond. Imenovana sta imela skritih okrog 1000 kg žitaric. Za neizpolnitev oddaje 202 kg žitaric je dobil Polič en mesec zapora in žena Katarina zaradi žaljivk 5000 din denarne kazni. Na zatožni klopi je tudi sedela že predkaznovana Marija Konjak iz Vratje vasi, katere mož je tudi v zaporu zaradi tatvine sena v KDZ Podgorje imenovana ni hotela oddati državi 50 kg masti, dasi bi lahko,, saj poseduje 4 ha in 20 a obdelovalne zemlje. Sodišče jo je obsodilo na 8000 din denarne kazni. Pavla Zaharijas, srednja kmetica iz Stogovc, ki je imela predpisane obvezne oddaje 750 kg belih žit, je ob zaslišanju na javnem tožilstvu trdila, da je namlatila le 400 kg belih žitaric. V času postopka pa je imenovana izpolnila vse obveznosti, kar je pred sodiščem tudi dokazala. V tem primeru se je pokazalo, da jo je le sodni postopek pripravil do izpolnitve obveznosti oddaje žita in jo je sodišče zaradi nepravočasne oddaje obsodilo na 2000 din denarne kazni. V APAŠKI KOTLINI BODO USTANO- VILI VODNO ZADRUGO Že pred tedni so ustanovili na OLO Radgona iniciativni odbor, ki ima nalogo ustanoviti za področje Apaške kotline vodno zadrugo. Potok Plitvica povzroča letno ob večjem deževju veliko materialno škodo na velikih področjih njiv v Lutvercih, Lešanih, Plitvici, Apačah in Žepovcih. Ta škoda gre v lepe stotisočake. Večji predeli njivskih in travniških površin, zlasti na področju KDZ Lutverci, postajajo Vsled pogostih poplav zamočvirjeni. Nova vodna zadruga, ki bo ustanovljena v nekaj dneh, bo imela nalogo povezati vso prebivalstvo Apaške kotline v izvedbi regulacije, ki bo v okviru finančnih možnosti in s prostovoljnim delom frontovcev skrbela tudi za namakanje po suši izpostavljenih predelov. V GORNJI RADGONI SO ODPRLI TRGOVINO DRŽAVNIH POSESTEV Prvega oktobra 1951 je pričela v Gor. Radgoni poslovati nova trgovina državnih posestev, ki zalaga potrošnike mesta in okolice s svojimi poljskimi pridelki in drugimi živili. Z ureditvijo te trgovine je rešen problem že dolgo zaželjenega živilskega trga, ki smo ga v Gornji Radgoni vsa zadnja leta pogrešali. Omenjena trgovina nudi potrošnikom prehrambene artikle kot mast, meso, klobase, jajca, sadje, zelenjavo itd. Za pomoč jetičnim Krajevni odbor Rdečega križa v Križevcih je delaven. Poleg tečaja prve pomoči, ki je bil pozimi in raznih poljudno zdravstvenih predavani je v okviru protituberkuloznega tedna ponovil na Kapeli lgro: »Nazaj k mamici«. Pri prireditvi je sodeloval pevski zbor mladink in podmladkarji križevske šole. Za pripravo tega nastopa sta največ prispevali požrtvovalni in delavni odbornici Čukova iz Iljaševec in Došlerjeva iz Križevec. Čisti dobiček so namenili za pomoč jetičnim v svojem kraju C Petdesetodstotni invalid postal udarnik Sredi septembra se je vrnil z mladinske proge Doboj—Banja Luka 50-odstotni invalid Jože Stanjko iz Precetinec pri Mali Nedelji ponosen na udarniško značko, ki si jo je priboril z napornim delom na trasi nove proge. Jože ima prestreljeno roko in je postal udarnik v dvakrat udarni invalidski brigadi »Krese-Čobana«. Brigada je delala na najtežjem delovišču proge, Naš udarnik, je sodeloval, v narodnoosvobodilnem boju. Lani je pomagal pri gradnji Novega Beograda. Tako kot takrat, se je tudi letos izkazal pri težaškem delu in ga je invalidska organizacija razglasila za vzornega invalida v naši republiki Redka čast, na katero so lahko ponosni vsi invalidi v ljutomerskem okraju. Našemu Jožetu pa tudi mi iskreno Čestitamo! AKADEMIJA RDEČEGA KRIŽA V MURSKI SOBOTI V ponedeljek zvečer je Mestni odbor Rdečega križa v Murski Soboti pripravil akademijo v okviru Tedna Rdečega križa. V uvodnem govoru je tov. Jože Velnar orisal zgodovino Rdečega križa in naloge, ki jih opravl ja v mirnem ter vojnem času. V nadaljnjem sporedu pa so nastopili cicibančki iz Doma igre in dela, učenci osnovne šole, kulturno-umetniška skupina iz murskosoboške bolnice. Akademijo pa je zaključil SKUD »Štefan Kovač« s pevskimi in godalnimi točkami. Sobočani so za akademijo pokazali mnogo zanimanja, saj je v dvorani zmanjkalo sedežev. Pri vhodu so darovali za potrebe Rdečega križa precej prostovoljnih prispevkov. POTEK JESENSKE SETVE V RADGONSKEM OKRAJU Vkljub zelo nagajivemu vremenu zadnjih tednov je jesenska setev v gornjeradgonskem okraju zadovoljivo napredovala. Zasebna in socialistična gospodarstva so posejala do i 10. 1951 90% za ječmen, 38% za rž in le 5% za pšenico predvidenih površin Od zadružnih gospodarstev so dosegli zadovoljive uspehe KDZ Stogovci, kjer so posejali že 50% od predvidene površine, podobno tudi KDZ Drvanja, Apače, Podgorje itd. Kmetijske zadruge so prejele okrog 5 vagonov semena oziminih žitaric za potrebe kmetovalcem, ki nimajo dovolj dobrega semena. Taborenje predvojaške vzgoje V teh dneh se zbirajo mladinci radgonskega okraja na jesensko taborenje predvojaške vzgoje. V vsem okraju bodo taborili na 11 mestih. Množične organizacije, predvsem pa organizacije Zveze borcev, so vključile nalogo čim boljšega uspeha predvojaške vzgoje v svoje tekmovanje v čast 10-letnice JA. Zato so prepričani, da se bodo vsi mladinci odzvali pozivu. Koordinacijska komisija pri Okrajnem odboru ZB na je napovedala tekmovanje okraju Maribor Okolica v tej nalogi in vseh ostalih, ki jih je nakazal Glavni odbor, ZB LRS. Priprave za taborenje mladincev predvojaške vzgoje so bile dobre. Komandni kader se je seznanil s svojimi nalogami na posebnem seminarju, da bo tudi s te strani zasiguran uspeh. -jh. Kdaj bo dograjena kino-dvorana v Soboti? Po daljših pripravah in raznih predvidenih in nepredvidenih težkočah so le pričeli z gradnjo kino dvorane v Soboti. Precej je bilo že napisanega o tem, še več govorjenja in ostrih debat na raznih sestankih, kjer so reševali vprašanje kino dvorane v Soboti. No in sedaj, res že malo pozno, so pričeli z delom. S tem, da so začeli z gradnjo, pa še ni rešeno vprašanje, ali bodo ostali Sobočanci čez zimo brez kino predstav ali ne. Rok, do katerega bi morala biti kino dvorana dograjena, je namreč 1. december t. 1., kajti takrat mora kino uprava izprazniti dvorano TD, kjer ima sedaj predstave. Prav je, da pride TD zopet nazaj do svojih prostorov, toda ali bo kino dvorana do tega roka dograjena? Mnogi, ki hodijo te dni po ulici Štefana Kovača lahko ugotovijo, da gradnja vidno napreduje. V pomoč so priskočili pripadniki JA, ki dan za dnem pridno pomagajo, da bi bilo delo čimprej dokončano. Pomoč so obljubljali tudi sindikati. Toda do sedaj iz teh obljub ni bilo ničesar. Zadnji čas je, da se pošteno zagrabi za delo, kajti v nasprotnem primeru bi se lahko dogodilo, kar so nekateri že prerokovali, da bi namreč Sobočanci hodili v Čepince gledat kino predstave. ŠPORT Mura : Krim 2:1 Že v prvi minuti igre je moral vratar Krima, Slevec, pobrati žogo iz mreže, katero je poslal tja lasten branilec. Ta nenavaden začetek je opogumil enajstorico Mure in so v prvih minutah igre prevladovali na igrišču. Pa tudi borbeni Krimovci niso držali križem rok. Na oko nenevaren napad Krimovcev jim je prinesel v 35. minuti uspeh. To je nekoliko zmedlo domače in so se šele v zadnjih minutah tega dela igre znašli, vendar uspeha ni bilo. V drugem delu igre je v glavnem vodilo moštvo Mure. Toda vse akcije napadalne vrste niso prinesle uspeha. Šele v 40. minuti je uspelo Zelku, da je ukanil vratarja Slevca. S tem je moštvo Mure doseglo zasluženo zmago in dve tako dragoceni točki. Domači niso izpolnili tistega, kar se je od njih pričakovalo, čeprav so se poedinci trudili. Vertarič, ki je igral vodjo napada, se nikakor ni mogel znajti. To je vplivalo na ostale igralce v napadalni vrsti. Tudi branilca sta bila nesigurna. Steber moštva je pa bil Simon, ki je odlično izpolnil svojo nalogo kot srednji krilec. Trudili so se tudi vsi trije Norčiči. Da Krimovci niso doživeli večjega poraza, je pripisati zelo sigurnemu vratarju Slevcu, ki je odlično branil. V obrambi se je odlikoval še Nagode. Sicer nevaren srednji napadalec Vuletič pa se poleg odličnega Simona nikakor ni mogel uveljaviti. Igro je vodil mariborski sodnik Muraus dobro. Edino kar bi mu lahko zamerili, je to, da je v 30. minuti prvega dela igre »potegnil« žogo izven mej kazenskega prostora in je namesto enajstmetrovke dosodil le kazenski strel. V nedeljo pa čaka enajstorico Mure najtežja tekma. V gosteh bodo imeli nevarno enajstorico Korotana iz Kranja. Kranjčani so na vrhu tabele in so do sedaj izgubile le dve tekmi. Nafta : Železničar Ljubljana 1:0 Tudi Nafti se je posrečilo, da je na domačem igrišču slavila zmago in dobila dve točki. To naj bi bila nogometna tekma ? V četrtek 4. t. m. je bila v Lendavi odigrana pokalna »nogometna« tekma med Muro in Nafto. Zmagala je Nafta z rezultatom 3:1. Da pa je bilo to vse kaj drugega kakor nogometni športni dvoboj, je žalostno — toda resnično. Komaj je sodnik Flisar iz Sobote dal znak za pričetek igre, so se pričele na igrišču dogajati kaj čudne stvari. Domači igralci so začeli takoj skoraj dosledno ugovarjati vsem sodnikovim odločitvam. Ta je res v začetku naredil nekaj manjših napak, vendar to ni bil opravičljiv razlog. Ker Flisar proti temu ni takoj v začetku ostro nastopil, se je pozneje to maščevalo. Da je izgubil potrebno avtoriteto med igralci, ni potrebno poudarjati. Tudi gledalci so to njegovo slabost spretno izkoristili. Odlikovali so se posebno nekateri klubaško nastrojeni gledalci, ki so začeli sodnika zmerjati z najsramotnejšimi psovkami, kar jih premorejo besedni zakladi slovenščine, hrvaščine in madžarščine. Kmalu so bili deležni tega tudi igralci Mure in to brez vsakega povoda. Ko je pa moštvo Mure doseglo vodilni gol, je bilo to le olje na ogenj. Klici »Ubij ga!« so bili »športno« navinjanje poedincev. Zato ni nič čudnega, če se sodnik' ni upal prisoditi upravičene enajstmetrovke, ko je obrambni igralec Nafte z rokami ujel žogo V kazenskem prostoru. Drugi del »igre« ni prinesel pomirjenja. Nasprotno. Na igrišču se je pričela še bolj groba igra Sodnik, verjetno prestrašen od groženj, si ni upal odločno nastopiti proti neštevilnim prekrškom, kjer so se odlikovali posebno nekateri igralci Nafte, katere so podpirali gledalci. Nič ni pomagalo niti to, da so morali na zahtevo sodnika enega takih vročekrvnih gledalcev odstraniti z igrišča. Višek vsega pa je bil dosežen, ko je vratar Režonja izbil iz gneče, ki je nastala pred vrati, žogo nazaj v polje in se pri tem zaletel v nasprotnikovega napadalnega igralca. V tem trenutku je eeden izmed najbolj vročekrvnih gledalcev skočil na igrišče in z udarcem po glavi zrušil Režonjo na tla, (Rediteljska služba je bila tako »vzorna«, da so gledalci bili tam, kjer se jim je zdelo). Le skrajni discipliniranosti igralcev Mure je pripisati, da ni prišlo do splošnega pretepa. Tudi NM je takoj energično posredovala in nagnala gledalce tja, kjer je za njih mesto. Vsak pameten človek je pričakoval, da bo sodnik v tem trenutku igro prekinil, toda, kakor je sam izjavil, ni imel zato poguma. V zadnjih minutah »igre« je moštvo Mure prejelo dva zaporedna gola. To je potem duhove na igrišču pomirilo in tako ni prišlo do pretepa, ki bi bil neizbežen ob morebitni zmagi Mure. Kdo bi bil žrtev, ni potrebno omenjati in tudi komentar h gornjemu ni potreben. Pozor ! Obveščamo vse kmečke zadruge bivše mariborske oblasti, da si lahko nabavijo v našem podjetju en gros vsakovrstno galanterijsko blago po dostopnih cenah. Obenem obveščamo, da se vrši dne 3. novembra 1951 v Maribora na Glavnem trgu velik jesenski sejem, kjer se bodo na vseh naših stojnicah in v vseh poslovalnicah sprejemala naročila. Izbira je velika, zato pohitite z nakupom! Oglejte si naše zaloge v veleblagovnicah v Gosposki ulici Št. 18 in v Jurčičevi ulici št. 4. Predbeležbe sprejema uprava podjetja Gosposka ul. 18-II. Trgovsko podjetje »MANUFAKTURA — GALANTERIJA« Maribor URADNA OBJAVA državnega zavarovalnega zavoda DOZ-a imetnikom potic imovina ih zavarovani v državnem, zadružnem, družbenem in privatnem sektorju S prehodom na proste cene v gospodarstvu se je povečala nominalna vrednost premoženja. Zlasti zaradi dviga cen gradbenega materiala je narasla nominalna vrednost vseh vrst stavb in raznega inventarja, kakor tudi vrednosti raznih zalog blaga in polizdelkov tako v skladiščih industrijskih podjetij kakor v skladiščih trgovskih podjetij. Posledica novih cen je, da so zavarovalne vsote za stavbe, zaloge, stroje In premičnine proti požaru in ostalim prirodnim dogodkom mnogo prenizke. Prav tako so prenizka zavarovanja prod vlomu, razbitju stekla, avtomobilskem kasku, poginu ali zasilnemu zakolu živine itd. Zavarovalne vsote vseh imovinskih zavarovanj bo treba zvišati z različnimi faktorji, da bo odškodnina zadostovala za obnovo ali nabavo uničenega premoženja po sedanjih cenah Zaradi tega, v skladu s smernicami Ministrstva za finance FLRJ in Generalne direkcije DOZ, obveščamo zavarovance vseh sektorjev o potrebi prilagoditve zavarovalnih vsot nominalni vrednosti premoženja po sedanjih cenah. DRŽAVNI SEKTOR Opozarjamo vsa državna gospodarska podjetja, urade in ustanove, da v finančnih načrtih in v proračunskih predračunih za leto 1952 planirajo, večjo postavko stroškov za zavarovanje pri DOZ, skladno s povečanjem nominalne vrednosti objektov, premičnin, inventarja, strojev, zalog, avtomobilov, živine itd. Zavarovanci državnega sektorja naj pripravijo nove ocenitve premoženja po sedanji nominalni vrednosti najkasneje do 1. januarja 1952 v svrho zvišanja zavarovalnih vsot. ZADRUŽNI IN DRUŽBENI SEKTOR Zavarovanci DOZ iz zadružnega in družbenega sektorja imajo možnost doseči kritje škod pri DOZ po sedanjih (višjih) cenah na ta-le način: 1. Sporočiti morajo pismeno področni poslovalnici DOZ, pri kateri imajo sklenjene zavarovalne pogodbe, da pristanejo na zvišanje zavarovalnih vsot v polici do nominalne vrednosti premoženja po sedanjih cenah V tem obvestilu morajo biti navedene policne številke veljavnih zavarovanj, na katera naj se zvišanje nanaša. 2. Plačati morajo DOZ (poslovalnici, ki jim je izdala police) istočasno z obvestilom o zvišanju zavarovalnih vsot primemo akontacijo za premijo (najmanj 1000 din). 3. V roku dveh mesecev računamo od dneva prijave v zavarovanje po sedanjih (višjih) cenah morajo skleniti novo zavarovalno pogodbo in plačati razliko v premiji. 4. V kolikor sta izpolnjena pogoja pod točko 1. in 2. jamči DOZ od dneva prejema obvestila pod točko 1. za škode do nominalne vrednosti premoženja po sedanjih (višjih) cenah. 5. Tisti zavarovanci iz zadružnega in družbenega sektorja, ki se ne bodo pismeno izjavili za zvišanje zavarovalnih vsot, bodo s tem tiho pristali, da njihovo premoženje do nadaljnjega ostane zavarovano po sedanjih policah, kar bo imelo za posledico, da v slučaju škode odškodnina DOZ ne bo zadoščala za kritje škode. Terenski organi DOZ bodo do konca leta 1951 osebno obiskali zavarovance iz zadružnega in družbenega sektorja zaradi zvišanja zavarovalnih vsot (glej točko 3). PRIVATNI SEKTOR Vse zavarovance iz privatnega sektorja obveščamo, naj v lastnem interesu zvišajo zavarovalne vsote za zvišanje zavarovalnih vsot in spremi- njanje polic naj se obračajo na krajevne zastopnike DOZ. Ravnateljstvo DOZ za LRS v Ljubljani nima drobnih evidenc o zavarovancih in kopij zavarovalnih polic, zato individualnih informacij ne bo dajalo. Za kakršnekoli informacije v zvezi s spreminjanjem zavarovani naj se zavarovanci iz državnega, zadružnega in družbenega sektorja obračajo na področne poslovalnice DOZ, zavarovanci iz privatnega sektorja, pa na krajevne zastopnike DOZ. Državni zavarovalni zavod — Ravnateljstvo za LR Slovenijo, Ljubljana. Poslovalnica: Murska Sobota, Lendavska 22, tekoči račun pri NB 641-780950, za okraje: Murska Sobota, Dolnja Lendava, Gornja Radgona. Ljutomer. Zastopniki DOZ so v vseh večjih KLO Opozorilo izdelovalcem cekarjev »DOM« trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt, Ljubljana, Mestni trg 24, bo odkupoval preko podjetij »Potrošnik«, Murska Sobota, in Mestno trgovsko podjetje. Dolnja Lendava, vsako količino lepo izdelanih prekmurskih cekarjev. Izdelovalce opozarjamo, da si preskrbijo dovoljno količino koruznega ličkanja, ki mora biti bele barve; temnejše ličkanje je treba beliti z žveplom ali vodikovim prekisom. Izdelovalci bodo dobili podrobna navodila glede izdelave cekarjev in torbic za letošnjo sezono na posebnih sestankih, ki bodo sklicali od 15. oktobra dalje po vaseh, točna navodila glede beljenja in barvanja ličkanja pa pri podjetjih »Potrošnik« v Murski Soboti in pri Mestnem trgovskem podjetju v Dolnji Lendavi. Opozarjamo vse izdelovalce, da bodo odkupljeni samo kvalitetni izdelki, tako v pogledu lepega ličkanja kot dobre izdelave. Slabo blago bo zavrnjeno. Zato je potrebno paziti že pri pripravljanju surovine, da bodo izdelki iz dobrega materiala. Ker na domačem tržišču ti izdelki ne gredo več v promet in ker pridejo v poštev samo za izvoz, je potrebno, da se vsi izdelovalci zelo potrudijo, ako hočejo obdržati lep dohodek, ki ga na ta način dobijo. »DOM« trg. izvoz. podjetje za domačo in umetno obrt, Ljubljana. PUTNIK Maribor prireja za kmečke delovne zadruge, de. lovne kolektive in sindikalne podružnice izlete z vlakom, kakor tudi z lastnim modernim autobnsom v vse turistične kraje Jugoslavije. Izkoristite jesenske dni za udobne izlete, kakor v Logarsko dolino, Postojno, Plitvička jezera, Rab ter v mnoge druge zanimive kraje. — Vse informacije daje »Putnik« Maribor. KINO MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 12. do 14. oktobra ameriški film »Mildred Pierce«; od 16. do 18. oktobra ameriški film »Jane Eyer — Sirota iz Loowoda«. MESTNI KINO V LJUTOMERU predvaja od 12. do 14. oktobra avstrijski film »Eroice«; od 19. do 21. oktobra jugoslovanski film »Trst«. Tečaj za prvo pomoč pri PAZ v M. Soboti 10. t. m. se je začel tečaj za prvo pomoč pri PAZ v Murski Soboti. Ta tečaj je važen za posameznika in skupnost, ker bodo tečajniki pokončanem tečaju lahko nudili prvo pomoč ponesrečencem in vsem potrebnim. Tečaj bo trajal 50 do 60 učnih ur v večernih urah dvakrat tedensko. Vabimo vse žene in dekleta, pa tudi moške, da se prijavijo za ta tečaj pri MLO Murska Sobota. MA L I 0 G L ASI Uprava državnega posestva Podlehnik pri Ptuju sprejme takoj v službo 4 kravarje (2 molznika); zaželeni so družinski člani. Ponudbe na upravo posestva. Na poverjeništvu za notranje zadeve OLO Murska Sobota so najdena kolesa s sledečimi tovarniškimi številkami: 39185, 0914260, 586148 in 32399 H. Lastniki naj se zglase s potrebnimi dokumenti vsak dan OD 13. do 14. ure. Podpisani Kuhar FranC, posestnik v Puconcih št 21, preklicujem trditve, ki sem jih iznesel o Franku Karlu, češ da je on kriv mojega zapora ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne tožbe Kuhar FranC l. r. Kous Ivan Iz Vančavasi št. 3, sem dne 7. sept. 1951 izgubil na cesti Tišina —Rankovci denarnico s sledečo vsebino: 2602 din, osebno izkaznico, čekovne odrezke ter knjigo za razne račune. Ker sem invalid, prosim poštenega najditelja, da mi stvari vrne, v nasprotnem slučaju razveljavljam dokumente. Zahvala Štefanu Kerčmaru, M. Sobota za odstop od tožbe. — V. Talijan. SUHE GOBE ( určke) odkupujejo po ugodnih cenah vse kmetijske zadruge S1ovenije in GOSAD — Ljubljana, Prečna ulica štev. 4. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE ZASLUŽKA! Stran 4 »L J U D S K I GLAS« Murska Sobota, 11. oktobra 1951 Na obisku pri prevoznem podjetju v Dolnji Lendavi Malo jih je po številu, skromni so v besedah — večji po delovnih uspehih. Takšen vtis dobi tujec o delavcih lendavskega prevoznega podjetja, ko jih obišče v prostorni garaži. Tu srečaš mehanike pri varilnem aparatu — obenem šoferje, ki s kamioni brzijo po oddaljenih krajih in prevažajo tovore. Vsi hitijo pri svojem delu. Njihova pot se ne ustavlja ob črti, ki meji ali zaključuje letni načrt. Tega so že 20. julija odložili v predal, ker so ga izpolnili, in se lotili novega. Številke povedo: do tega dneva so prekoračili načrt prevoženih tonskih km za 2 odstotka, tovornih km za 24 odstotkov in navadnih km za 1 odstotek. K temu uspehu so 15. avgusta primaknili 14.074 prevoženih ton različnega blaga, namesto 13.702 toni, kakor je bilo zapisano v načrtu. Avtor tega sestavka je bil radoveden in jih je povprašal, kako stoji blagajna. Postregli so mu z 81 odstotki uresničenega finančnega načrta. Odkod nesorazmerje? Razvozljali smo uganko in ugotovili, da so v prvem polletju prevažali neizgotovljeno blago, kar jim je vrglo po 6 do 7 dinarjev na tonski km. Kalkulacija za tonski km znaša v načrtu 8,5 dinarja. Ne mislite, da si belijo glave! V drugem polletju bodo vse »noter« spravili — kakor pravijo — kajti že zdaj opravljajo uslužnostne vožnje izgotovljenega blaga s tarifo 9 din na km. Šoferji in mehaniki ne poznajo osemurnega delavnika. Ljudje jih venomer kličejo na pomoč. Pri obilnem številu naročil za vožnje imajo le sedem izrabljenih vozil. Njihovo sposobnost cenijo na 75 odstotkov. Ali ni potem lepo, če je šest vozil vedno v pogonu? Zato skrbijo mehaniki z rednim popravilom vozil in odpravljanjem najmanjših okvar na motorjih. Tudi v nočnem času pohitijo, če je potreba. Šoferji so često po 15 ur v kabini, pa vendar letos niso zabeležili nobene nesreče in večjih okvar na vozilih. S smotrnim upravljanjem vozil so prištedili v prvem polletju blizu 30001 goriva, povečali uporabno dobo pri gumah in zmanjšali upravne ter režijske stroške v delavnici. Knjigovodja je zapisal v bilanco, da so znižali polno lastno ceno za 385.000 din. Precejšnja številka! S »plavimi« so se stepli. Neupravičenih nimajo. Žrtvujejo se tudi za procvit podjetja. Nova garaža in poslopje delavnice sta dokaz njihove pridnosti, saj so jih z lastnimi močmi spravili pod streho. Spočetka so jih malodušneži gledali po strani, češ, kaj boste le napravili. Pomagat niso prišli, čeprav so jih delavci klicali na pomoč. No, stavbe stojijo in v njih se gibljejo urni delavci. V malem kolektivu 24 ljudi je več udarnikov. Vozača Ivan Bakan in Janez Lipič sta prejela že štiri udarniške značke, Jože Alt tri, Anton Maučec in Andrej Antolin po dve, štirje delavci pa so bili pred kratkim prvič razglašeni za udarnike. Podjetje jim je podelilo 17.000 din nagrade. Naši muzeji Muzeji so Javne znanstvene ustanove, ki zbirajo iz določenega znanstvenega vidika določeno vrsto pomembnih zgodovinskih predmetov, umetnin, primerkov iz živalstva in rastlinstva. Zbirajo vse, kar je v zvezi z razvojem kulture človeštva ali posameznih narodov kot n. pr. naseljevanje, naselbine in bivališča ljudi, njihovo oblačilo v preteklosti, opremo in pohištvo njihovih prvotnih bivališč ali poznejših že izdelanejših stanovanj. Zbirajo vse, kar koli je za katero koli človeško znanost potrebno in važno, da so na razpolago občinstvu, ki se želi seznaniti z delom, z izsledki in z gradivom te ali one vede, in pa znanstvenikom za proučevanje znanstvenega gradiva iz posameznih znansvenih strok. Nekateri muzeji se -bavijo na splošno z vedo, ki so si jo izbrali kot svojo posebnost, drugi pa zopet zbirajo gradivo s krajevnega stališča. Obiskovanje muzejev je zelo zanimiva zadeva, ker ima tu človek nagrmadenega sistematično, pregledno in zanimivo mnogo gradiva, ki mu jasno predeči, na katerih prvinah je zgrajena ta ali ona veda, kakšna je njena znanstvena metoda in do kam se je že dokopala. Na mah postane obiskovalcu marsikaj jasno, kar je tu pa tam bral v časopisju ali v poljudno znanstvenih knjigah. Slovenija je zelo bogata na takih znanstvenih zbirkah. Po vojni pa se posveča še večja skrb muzejom, da bi bile njih zbirke čim bolj dostopne najširšim ljudskim množicam. Obenem gre oblast na roko znanstvenikom, ki se trudijo, da bi te zbirke po strogo znanstvenih vidikih še bolj sistematično uredili. Ljubljana sama je zelo bogata na takih zbirkah. Semkaj spadajo: Narodni muzej, Etnografski muzej, Prirodoslovni muzej, Muzejska knjižnica, Mestni muzej, ki nam prikazuje razvoj stanovanjske kulture in mestne uprave v Ljubljani, Geografski muzej, Šolski muzej, Osrednji državni arhiv LRS, Muzej narodnoosvobodilne vojne, Narodna galerija, Moderna galerija, botanični vrt univerze, Zavod za zaščito in znanstveno proučevanje -kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti s fototeko, kartoteko in knjižnico. V pripravi je tudi Zoološki vrt. Štajerska ima v Mariboru svoj pokrajinski muzej in ime samo nam pove, da upošteva štajerske posebnosti. Tudi slikovito mesto Celje ima svoj muzej. V Ptuju je mestni muzej z vinarsko zbirko, arheološko zbirko in kulturno-zgodovinsko zbirko. Škofjeloški muzej, ki nam nudi obilo zgodovinskega gradiva, saj je bilo življenje v tem kraju v preteklosti zelo razgibano, kot nam pripoveduje tudi Tavčarjeva »Visoška kronika«, je nastanjen v Puštalskem gradu. Kamnik je zbral v svojem muzeju »Sadnikar« zbirko kulturnih spomenikov svojega kraja. V Slovenjem Gradcu je v muzeju zgodovinsko-umetniška zbirka. Dvakrat tedensko je odprt tudi posavski muzej v Brežicah. Tudi v Soboti imamo »Prekmurski muzej«, ki zbira gradivo iz naše krajine. Nadalje so muzeji še v Novem mestu, Postojni in Kranju. Postojna ima še svoj arheološki muzej, kar je samo po sebi razumljivo zaradi Postojnske jame in kraških pojavov po vsej pokrajini. Ne smemo pozabiti Trsta. Tako ima n. pr. tržaški prirodoslovni muzej, ki ima primerke iz živalstva vsega sveta, še poseben oddelek, ki se bavi samo z živalstvom Jadranskega morja. V tržaškem zgodovinsko-arheološkem muzeju imamo med drugim gradivom izkopanine s tržaškega področja in izkopanine ter modele bivališč jamskega človeka z našega Krasa, kot n. pr. Škocijanske jame, ki so jih sestavili na podlagi znanstvenega raziskovanja in znanstvenih ugotovitev. Znanstvena raziskovanja prirodnih, umetniških, zgodovinskih in kulturnih zakladov Slovenije, so doživela po vojni nov razmah in zato nastajajo vse te javne znanstvene zbirke vedno popolnejše in znanstvenega gradiva te ali one vede, živo prikazujejo našo preteklost in sedanjost. Prekmurski motiv: Cesta v Ivanjcih ČEZ 200 LET BO NA SVETU DEVET MILIJARD LJUDI Človeštvo se zelo hitro množi. V sredi 17. stoletja je bilo na zemlji 400 do 500 milijonov ljudi, sto let pozneje pa že 700 milijonov. V začetku 19. stoletja je to število prekoračilo eno milijardo. Leta 1850 je bilo 1 milijarda 150 milijonov ljudi, 1914. leta 1 milijarda 800 milijonov, 1940. leta 2 milijardi 150 milijonov, danes pa jih je že 2 milijardi 400 milijonov. Če se bo človeštvo še naprej tako množilo, bo leta 2000 naraslo število ljudi na 3 milijarde 300 milijonov, čez 200 let pa že čez 9 milijard. Kakor so izračunali, bo leta 2000 imela Kitajska 800 milijonov ljudi, ZDA, ki štejejo danes 151 milijonov prebivalcev, pa 300 milijonov. Seveda te številke upoštevajo današnji prirastek, ko umira vsako leto na milijone in milijone otrok, zlasti v Aziji, ker ne poznajo modernih zdravil. Kako bo to število naraščalo, ko še bo umrljivost zmanjšala z uporabo modemih zdravil in kje bodo našle te silne množice dovolj hrane, na ti dve vprašanji zaenkrat še ni odgovora. ŽVEPLO IZ NAFTE Da bi povečali proizvodnjo žvepla v Veliki Britaniji, bo dobivala petrolejska družba Shell žveplo po novih metodah iz nafte. V svoji rafineriji nafte v Severni Angliji je instalirala posebno tovarno za izločevanje žvepla iz nafte. Računajo, da bodo dobili tako letno 10.000 ton žvepla. Razen tega ima tovarna tudi oddelek za pridobivanje žveplene kisline iz žveplene usedline. Oddelek za žvepleno kislino bo pridobil: letno 5000 ton kisline, ki je potrebna industriji sintetičnih kemikalij in mazil. ŠTEVILO ŽIVINE NA SVETU JE NARASLO Po najnovejših podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo je število goveje živine in drobnice na svetu naraslo lani v večini držav in doseglo predvojno raven. Vse goveje živine je bilo v začetku letošnjega leta 806 milijonov 300.000 glav ali približno 2% več kakor lani in 8% več kakor je bilo povprečno pred vojno. Število prašičev je naraslo lani za 6% in doseglo rekordno višino 297 milijonov. S tem je bilo prvikrat preseženo pred vojno povprečje. Nekaj o krvi Kdor se še ni nekoliko podrobneje seznanil z ustrojem in delovanjem svojega telesa, smatra kri za nekako tajinstveno tekočino. Koliko je ljudi, ki sploh ne morejo videti krvi in koliko jih je tudi takšnih, ki si sploh ne morejo narediti prave slike o vlogi in pomenu krvi za človekov organizem. Pa se pomenimo na kratko o njej in omenimo njene najvažnejše značilnosti. Kri je rdeča tekočina. Srce jo poganja po žilah po vsem telesu in kri prinaša do zadnje celice organizma potrebna hranila. Iz srca teče najprej po velikih žilah, ki se vedno bolj cepijo v drobnejše, dokler ne postanejo drobne kakor las. Pravimo, da imamo žile odvodnice ali utripalnice, ki odvajajo s hranilnimi snovmi nasičeno kri v vse dele telesa in jo tam razdelijo po drobnih žilah, lasnicah, sestavnim delom telesa. Izrabljena kri poteka po žilah dovodnicah v srce, ki jo poganja v pljuča, kjer se zopet nasiti s telesu potrebnim kisikom, odda pa tamkaj telesu nepotrebne snovi, ki jih je prinesla s seboj iz vseh delov organizma. Tak krogotok se ponavlja iz dneva v dan — od rojstva do smrti. Kri je sestavljena iz več sestavin, a med najvažnejšimi so bela in rdeča krvna telesca. Ta plavajo v tekočini, ki je sestavljena iz vlaknine in sokrvice. Zraven te omenimo še krvne ploščice, pa bomo imeli sliko o sestavnih delih krvi v glavnem pred seboj. V naših žilah polje približno pet litrov krvi. Množina krvi pa je odvisna od človekove starosti, teže in spola. V enem samem kubičnem milimetru je okoli 5 milijonov rdečih krvnih telesc — vsega skupaj jih ima zdrav človek okoli 20 bilijonov. Žive pa le 30 dni. V enem samem letu mora telo po računih strokovnjakov izdelati okoli 30 kg rdečih krvnih telesc. Rdeča krvna telesca oskrbujejo telo s kisikom in so posredniki v presnavljanju. Belih krvnih telesc je v naši krvi mnogo manj. Bela krvna telesca urejajo v človeškem telesu obrambo pred nasilnimi vdiralci — povzročitelji različnih infekcijskih bolezni. Bela krvna telesca so tista, ki stopijo pred takim nasilnežem v borbo, jih uničujejo in se tudi sama žrtvujejo v tej borbi za dobrobit človeka. Vsi vemo, da po krvi nismo vsi ljudje med seboj enaki. Znane so nam krvne skupine, po katerih se med seboj razlikujemo. Posebno v zadnji vojni, ko je zdravstvo močno napredovalo, so postale krvne skupine izredno važne. Mnogo težkih bolnikov in ranjencev je bilo mogoče rešiti s pomočjo transfuzije krvi. Bistvo krvne transfuzije je, da damo tistemu, ki mu majka kri iz kakršnega koli razloga, drago kri, ki smo je dobili od dragega, zdravega človeka. Vsakdo pa vsakomur ne more dati krvi, ampak si morata ustrezati po krvnih skupinah. Dajalec krvi Pa mora biti tudi resnično zdrav, da ne prinese s svojo krvjo bolniku še nove bolezni. V glavnem poznamo štiri krvne skupine, med katerimi je tista, ki jo označimo s IV (štiri), sposobna dajati kri vsakomur. Kakor vsi organi človeškega telesa, tudi kri lahko oboli. Poznamo vrsto različnih krvnih bolezni, od katerih ljudje najbolj poznajo takozvano malokrvnost, kjer izgubi bolnik zaradi težkih krvavitev ali bolezni mnogo rdečih krvnih telesc, da jih ima premalo. Draga od njih je slabokrvnost, kjer začno razpadati rdeča krvna telesca. Pri moških se včasih pojavi zelo nevarna bolezen krvavičnost, ki jo štejemo med dedne bolezni, ker jo moški potomci podedujejo po materah, ki krvavičnost prenašajo. Ljudje, ki imajo to bolezen, so neprestano izpostavljeni nevarnosti, da izkrvavijo že zaradi najmanjše poškodbe, ker njihova kri nima ali pa ima zelo zmanjšano sposobnost strjevanja. Poleg omenjenih je še nekaj dragih krvnih bolezni, ki pa niso preveč nevarne. MASLO V PRAHU Neka mlekarska tvrdka na južnem Švedskem je začela proizvajati maslo v prahu. Po švedskih in francoskih časopisnih vesteh to maslo v prahu ne postane žarko in ohrani vse lastnosti svežega masla. V Afriki so delali poizkuse s tem maslom, ki je brez škode vzdržalo v veliki vročini. Blisk, strela in grom Čeprav so vroči dnevi minili in se nam grmenja ni več bati, se je vendarle oglasil eden naših bralcev z željo, naj mu pojasnimo nekaj vprašanj glede bliska, strele in grmenja. No, pa bodi ustreženo njegovi prošnji! — Strela je udarila! — pravimo kadar v neurju močno zagrmi. Poglejmo, kaj sta pravzaprav blisk in grmenje in kako nastaneta. Električne iskre nastajajo pri viso kih napetostih. Blisk, ki ni prav nič drugega kakor električna iskra, je navadno dolg tri kilometre. Najdaljši doslej izmerjeni bliski so merili v dolžino celo 15 km; cenimo, da je v teh primerih znašala napetost bliska milijon voltov. Medtem, ko je električna napetost pri bliskanju ocenjena le približno, je jakost pri blisku nastalega električne ga toka točno izmerjena. Zmogljivost ugotovimo po delovanju strele in nalašč v ta namen izpostavljenem prevodniku; ko udari vanj strela, se zaradi vročine, nastale ob udarcu, prevodnik raztopi. V trenutku, ko udari, izmerimo jakost oziroma zmogljivost (intenziteto). Izmerjene jakosti strele znašajo 10.000 do 30.000 amperov. Zakaj slišimo pri bliskanju tudi grmenje? Kadar se zabliska, se zrak silno razgreje in tudi razširi, kot se vsaka stvar razširi, kadar jo segrevamo. Zrak se pri blisku širi z veliko eksplozivno brzino. Tako nastali val prihaja do nekega ušesa, slišimo ga kot ostro prasketanje. Vselej sledi blisku grmenje, ki traja včasih več sekund. Nekdo bo vprašal: zakaj pa ne slišimo grmenja v istem trenutku, ko se zabliska? Iz enostavnega razloga, ker porabi zvok več časa, da pride do nas, kakor svetloba. Svetlobni žarek prepotuje v eni sami sekundi 300.000 km, zvočni val pa v istem času komaj 300 metrov, - torej 900.000 krat počasneje! Tudi deset se kund lahko mine po blisku, ko šele zaslišimo grmenje; to vselej zavisi od oddaljenosti bliska. Da slišimo grmenje večkrat v presledkih, je zaradi raznih v zaprek: oblakov, gora, tudi hiš, pa tudi zaradi odmeva. LETNO ZASLUŽI »SAMO« OKROG 100 MILIJONOV DOLARJEV Najbogatejši vladar na svetu je brez dvoma Ibn Saud, kralj Saudove Arabije. V njegovi državi se producira vedno več nafte in s te rastejo tudi njegovi dohodki. Letno znaša sedaj proizvodnja že okoli 35 milijonov ton in bo kmalu večja kot perzijska, ki je sedaj v zastoju zaradi spora z Anglijo. Kralj Ibn Saud dobi od vsakega sodčka nafte, ki se producira na ozemlju njegovega kraljestva, 34 ameriških centov, razen tega pa še stalni znesek 80 milijonov dolarjev, ki so mu večinoma izplačani v kovanem zlatu, ker je zlato pač edina valuta, ki jo vsak sprejme. Cenijo, da dobi letno okrog 100 milijonov dolarjev. Nekaj dobi tudi v funtih šterlingih za prodano nafto Veliki Britaniji. Člani kraljeve hiše žive zelo razkošno, njihovi podaniki-beduini pa žive svoje bedno življenje, kakor so ga živeli pred tisoč leti. Splošno sodimo, da voda v trdem stanju ne more obstajati nad 0°C. Neki angleški fizik pa je dokazal, da ni tako. Takole je to dokazal: Pod zelo močnim pritiskom prehaja voda v led in ostane v njem ob temperaturi, ki je dokaj višja od ničle. Tako nastane več vrst ledu. Led, ki ga je imenoval »led št. 5« dobimo pod silnim pritiskom 20.600 atmosfer in ostane čist . še pri 15ºC. Pošteno bi si opekli prste, če bi se ga lahko dotaknili. Toda k sreči se ga ne moremo dotakniti: led št. 5 nastaja pod pritiskom čvrste stiskalnice v posodi z debelimi stenami iz najmočnejšega jekla. Ne moremo ga ne videti, ne vzeti v roke. Spoznavamo ga samo posredno. Zanimivo je, da je vroč led gostejši kakor navadni in celo gostejši od vode. V vodi bi utonil, medtem ko navadni led plava na vodi. OB IZVIRIH PREKMURSKEGA TISKA (Za jubilej slovenske knjige napisal M. Kokolj) V začetku maja 1783 je Küzmič poročal škofu da namerava v juniju potovati v Šopron zaradi pogodbe s (tiskarjem. In res, še isto leto je šopronski Siess natisnil »Knjigo molitveno... s pobožnim stroškom nikih plemenitih dobročinitelov«. Po slednjih treh knjigah in poslovnih zvezah s tiskarjem Siessom sodimo, da je Küzmič dal tiskati tudi svoji dve prvi deli v Šopronu, po 1783 je Küzmič te zveze opustil, kajti ABC knižico na narodni šoul hasek je 1790 natisnila univerzitetna tiskarna v Pešti, njegovo nadaljnje delo Staroga i nouvoga teštamentoma svete hištourije kratka šumno — pa tiskar Anton Siess v Sombotelju 1. 1796. Ta tiskar je še isto leto natisnil nove izdajo Molitvene knige, 1804 pa drugo izdajo Svetih evangelimov na stroške drugega somboteljskega škofa Herzana. Šopron je torej drugo mesto po časovni razvrstitvi, kjer so tiskali prekmurske knjige. Za začetek katoliškega tiska je enako pomenljiv kakor Halle za protestantski, saj močno domnevamo. da je vseh prvih pet knjig izšlo v Šopronu. Započeto delo, to je skrb za najnujnejše nabožne in šolske knjige svojega jezikovnega okoliša ni ostala na pol poti. Nadaljevali so ga protestanti in katoličani Po tistem, ko je Mikloš Küzmič prenehal dajati svoja dela v tisk v Šopron, ni v tem kraju več izšla nobena slovenska katoliška knjiga, pač pa so ostali protestanti še v zvezi z mestom, kjer je študiralo toliko njihovih teologov. Tako je šopronski Siess natisnil 1789 Bakoševo cerkveno pesmarico Nouvi graduval, 1807 od neznanega pisatelja knjižico gostüvanjskih običajev Starišinstvo i zvačinstvo, 1820 Barline Diktomske, veršuške i molitvene knižice za to malo šolsko deco, tiskarna Kataline Kultsar pa je natisnila po Barli predelane Krstšanske nove pesmene knige s podporo prekdonavskega superintendenta Janoša Kiša. Puconski šolnik Sijarto je tudi dal tiskati svoje Molitve v Šopron. Za Šopronom je Pešta na vrsti, a le po zaslugi že omenjenega M. Kuzmičevega abecednika, ki je prva slovenska knjiga natisnjena v tem mestu. Skoraj petdeset let šele po tej izide 1837 iz Trattner-Karolyeve tiskarne dvoje manjših Kardoševih del in to: D. Luthera mali katekizmuš... na stroške vdove po pok. Andrašu Baloghu in Ferenca Udvaryja körmendskega knjigoveza ter Kratki navuk krstšanstva. Za obema knjižicama spet minejo tri desetletja predno se. Pešta začne uveljavljati s slovenskimi tiski. To kaže, da Prekmurci do tedaj še niso imeli mnogo stikov z glavnim mestom kraljevine. Ko je lendavski vdovi po knjigovezu Baloghu pošla zalogah slovenskih molitvenikov, je dala v tiskarno A Bucsanszkega ponatisniti M. Küzmičevo Knigo molitveno in pa Sveto križno pot, obe 1870: Knjigovezi so bili tedaj obenem tudi. prodajalci knjig. Po dualizmu je postal zakonski člen XXXVIII iz 1868 novi postavni temelj organizacije vsega šolstva na Ogrskem, čeprav so prekmurske, šole še nadalje ohranile svoj verski značaj, so se učne knjige morale prilagoditi učnemu načrtu, ki ga je usmerjala državna prosvetna oblast. Sedaj, v začetku sedemdesetih let, se začenjajo vrstiti slovenske knjige iz peštanskih tiskarn. Izdajanje katoliških šolskih knjig je prevzelo Društvo sv. Štefana, ki je zalagalo knjige v vseh jezikih tedanje Madžarske, tiskala pa tiskarna Athenaeum v naših šolah so bile v rabi večinoma razne izdaje Baranyevih abe- cednikov, ki jih je prevajal beltinski učitelj Murkovič. Po madžarskih šolskih zakonih iz 1879 in 1907 se je vedno bolj uveljavljala madžarščina v naših šolah, zato slovenske začetnice izginjajo, nadomeščajo jih madžarska berila, le katekizmi in zgodbe ostanejo še slovenske. Izmed teh so v rabi razni ponatisi M. Küzmičeve Kratke šumme velikoga katekizmuša in Gerelyeva Mala biblia z kejpami, po 1907 razne izdaje Katoličanskega katekizmuša za šolarje od l.do 5. razreda. V sedemdesetih letih je živel v Pesti pisatelj Imre Augustič, ki je delal kot stenograf v državnem zboru. Od 1875 do svoje smrti 1879 je tam urejal in izdajal prvi prekmurski mesečnik Prijatel. Izdal je še madžarsko slovnico za Slovence Navuk vogrskoga jezika, za narodne šole pa Prirodopis s kejpami. Ako omenimo še Krščansko katoliške cerkvene pesmi, ki jih je zbral marijanski učitelj Jožef Pusztai, smo v glavnem izčrpali, kar je izšlo prekmurskega katoliškega tiska v Pešti. Knjige za pouk evangeličanskih šolarjev je oskrbel najplodovitejši protestantski pisatelj, hodoški župnik Janoš Kardoš. Po naročilu madž. naučnega ministrstva je oskrbel vrsto prevodov za učence in učitelje vaških šol. Za prevode teh knjig mu je vlada priznala 800 forintov nagrade. Med protestantske knjige še spadajo Dvakrat pedeset i dve bibliske historie, ki jih je poslovenil puconski duhovnik Terplan. Ko se je Prekmurje po prvi svetovni vojni odcepilo od Madžarske, je Pešta v letih 1920—22 natisnila še nekaj slovenskih tiskov. Njih namen je bil reakcionaren. Pisali in izdajali so jih oni naši ljudje, ki so se pomadžarili in se imeli za »vendslovene« ter delali za ponovno priključitev Prekmurja k Madžarski. Med temi deli navajamo: Posmrtno izdajo Kardoševega prevoda Aranyevega epa Toldi, Vogrski- vendiški rečnik, ki ga je sestavil upokojeni kantor-učitelj Janoš Flisar ter izrazito iredentistično propagandni mesečnik Domovina, ki ga je urejal najbolj zagrizeni nasprotnik združitve Prekmurja s Slovenijo, narodni odpadnik, Aleksander Mikola iz Gornjih Petrovec. Vsa ta dela je tiskala Hornyanszkega kraljevska dvorna tiskarna. Do druge svetovne vojne so v Pešti natisnili do 40 prekmurskih knjig. V času okupacije sta Mikola in Flisar spet nadaljevala s propagandističnim tiskom za utrditev »vogrsko-slovenske« miselnosti«. Sem spada v veliki nakladi natisnjeni Naš kalendari za 1943. in 1944. leto kot nadomestek za bivši Kleklov in Evangeličanski kalendar, ki sta oba morala prenehati izhajati. Tudi Flisarjev Vogrski-vendiški rečnik z izmišljenimi besednimi tvorbami je imel namen umetno ustvariti razliko med knjižnim jezikom in prekmurskih narečjem. V tem času nas je zalagala tiskarna Athenaeum (Konec) Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Jože Petek — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota Trg Zmage — Ček. račun. Narodna banka M Sobota 641-903-322 Letna naročnina din 260. Tiska Mariborska tiskarna