oođnski _.__ f poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 17.2.1989. LETO XXVIII. ŠTEVILKA 3 Navsezadnje: Za nas gre in za našo prihodnost Kakorkoli vzamemo, trudimo se in skušamo napraviti lepše življenje našim najmlajšim. Privoščimo jim ga! Kako bomo gospodarili v letu 1989 Kljub težavam, ki so spremljale poslovanje našega gospodarstva v preteklih letih, lahko ugotovimo, da toliko nejasnosti in ..napovedanih sprememb kot jih pričakujemo v tem trenutku, ni bilo še nikoli. Obljubljena reforma gospodarskega sistema se bo pokazala v celi vrsti novih zakonskih predpisov, ki so bili deloma sprejeti že ob koncu lanskega leta, drugi del pa bo v začetku letošnjega. Osrednji cilj reforme naj bi bilo oblikovanje takega gospodarskega sistema, ki bo omogočal in spodbujal vzpostavitev drugačne proizvodne strukture s tržno naravnanimi proizvodno-poslov-nimi programi gospodarstva, s katerimi se bo to gospodarstvo in z njim mi uspešneje vključevali v razvojne tokove gospodarsko razvite Evrope. Kje je v teh spremembah mesto domžalskega gospodarstva in kako bodo odsevale na njegovih Poslovnih rezultatih? Uveljavitev tržnih zakonitosti v gospodarskem življenju °o domžalskemu gospodarstvu Postavila nove okvire poslovanja. Padanje življenjskega standarda in s tem kupne moči Prebivalstva se bo prav gotovo Pokazalo na manjših možnostih prodaje naših proizvodov. v obdobju, ko se še zlasti v drugih republikah z osebnimi dohodki zagotavljajo zgolj naj-nujnejše življenjske dobrine, ni Pričakovati zadostnega povpraševanja po izdelkih dom-Za skih organizacij, ki so v prejšnji meri take narave, da ni-^9 najbolj potrebni za pokriva-•*e najnujnejših življenjskih {y reb. Za večino proizvodnje 1 'ahko rekli, da sodi nekako ^ srednji kakovostni razred, formalne rezultate bosta .rnogočali predvsem usmeri- v.v izboljševanje kakovosti {?r°izvodov in vključevanje v ednarodno menjavo. Za do- Sanje obeh ciljev pa bo po- trebno uporabljati bistveno več znanja kot v preteklosti. Zato je ena od ključnih nalog gospodarstva izobraževanje obstoječih kadrov v vseh pogledih, da bi lahko vzdržali v zahtevni konkurenčni borbi, ki se bo v prihodnosti še stopnjevala tako na domačem kot na tujih trgih. Malo denarja — pa vendar so nove investicije nujnost Zaradi upadanja investicijske aktivnosti, ki je bila v občini prisotna v preteklih letih, bo iskanju ustreznih novih programov nujno posvečati večjo pozornost. Ob nizki investicijski sposobnosti domža^kega gospodarstva bo potrebno vlagati napore piskanje dodatnih virov za financiranje novih programov. Za te namene bomo uporabili sredstva občinskega razvojnega sklada. Za dobre in kakovostno pripravljene programe, ki bodo pomenili strukturne spremembe, predvsem v smeri uvajanja novih sodobnih tehnologij in izvozne naravnanosti, bo možno uporabiti tudi sredstva republiškega razvojnega dinarja. Za manj stroškov ... K naporom v samih organizacijah združenega dela, kjer bodo morali prihranke iskati tudi z racionalnejšim poslovanjem znotraj tovarniških ograj, bomo v občini skušali prispevati z racionalizacijami na vseh"*drugih področjih, ki zahtevajo sredstva od gospodarstva. Naše aktivnosti bodo v letu 1989 usmerjene zlasti na tista področja življenja in dela, kjer so rezultati odvisni od bolj ali manj uspešno vodene politike na ravni občine. Seveda pa se bodo morale vklaplja-ti v skupne okvire, ki bodo sprejeti za poslovanje na republiški predvsem pa na zvezni ravni. V kmetijstvu lahko pridelamo več... Vodenje in usmerjanje politike v smeri zastavljenih ciljev je možno predvsem tam, kjer so na voljo finančna sredstva. Tako bomo na področju kmetijstva občinske interese zagotavljali preko programov samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijske proizvodnje in zagotavljanje osnovne preskrbe, ki bodo usmerjeni v povečevanje tržno usmerjene kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju in v razreševanje likvidnostne problematike v družbenem sektorju- .Jjfo 0 Z razumevanjem do problemov v drobnem gospodarstvu Podobno kot v preteklih letih bomo tudi v letu 1989 nadaljevali s stimulativno politiko do razvoja drobnega gospodarstva. Ob zaostrenih pogojih zaposlovanja na ravni občine bo to ena izmed konkretnih možnosti za razreševanje problemov nezaposlenosti. S sred- I I Obvestilo Krajevna organizacija ZB NOV in družbenopolitične organizacije Kra-| jevne skupnosti Ihan in OO ZZB NOV Domžale, obveščata borce, aktiviste I NOB, ter občane, predvsem pa mladino, da bo komemoracija ob 45-letn I bitke na Oklem, v soboto 25. februarja 1989 ob 10. uri pri spomeniku i I Oklem. Zbrali se bomo ob 9. uri v Dobovljah, od koder bomo vsi skupaj odšli I k spomeniku na Oklo. Vabljeni! 1ICI na I stvi občinskega proračuna bomo stimulirali odpiranje novih enot drobnega gospodarstva v družbenem sektorju ter investicije v zasebnem sektorju, ki bodo prinašale nova delovna mesta in razvijale deficitarne storitvene obrti. Težave v skupni porabi V letu 1989 pričakujemo precejšnje težave pri izvajanju programov »skupne porabe«. Tu mislimo predvsem na izvajanje programov družbenih dejavnosti (zdravstvo, izobraževanje, otroško varstvo, socialno skrbstvo, kultura, telesna kultura), so za porabo sredstev v teh dejavnostih z zvezno interventno zakonodajo predpisane hude omejitve. Prve programe racionalizacije smo sprejemali že v preteklem letu, v letošnjem pa je potrebno čimprej pregledati še vsa preostale področja. Pri iskanju najustreznejših rešitev bomo v največji možni meri skušali slediti zahtevam, da je potrebno rezerve najprej izkoristiti v vseh možnih racionalizacijah poslovanja teh dejavnosti, šele na koncu pa posegati v pravice uporabnikov storitev. Glede na to, da so omejitve predpisane za skupen obseg sredstev za družbene dejavnosti, bomo tudi v letu 1989 nadaljevali s sprejeto politiko iz preteklega leta, na osnovi katere bomo na zborih občinske skupščine sprejemali globalno razdelitev sredstev po posameznih družbenih dejavnostih. Tudi v letu 1989 bomo preko tistih SIS, ki imajo uveljavljen domicilni način združevanja sredstev, pokrivali del programov zdravstvenega varstva. Osebni dohodki po družbenem dogovoru Politika oblikovanja sredstev za osebne dohodke se bo v letu 1989, vsaj takšna so zagotovila, izvajala s pomočjo družbenega dogovora in ne več na osnovi interventne zakonodaje. Takšna usmeritev je sprejemljiva, saj bodo na ta način tistim OZD, ki dosegajo boljše rezultate, dane možnosti za hitrejšo rast osebnih dohodkov. V organizacijah združenega dela se bo potrebno prizadevati za doseganje čimboljših rezultatov poslovanja, ker bodo le ti osnova za uresničevanje vedno pogostejših zahtev delavcev, da morajo osebni dohodki slediti povečanju življenjskih stroškov. Na področju negospodar- stva se bodo osebni dohodki gibali v odvisnosti od rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu. V teh organizacijah bodo z zmanjševanjem števila zaposlenih in opravljenim enakim obsegom programov dane možnosti za dodatno povečanje osebnih dohodkov. To bi bil kratek pregled osnovnih aktivnosti, ki nas čakajo v letošnjem letu. Izkušnje kažejo, da so se razmere v preteklosti večkrat spreminjale in na podobne situacije moramo biti pripravljeni tudi letos. Aktivnosti se bodo zato dopolnjevale, vse pa z enim samim ciljem, da bi naše gospodarstvo poslovalo čim uspešneje, ker bodo s tem dani pogoji tudi za izvajanje sprejetih programov na vseh ostalih področjih. V današnji številki berite: - Glas mladine - Čisti računi -čistavest ~ • - Zazidalni otok C-15 - Velika turistična pridobitev - Varčujte z vodo Preselili smo se v stavbo DPO, Ljubljanska 70 (stavba ob avtobusni postaji) Otroci v prometu: 900 naših šolarjev v Ljubljani Že nekaj let poteka akcija, ko se učenci z avtobusi odpeljejo na opazovanje prometa po ljubljanskih ulicah. Do sedaj je bila ta ugodnost rezervirana le za učence ljubljanskih šol. Letošnja aktivnost republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije sovpada v okvir akcije -10 % in prvič bodo na ogledu našega glavnega mesta, oziroma prometa v njem, sodelovali učenci primestnih šol, pretežno iz tretjih in četrtih razredov, tokrat iz naše in kamniške občine. Iz obeh regij bo po 900 učencev. Avtobuse bo dal na razpolago v reklamne namene Kompas iz Ljubljane, vozniki pa bodo člani ZŠAM (Združenje šoferjev in av-tomehanikov), ki se prav tako brezplačno vključuje v akcijo, ki bo potekala 22. februarja. Vsi avtobusi bodo imeli spremstvo miličnikov, ki bodo razlagali prometno ureditev v mestu za varnost v prometu. Za učence, ki niso vajeni veliko-mestnega utripa v gostem gibajočem se prometu, bo to zanimivo doživetje in pomemben stik s prometom ob strokovni razlagi za njihovo večjo varnost. S. B. Z zadnje seje občinske skupščine Spreminjamo dolgoročni plan občine — sodelujte! Družbeni plani se spreminjajo bolj poredko, prav zato pa so ob takih prilikah pripombe in predlogi na spremembe še številčnejše. To lahko potrdijo tudi na domžalskem Razvojnem zavodu in na Komiteju za gradbeništvo, kjer usklajujejo vsa mnenja, ki so ze bila podana k spremembam dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986—2000. Zakaj so se predlagatelji odločili za spremembe? Zato, ker je potrebno opredeliti ureditev centralne poslovne lokacije Komunalnega podjetja Domžale v Studi, razširiti Kamnolom Komunalnega podjetja v Lukovici, se opredeliti do plinifikacije Domžal ter kabelskega razvoda TV sistema v Domžalah in nenazadnje tudi poiskati lokacijo odlagališča odpadkov za našo občino, kar je doslej najbolj burilo duhove, omenimo naj, daje poleg predvidene lokacije v Mengšu sedaj v osnutek plana dodanih še šest drugih možnih variant za odlagališče. V planu bo potrebno najti tudi rešitev za regulacijo Kamniške Bistrice, pri prometu pa poiskati novo varianto povezave severne vpadnice z Ljubljano. Pričele se bodo aktivnosti za stanovanjsko gradnjo na področju Dragomlja, na nekaterih in drugih območjih pa bo določena meja organizirane stanovanjske gradnje. Tu so predvsem mišljeni Vir ob Kamniški Bistrici, zazidalni načrt Studa in zazidalni načrt Mengeš. Začrtana bodo melioracijska območja ob Radomlji in zabnici ter meje gozdnih površin na osnovi kartografskih podatkov, ki jih vodijo pri Gozdnem gospodarstvu Lju- bljana. Na tem mestu vseh sprememb zaradi preobšimosti ne moremo naštevati, zato vabimo občane, ki si želijo osnutek ogledati in podati pripombe k planu, da se oglasijo na Komiteju za urbanizem, soba 61. v drugem nadstropju občine. Naše prispevne stopnje nekoliko nižje od republiških ... Na zadnji seji so zbori skupščine potrdili tudi nove prispevne stopnje za letošnje leto. Potrjevanje na skupščini je potrebno samo zaradi delavcev, ki so organi- zirani v organizacijske oblike, ki nimajo značaja pravne osebe ter za obrtnike, ostali delavci pa te stopnje sprejemajo s podpisovanjem samoupravnega sporazuma o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti. Kljub temu, da so sprejete stopnje nekoliko manjše, kot je povprečna stopnja v SR Sloveniji, so bile na višino podane številne pripombe. Pokazala se je žalostna resnica, da delegati iste delovne sredine v samoupravnih interesnih skupnostih brez pripomb potrjujejo visoke stopnje za posamezne interesne skupnosti, ko pa je tako zbrane skupne stopnje potrebno potrditi na skupščini, pa so delegati proti. Skratka — storitve v zdravstvu, šolstvu in v drugih družbenih dejavnostih hočemo imeti na visoki ravni, ko pa je to treba plačati pa se jezimo na ceno. Največ pripomb je bilo na občinski davek iz osebnega dohodka, ki ga bomo plačevali po stopnji 0,50% iz bruto osebnih dohodkov, čeprav je bil ta — kot je bilo pojasnjeno — eden najnižjih v republiki. Delegati so zahtevali tudi ukinitev republiškega davka iz osebnega dohodka, ker so smatrali, da ta ne sme več biti sistemski vir napajanja republiškega proračuna, ampak le izjemni vir za razreševanje socialne problematike. Pobudo so naslovili tudi na republiške organe, vendar so domžalski delegati za republiško skupščino že seznanjeni, da v republiškem proračunu zagotavlja- jo tudi sredstva za obveznosti Slovenije za federacijo, in bi ukinitev tega davka zahtevala takojšnjo uvedbo drugih davčnih virov ali povečanje obstoječih davčnih stopenj. Skratka — prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka bomo plačevali po stopnji 39.01 %, medtem ko je povprečje v Sloveniji 40,87 %, prispevne stopnje iz dohodka pa po stopnji 12,95 % medtem ko je povprečni republiški % 13.35. Sprejet občinski proračm za letošnje leto ... Po vseh razpravah strinjanjih in nestrinjanjih so delegati potrdili proračun občine za letošnje leto, in sicer v višini 17.813.230.000.— din. To je za 125 % več kot je znašala poraba leta 1988 oz. 98 % več, kot so bili ustvarjeni prihodki preteklega leta. Največ pripomb je bilo na linearno povečanje postavk, vendar je izvršni svet obrazložil, da niti ne razpolaga z izhodiščem planiranja za naslednje leto, še manj pa z realnimi programi koristni-kom. Podane so bile tudi pripombe, da bi morali racionalizacija upravnih organov in strokovnih služb imeti za posledice tudi zmanjšanje proračunskih postavk, predlagatelj pa je obrazložil, da se zmanjšanje števila delavcev v upravnih organih finančno še ne more pokazati v letošnjem letu, ampak bodo učinki vidni šele čez čas. OREL Odgovori na aktualna vprašanja: Čisti računi pomenijo čisto vest.. Ob vsakem samoprispevku je najzanimivejše vprašanje, kako se zbrana sredstva pravzaprav zbirajo, koliko jih je, ali so porabljena funkcionalno, v skladu s programi, kdo pravzaprav nadzira porabo teh sredstev, če bi občani dobili informacije o porabi samoprispevkov po posamezni KS. Zato smo se odločili, da s tov. Antonom Pre-skarjem, članom Komisije za samoprispevek, razjasnimo prav navedena vprašanja. 5 let je kar precejšnje obdobje za zbiranje 2 % samoprispevka, zato vprašanje, koliko smo pravzaprav zbrali v teh petih letih. Odgovor: Vseh zbranih sredstev 9.546.861.944 din 1,5% 7.160.146.458 din 0,5% 2.386.715.486 din kot zanimivost: največji KS tj. KS Mengeš 326.055.000 KS Češnjice 4.200.200 din Seveda pa investicije, kar blizu 100 jih je bilo, ne bi bile izpeljane, če bi se »zanašali« le na sredstva iz samoprispevka. Ali bi lahko navedli se dodatne vire, s katerimi smo oplemenitili sredstva samoprispevka. Za skupni občinski program (9 objektov, predstavili ste jih v prejšnji številki OP) so bila prisotna še sredstva iz: sredstva OIS (združena amortizacija — 35.900.000 din), sredstva Srednje kovinarske in usnjarske šole Domžale. 407.331.000 din (pretežno iz prodaje stare šole ob Ljubljanski cesti). Republiške izobraževalne skupnosti ter Skupnosti otroškega varstva — 20.000.000 din. To so bila sredstva v višini 472.571.000 din. Večja sredstva pa bo Srednja kovinarska in usnjarska šola Domžale zbrala a prizidek z osnovnimi učilnicami na lokaciji ob Ulici talce^ v Domžalah, in sicer preko delavnih organizacij, ki šolajo svoje kadre v šoli. Za program KS so ob samoprispevku sodelovala tudi sredstva ostalih — na primer KS Slavka Šlandra je na zbranih 195.672.722 din iz ostalih virov prejela preko 200.000.000 din tj. več kot 50 %, KS Češnjice pa na zbranih 4.200.000 din predvidoma 10.000.000 din oz. več kot 70 %. Kje se zbirajo vsa ta sredstva! Vsa ta sredstva občinskega samoprispevka se zbirajo na posebnem žiro računu, vse finančne posle v zvezi z zbiranjem in prenakazovanjem sredstev pa vodi Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti. Po potrditvi investicijskih programov na Komisiji za izvajanje programa IV. samoprispevka se iz zgoraj navedenega računa sredstva prenakaže-jo na izločeni račun za posamezno investicijo bodisi pri občinski izobraževalni skupnosti Domžale ali KS, ki nastopajo kot investitorji objekta. Ali lahko ocenite njihovo uporabo kot racionalno, se sredstva glede na inflacijo porabljajo dovolj hitro? Uporaba sredstev samoprispevka je prav gotovo racionalna, saj takoj, ko je zbranih vsaj 50 % sredstev za določen ob- jekt, pričnemo z gradnjo objekta in nakazovanjem sredstev na račun izvajalcev del. Kdo vrši nadzor nad zbranimi sredstvi in njihovo uporabo? S sredstvi 4V. samoprispevka gospodari Komisija za izvajanje programa IV. samoprispevka pri Skupščini občine Domžale skladno s sprejetimi programi na zborih občinske skupščine. Le ta najmanj dvakrat letno razpravlja o realizaciji in problematiki realizacije programa IV. samoprispevka, v primeru večje problematike pa tudi večkrat. Odločitve o posameznih investicijah pa obravnavajo in sprejemajo tudi samoupravni organi Občinske izobraževalne skupnosti Domžale oziroma Skupnost otroškega varstva, ko je šlo za vrtec v Mengšu kot tudi organi KS. Ali bomo v primeru izglaso-vanih samoprispevkov — tu mislim zlasti na KS — lahko zagotavljali sredstva iz SKIS in sicer v razmerju, kakršnem smo se dogovorili — razviti 40 % na zbrana sredstva, manj razviti 60 % na zbrana sredstva ter nerazviti 70 % na zbrana sredstva. Menimo, da bo glede na dosedanje izkušnje možno zagotavljati za komunalne in cestne objekte dogovorjeni ključ sofinanciranja s strani Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale in Občinske skupnosti za ceste Domžale brez bistvenejšega povečanja prispevnih stopenj. Zglasovani programi krajevnih samopri-. spevkov bodo imeli v okviru planov Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale in Občinske skupnosti Domžale vso prioriteto (seveda poleg tistih samoprispevkov, ki so že v teku in ključnih komunalnih naložb v občini Domžale — to je odlagališča odpadkov in dograditve Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Ze danes moramo povedati, da se bo razvoj komunalnega in cestnega gospodarstva v tistih KS, kjer ne bodo zglasovani krajevni samoprispevki praktično zaustavil za dobo 5 let, saj Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale in Občinska skupnost za ceste Domžale ne bosta mogli zagotavljati svoje udeležbe pri lokalnem zbiranju sredstev v okviru določene KS za posamezne kon- kretne objekte. Kako, tudi kot kandidat za predsednika IS, ocenjujete nadaljnji razvoj naših KS — vključujoč uspeh ali neuspeh referenduma ... Menim, da je referendumsko odločanje »za« ali »proti« najbolj demokratična oblika opredeljevanja za določen program, ki ga ponujamo občanom. Odgovor »da« pomeni za KS takšen ali podoben oziroma celo hitrejši tempo razvoja kot v preteklih štirih, petih letih, odgovor »ne« pa po moji oceni skoraj razpolovi fizičen obseg dosedanjih del po KS. Mislim namreč, da bo v občini Domžale težko ubrati takšno pot kot so jo ubrali v nekaterih sredinah, kjer je propadel program samoprispevka na referendumu (npr. Ljubljana, Koper) kljub temu uresničujejo zastavljene programe s sredstvi, ki se zbirajo preko bistveno višjih cen ali pa povišanih prispevnih stopenj. V primeru negativnega rezultata na referendumu ne bomo zagotovili otrokom, ki gravitirajo na OŠ Šlandrove brigade Domžale, mengeškim in moravskim enakih učnih pogojev, kot v ostalih predelih oz. šolah naše občine, pa tudi na področju zdravstva ne bo prišlo do premikov na bolje. Prosim še za vašo kratko oceno realizacije 0,5 % programa KS, za občinski program vemo, da je v celoti realiziran. Skoraj vse KS so izpolnile, nekatere pa so celo presegle pred 5 leti zastavljene programe iz naslova viškov samoprispevka, kljub temu da smo v prvih dveh letih samoprispevka praktično vsa sredstva vlagali v vzgojno-izobraževalni program, v tretjem in naslednjih letih pa poračunali in zagotovili sredstva vsem KS. Na komunalnem, cestnem področju skoraj ni naložbe, ki ni vsaj delček sredstev koristila iz tega naslova. Ravno sredstva iz tega naslova so razgibala življenje v prav vseh KS v naši občini ter bila začetna sredstva za akcije, za katere pa so KS zbrale še vrsto drugih sredstev tako lastnih, od občanov, SIS-ov itd. V obdobju 1984-1989 so ta sredstva dobivale vse KS, od aprila 1989 naprej pa le tiste KS, kjer bo zgiasovan krajevni samoprispevek. Acija za večjo varnost v prometu (3.) domžalski SPV Smo ena najbolj obljudenih občin glede prometa z motornimi vozili; to nam narekuje še posebno skrb pri vzgoji in preventivi v cestnem prometu. V široko zastavljeno republiško akcijo (Program — 10 %) se s svojimi aktivnostmi za izboljšanje varnosti v cestnem prometu vključuje tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Domžale. Akcijski odbor vodi sekretar UNZ Darko Go-gnjavec, sestavljajo pa ga predsedniki vseh organov organizacij in skupnosti, ki so delovno povezani z dogajanji v prometu. Občinski SPV, katerega predsednik je mag. Peter Pen-gal, si je zadal številne aktivnosti s katerimi želi spodbuditi razmišljanje o varnosti v prometu in ustreznejše obnašanje vseh udeležencev, še posebej tistih, ki glede na svoje strokovno znanje in delovno mesto lahko in morajo prispevati k učinkovitejšemu razreševanju problemov na tem področju. SPV želi preventivno ter propagandno in informativno delovati na vse udeležence v cestnem prometu in tako prispevati k humanejšim odnosom. V organiziranju in izvedbi akcij pa bodo posvetili še posebno pozornost: pešcem v prometu, varnim potem v šolo in iz nje, še predvsem v začetku in koncu šolskega leta, izvedbi tečajev za kolesarske izpite, akciji »Brezhibno vozilo — varno vozilo«, kolesarjem in voznikom koles z motorjem ter preventivnemu opozarjanju kršilcev cestno prometnih predpisov s pismenimi opozorili. SPV bo za to intenziviral in po potrebi prenovil preventivne in vzgojne akcije na posameznih področjih, ki neposredno in posredno oblikujejo pogoje za večjo varnost v cestnem prometu, oziroma vplivajo nanjo. Zato drugi del programa —10% temelji na organih, ki lahko bistveno prispevajo s svojimi strokovnimi upravnimi in drugimi ukrepi k izboljšanju prometne varnosti na naših cestah. Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale — razvojni zavod ima v svojem delokrogu precej obširno zastavljene naloge za posodobitev cestnega omrežja s tekočim vzdrževanjem, pravilno postavljeno signalizacijo, odpravljanjem črnih točk, načrtovanje novih in razširitev obstoječih parkirnih prostorov, ob- vezna kritična presoja načrtov za vse novogradnje in obnovo objektov z vidika prometne varnosti ter drugih dejavnosti okrog prometa, kar pa jim bo omogočeno z ureditvijo financiranja enostavne in razširjene reprodukcije. V zdravstvu bo potrebna posodobitev reševalne službe in vzpostavitev hitrejšega sistema zdravniške prve pomoči, v strokovno izvedenskem delu pa so potrebni temeljiti zdrav; stveni in kontrolni zdravstveni pregledi kandidatov za voznike in voznikov. Pri vzgoji in izobraževanju pa uvajanje prometne vzgoje v srednje šole, modernizacija pouka prometne vzgoje v osnovnih šolah in ureditev statusa mentorjev prometne vzgoje, izobraževanje voznikov v avto-šolah in izobraževanje poklicnih voznikov v DO ter zasebnih avtoprevoznikov pa še vključitev prometne vzgoje v sistem SLO in DS. Sodišče in sodnik za prekrške naj preverijo ustreznost zakonodajne ureditve na področju prava prekrškov, zlasti rešitve za sprotnejše prilagajanje višin predpisanih denarnih kazni inflacijskim gibanjem in proučitev možnosti, da se del denarnih kazni iz prekrškov v prometu nameni za preventivno delo pa še preverjanje možnosti za skrajšanje časa med storjenim prekrškom in izrečeno ter izterjano denarno kaznijo- Organi nadzora naj poostrijo nadzor nad večkratnimi kršitelji CPP, zagotovijo oziroma izboljšajo inšpekcijski nadzor nad prevoznostjo cest in cestno signalizacijo in zagotovijo čimboljšo prometno varnost vsem udeležencem v cestnem prometu. Akcija -10% je načrtovana za obdobje do leta 1992. S. B. Iz pisarne društva upokojencev Domžale_ Pisarna društva je odprta vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure. Vsem članom sporočamo razpored izletov v letu 1989. Za ceno boste izvedeli pri vplačilu mesec dni pred odhodom. Datum Smer 1. 20. aprila 2. 18. maja 3. 25. maja 4. 8. junija 5. 22. junija 6. 20. junija 7. 10. avgusta 8. 24. avgusta 9. 14. septembra Domžale, Tržič, Ljublej, Celovec Domžale, Cerknica, Snežnik, nazaj čez Bloke, Velike Lašče, Raščica Domžale, Kranjska gora, Trbiž, Višarje, Kranjska gora Domžale, Novo mesto, Šmarješke toplice (kopanje), Žužemberk, dolina Krke Domžale, Jezersko, Železna kapla, Pli-berk Domžale, Maribor, Lent, Lovrenc, Osankarica, Trije Žeblji, Oplotnica, Slovenske Konjice, Domžale Domžale, Kranjska gora, Vršič, Trenta, Bovec, Domžale Domžale, Celje, Slovenska Bistrica, Jeruzalem (kmečki turizem) Domžale, Nova Gorica, Gorica (Italija — srečanje s tamkajšnjimi slovenskimi upokojenci), Vrtovlje, Sempas (kmečki turizem). DU DOMŽALE 06 Predsedstvo OKSZPL: 0 odnosih v KS Krtina Zaradi zaostrenih odnosov med ks Krtina in delom krajanov, ki se povezujejo ob gradnji doma krajanov v okviru Gasilskega društva Žeje Trojica, sta se predsedstvo OK szdl Domžale ter Predsedstvo KK szdl Krtina odločili za skupno sejo, na kateri naj bi z vsemi zainteresiranimi skušali najti rešitev, ki bi zagotovila ureditev nesporazumov in vzpostavitev normalnih odnosov na tem območju naše občine. Nesporazumi, katerih jedro je gradnja Doma krajanov, ki ga gradi CD Žeje Trojica, izhajajo iz ugotovitev KS Krtina, da se dom gradi mimo sklepov in dogovorov o obsegu gradnje, ki je bila določena na osnovi dogovorov (ha pobudo IS SO Domžale) med KS in DPO Krtina, GD Žeje Trojica ter organi občine. Poleg tega pa se enako ugotavlja, da gradnja doma poteka mimo veljavnih predpisov, da se razpolaga (oz. manipulira) z velikimi družbeniki sredstvi ipd. Razprava, v kateri je sodelovalo večina prisotnih, je Poskušala biti konkretna, podprta z argumenti, strpna in Je skušala najti rešitve, ki bi navedene probleme razrešile v celoti in zagotovile sožitje in razumevanje krajanov na tem območju, kajti kljub morebitnim spremembam meja KS brez sodelovanja krajanov, medsebojne sosedske in prijateljske pomoči tudi v prihodnje ne bo šlo. Sicer pa je Predsedstvo OK SZDL Domžale podprlo Predlog, da se oživi aktivnosti za priključitev tega dela KS Krtina (Žeje, Trojica) h KS Dob in je zato predlagalo KK SZDL Dob ter Skupščini krajevne skupnosti Dob, da izpeljeta razpravo in da se sprejme sklep o razpisu referenduma, za priključitev tega območja h ks Dob. To območje tudi sicer bolj gravitira h KS Dob, s katero ga povezuje asfaltirana cesta, šola, trgovina, pot v službe, ipd. Pri tem pa Predsedstvo meni, da bo moralo gd Žeje Trojica tudi v primeru sprememb meja ks zagotoviti sodelovanje svojih članov oz. krajanov tega območja v vseh samoupravnih organih ter spoštovanje legalnih poti za uresničevanje dogovorjenih aktivnosti. Glede na ugotovitev, da so se krajani žej in Trojice že odločili za priključitev h ks Dob, Predsedstvo ok SZDL smatra, da ni potreb, da se na tem območju ponovno vodi razprava. Predsedstvo °K SZDL Domžale vztraja na stališču, da podpira iniciativo krajanov pri gradnji doma in je ne misli omejevati, vendar obsoja postopke, ki potekajo v nasprotju z dogovori in ne spoštujejo sklepov samoupravnih organov ks Krtina, kamor to območje spada. V razpravi je bilo nesporno ugotovljeno, da aktivnosti potekajo izven dogovorjenih planskih okvirov, da se v veliki meri upošteva načelo »naredili bomo — tako ali drugače«, zato obe predsedstvi zahtevata, da se spoštujejo veljavne zakonite in samoupravne poti. V razpravi so graditelji doma predstavili svoja razmišljanja in načrte o razvoju tega območja, katerega središče bi bil dom, kot družbeni, kulturni in turistični center. Škoda, da organizatorji vseh teh načrtov niso predstavili že ob pobudi o izgradnji doma, čeprav to utemeljujejo 2 odkritjem podzemeljske jame. Občina bo zanesljivo podprla prizadevanja za razvoj turizma na tem območju, vendar v okviru dogovorjenih planskih dokumentov. Predsedstvo se ne more strinjati z ugotovitvami, da je bil hribovski del ks Krtine zapostavljen, saj je bilo v skladu s plahi ks Krtina na tem območju v zadnjih letih marsikaj Postorjenega, enako pa na enakomeren razvoj KS Krtina Kažejo tudi nekateri predlogi bodočih programov KS. Pripombe in opozorila, i STRAN 8 OBČINSKI /on naša k.. i pi»zdravstveno i H sgd govorni... 9ovorijo o velikem pora-otrok in žena v naši ob-■olcjd leta 1985 naraščal ob-ti£> leto in dosegel lani že statvo otrok je naraslo od v letu 1988. Fiziotera-asf-000 leta 1985 na več kot orNjhni, čakalne vrste vse icebdnikih, ordinacije so ne-z«1 — dolgoletna želja, da ;a,'Qj Čaka na uresničitev, li? DrH'e načrtuje razširitev in s ierfroPja, kamor bi preselili npkalnic predšolskega dizli formalno delo. Z novo sili tudi za okulista in odde- dfl^oke). egljo nepoboljšljivi optimi-) ?c na svoje ljudi. Dom bo iaP v Domžalah vsa svoja -oitudi ne samo simbolična. • .. ibiK. Čeprav slovi, da je bofli Povsem drugo sliko. Da- la bo — kolikor more — a vse skupaj je veliko premalo. Ostanejo še edino občani. Med njimi so žene in matere, ki same zelo dobro poznajo težave in prostorsko stisko; med njimi so otroci, predvsem predšolski, ki najbolj potrebujejo normalno zdravstveno oskrbo in pomoč. Med njimi so očetje, katerim je zdravje otrok še vedno dragocenost in so zanj pripravljeni na velike žrtve. Vendar se kljub temu porajajo resni, upravičeni pomisleki — ali je v današnjih kriznih časih moč pričakovati, da bodo občani sami prevzeli nase največji del bremena. in to v občini, ki je bila bogata — a drvi skupaj s celotno našo družbo v vse večjo revščino, v družbi, ki je obljubljala bogat socializem — a je v njej zdravstvo obubožalo, pa ne le zdravstvo. Za nesimo se nase ... V teh časih je težko pričakovati razumevanje za nove dajatve, načrtovati dodatne obremenitve naših občanov. Tistih občanov, ki jih razvrednotenje denarja in vsak dan hujša draginja ženeta na rob preživetja. Sami iščejo izhode iz svojih osebnih težav — zdaj naj bi pomagali iz težav še zdravstvu. Res je, da gre za njihovo zdravstvo, za zdravje njihovih otrok, mater, vseh občanov. A drugega izhoda ni, na katerega bi se zdravstvo še lahko obrnilo. Gre pač za zdravje ljudi — vsak pač nekoč pride na vrsto, ko ga bolezen privede do zdravnika, ko mora iskati pomoč — bodisi, da išče izgubljeno zdravje ali skrbi za preventivno zaščito svojih mladih potomcev, otrok v najnežnejšem obdobju. Ali smo kot samoorganizirani del družbe, v občini, v mestu Domžale, sposobni poskrbeti za normalno zdravstveno varstvo vseh, ki so tega varstva pri nas potrebni. Razmišljati moramo vsi skupaj in se odločiti — odločitev morda ne bo lahka, a je pomembna za vse nas in naše zakonce. Odločal bo vaš glas, glas vsakega posameznika — vaši zdravstveni delavci lahko le obljubimo, da bomo po svojih najboljših močeh in strokovnem znanju skrbeli za vaše in naše zdravje in zdravje vaših najdražjih, kar je vaša in naša največja skrb in naloga ... Miran Kraševec je»loh prvi objekt zgrajen a|vo. Izredno veliko po-nsT°storu, zato upajo, da vi°Prispevkom. ho dobili ilrostor! ppevkov je tudi po-katero skupaj z > cencev, ki pridno iafa znanja. Prijetno i Ner pa je jedilnica eiavna »pomanjklji-li^ovadnice, ki si jo tfocno želijo. Želijo ifKi prostor, v kate-lifcne kulturne prire-d kultura odvija na npzorilih učiteljev, |° je še slišal, da bi jeji smrtno tiho!), 4. Na šoli tako tudi i fJ jn krožkov, v priji'111 Poleti ni tekanj ipem igrišču. Tudi saj bi P°tem spkreacijo, ki bi jim sj* kako koristila. f1 najdejo razume-rn skupaj so ra-ird'h orehov in tako $epr'čani, da odslej ^s.tQr bo (o tem ne i fe vedrejši, tedaj |v(]raza rek ZDRAV r • obenem pa, o "io °Stor maksimal-akv°'e9 vsakdanje 'hofjVnost šPortnih - prireditve in jj 'J rtieri zaživela s ? en dokaz več, i ,ri solidarnost v r Urejanje struge potoka skozi Dob je za istoimensko krajevno skupnost izredno pomemben ekološki, sanitarno-komunalen problem. Zadevo urejujejo - kmalu bo urejena. Mrliška vežica med Rafolčami in Brdom je postavljena v lepo, naravno okolje bližnjega hriba. Gotovo je, da pomeni za bližnje kraje pomembno obogatitev. O samoprispevku so povedali: Potreb pa je tudi v KS veliko, zato bo treba še veliko prispevati. Želim si le, da bi pripravili take programe, da se vse, kar se dogovorimo (kar se obljubi!) tudi uresniči; doslej namreč ni bilo tako. Marija Bregar, kuharica na OŠ Blagovica: Časi so taki, da brez samoprispevka ne bomo mogli. Šola Blagovica telovadnico nujno potrebuje. Tudi v naši krajevni skupnosti bi s samoprispevkom iahko marsikaj uredili, zato mislim, da je samoprispevek potreben. Lahko bi popravili ceste, morda tudi bolje uredili zdravstveno ambulanto, pa kaj drugega še tudi. Martin Glorjančič, snemalec pri RTV, TOZD Radio: Moti me, ker vedno delamo preobširne programe, ki jih potem ne uresničimo v celoti. Telovadnico v Blagovici rabimo, rabili pa bi tudi kulturni dom, boljše prostore za PTT, za zdravstveno ambulanto. Glasoval bom za, vendar le za tak program, ki ga bomo z zbranimi sredstvi uresničili v celoti. Anton Dimic, upokojenec, Selce: V hribovitih delih nas je malo in bi si morali vsi pomagati, ker sami tudi s samoprispevkom ne moremo veliko narediti. Radi bi boljšo cesto, tudi potrebe po vodi so še. Sem za to, da zbiramo denar za boljše šole, saj so otroci naša bodočnost, ne smemo pa pozabiti na oddaljenejše kraje. Kristina Smrkolj, prodajalka Napredek trg. Krašnja: Zelo podpiram vse akcije, da bi otroci imeli enake pogoje za šolanje. Moja otroka hodita v OŠ Krašnjo in sem zelo zadovoljna tako s pogoji, kot s tovariši učitelji. Tudi v KS Trojane (tam stanujem) napredujemo, rabili bi sicer še marsikaj, npr. javno razsvetljavo pri Podmilju, pa boljšo informiranost o vseh dogajanjih v občini. Ana Prašnikar, trgovski potnik, Brezje: V tej težki situaciji bomo brez samoprispevka težko kaj naredili, zato je pametno, da se o njem pogovarjamo. S programom se strinjam, saj je izboljšanje ginekološke ambulante nujno, denar pa bi rabili tudi v krajevni skupnosti, kjer bi radi dom za delo KS in boljše ceste. Vid Viiar, Helios Domžale: Čeprav za vse ne bo lahko, samoprispevek mora biti, saj v današnjih časih skoraj ni misliti, da bi kjerkoli drugje dobili ves denar, ki ga rabimo za različne nerešene probleme. Teh je pa veliko tako v občini, kot v KS, zato se bo treba odločiti ZA, če bomo hoteli še kaj novega. Na magistralni cesti Ljubljana Maribor M-10 so naposled zgradili po skupnem programu (gre tudi za sredstva iz samoprispevka) prepotrebno avtobusno postajališče. Marjan Pavli, učitelj, Domžale: Se strinjam, da se stvari morajo urediti in da vsem otrokom zagotovimo najugodnejše pogoje za učenje. Tako kot doslej, bom tudi tokrat glasoval »za«, pri tem pa vsi skupaj ne smemo pozabiti, da je to za slehernega posameznika obremenitev, zato se moramo potruditi, da bomo v programe uvrstili tiste stvari, ki jih vsi skupaj na drugačen način ne moremo rešiti. Karla Šinkovec, učiteljica na OŠ Krašnja: Bojim se, da bi brez samoprispevka razvoj ostal na mrtvi, točki in da bi imeli še več problemov. Zato podpiram prizadevanja, da bi tudi v prihodnje razreševali probleme s samoprispevkom, sicer bomo nazadoval li, tega pa nihče ne želi. Zatog moramo vsi skupaj storiti vsej* da samoprispevek uspe. Antonija Levičnik, upokojenka Krašnja: S samoprispevkom smo in bo^ mo izgradili marsikaj, česar p'&m mi starejši ne bomo uživali, b<|™ pa zato ostalo našim vnukom! da bodo živeli lepše in boljše Sama si najbolj želim, da b končno uredili telefonijo in d bi tudi pri nas dobili telefon, z katerega si že več let prizadeva mo. Francka Nepužlan, upokojenka Blagovica: Čas ni naklonjen samoprispevkom, vendar misli, da so ti nujno potrebni. Želim si, da bi moj vnuk lahko telovadil v telovadnici, pa tudi, da bi se uredile nekatere stvari v krajevni skupnosti. Ne bi pa smeli delati načrtov, ki jih potem ne bi mogli izpeljati z denarjem, ki ga bomo zbrali. Slavka Cerar, delavka v Mojci: Treba je več enotnosti v širšem okviru, saj sami v naši krajevni skupnosti ne moremo prav veliko. Sem za občinski samoprispevek, saj telovadnico nujno potrebujemo. V KS pa moramo pogledati, katere so tiste potrebe, ki so najpomembnejše za vse nas, potem pa se pogovarjati o samoprispevku. Pričakujemo tudi več pomoči od občine. Vera Vojska S V domžalskem športnem parku je bilo s sredstvi za krajevne skupnosti v občinskem samoprispevku mnogo narejenega. Jožica Zupan, prodajalka Napredek trg. Blagovica: Čeprav so moji otroci že zaključili šolanje v Blagovici, se zavzemam za to, da se s samoprispevkom izgradi telovadnica. Knjiga za znanje: Nastavki za oblikovanje domoznanskega oddelka v knjižnici Domžale 1. Mesto in vloga domoznanske literature v domžalski knjižnici Že od nekdaj je poznano pravilo, da je domoznanskemu gradivu potrebno posvečati posebno pozornost. Žal moram priznati, da se je zbiranju in obdelovanju tovrstnega gradiva v naši knjižnici posvečalo bore malo časa. Za tako stanje je moč navesti več razlogov, vsi pa so izrazito objektivne narave. Tisti, ki poznajo problematiko domžalske Knjižnice bodo vedeli, da se je Knjižnica ves svoj čas življenja ubadala tudi in predvsem s prostorskimi in kadrovskimi problemi. To pa je vzrok, da so morale nekatere neprioritetne knjižnične dejavnosti nujno izostati. Žal med nje sodi tudi domoznanska dejavnost. Sedaj pa, ko so se stvari prostorsko in kadrovsko uredile, smo si zadali nalogo, da v bližnji prihodnosti zberemo, obdelamo in ohranimo čim več gradiva, ki se kakorkoli navezuje na našo občino. Razlog zato pa je tudi normativnega značaja, saj nam bo urejena zbirka domoznanskega gradiva pripomogla k pridobitvi naziva »matična knjižnica«. Vse, kar se je doslej v knjižnici nabralo domoznanskega, so bolj ali manj naključne pridobitve. Gre predvsem za različna knjižna darila naših bralcev, pri tovarniških glasilih pa sledimo poskusom obvez- nega pošiljanja izvodov knjižnici. Seveda pa vprašanje t.i. obveznih (arhivskih) izvodov pri nas ni bilo in še ni v celoti niti teoretično niti praktično do kraja rešeno. Kljub različnim dogovorom je pošiljanje tovarniških glasil in priložnostnih publikacij v knjižnico še vedno dovolj neredno. To pa seveda povzroča vrzeli in precejšnje težave pri kasnejšem kompletiranju. Na tem mestu niti ne omenjam t.i. drobnega gradiva, ki je bilo itak popolnoma zapostavljeno, nekoč pa bo lahko ravno to gradivo v veliko pomoč domžalskemu kronistu. Kaj naj torej sodi v kategorijo t.i. domoznanskega gradiva? Po kakšnih kriterijih ga izbirati? 2. Vsebinska opredelitev domoznanske literature NOVA KNJIGA Pogovori s slovenskimi pisateljicami Avtor: Branko Hofman Naslov: Iskani in najdeni svet Cena: 49000 din Morda ste že pred leti prebrali Hofmanove Pogovore s slovenskimi pisatelji in se ob tem podrobneje seznanili z najbolj znanimi in popularnimi slovenskimi ustvarjalci pisane besede. V svoji najnovejši knjigi pa se je Branko Hofman, sicer tudi sam pisatelj, pogovarjal s petnajstimi slovenskimi pisateljicami: od Miheličeve, Maienškove, Krvinove pa do mlajših predstavnic Haderlapove, Škrinjarjeve in Novakove. Hofman je zelo radoveden spraševalec In sprašuje avtorice o vsemogočem: o njihovem čustvovanju, ljubezni, o pisateljevanju, družini... Tako bomo lahko spoznali osebnosti, njihovo duhovno in človeško podobo, drobne malenkosti iz življenja velikih slovenskih žena — ustvarjalk. Morda vam knjigo lahko ponudimo kot zanimivo branje ob bližnjem prazniku žena. ZOC Mali strah bav-bav v stari kinodvorani V okviru dejavnosti Knjižnice Domžale se trudimo, da bi najmlajšim vsak mesec pripravili vsaj eno večjo prireditev. Ker je obisk velik, menimo, da bo potrebno kaj kmalu razmisliti o rednih predstavah v okviru otroškega abonmaja. Tako bi se z lutkovnimi in gledališkimi igricami predstavile naše domžalske in tudi gostujoče skupine. S tem pa bi zapolnili tudi precej veliko vrzel, ki nastaja v programih, ki jih namenjamo najmlajšim. Tako vas tokrat vabimo na gledališko predstavo za malo in veliko gledal-stvo, ki jo je pripravila Gledališka skupina Prosvetnega društva Jožef Virk Doba. V stari kinodvorani v Domžalah si boste lahko ogledali MALI STRAH BAV-BAV, ki jo je režiral Miloš starbek, glasbo zanjo je napisal Tomaž Habe, sceno in kostume pa je izdelala Saša Kum p. Otrokom sporočamo, da se ni treba ničesar bati, saj so strahovi prav prisrčno ljubki, tudi nenevarni so, saj imajo zelo značilne človeške poteze. Vabljeni torej v torek, 21. februarja 1989 ob 17. uri na srečanje s strahovi, vstopnice lahko kupite v predprodaji v Knjižnici Domžale. Kljub vsemu pa opozarjamo, da je igrica namenjena otrokom od 4. leta dalje. Tega dne tudi ne bo ure pravljic v Knjižnici. Vsi pravljičarji so prav tako vabljeni na uro strahov. Gradivo, ki naj bi ga domoznanski oddelek v knjižnici nabavljal (ali kako drugače pridobival), obdeloval in hranil mora zadostiti trem pogojem: 1. Območju tiskanja. 2. Vsebini gradiva. 3. Avtorstvu. S prvim pogojem je določena geografska razsežnost prostora, ki naj ga knjižnica pokriva. V našem primeru gre za gradivo, ki je nastalo ali bilo natisnjeno na območju domžalske občine. Drugi pogoj za uvrščanje gradiva med domoznansko je njegova vsebina. Zbirka mora zajeti vse, kar se vsebinsko nanaša na domoznansko območje (območje občine Domžale). Tretje in nenazadnje pa je seveda avtorstvo določene publikacije. Po tej plati sodijo med domoznansko gradivo dela avtorjev, ki so po svojem rojstvu, po svojem rodu ali po svojem delovanju povezani z domoznanskim območjem (območjem domžalske občine). To velja brez izjeme za vse vrste avtorjev: književnike, slikarje, matematike, tehnike ... Kot že rečeno, domoznansko gradivo ni omejeno zgolj na knjižno gradivo in na serijske publikacije (glasila, časniki in časopisi), ampak zajame tudi oblike drobnega in drugega neknjižnega gradiva (muzikalije, zemljevidi, plakati, vabila, rokopisi...). Skratka vse, kar je z »domačo zemljo« v zvezi in predstavlja njene posebnosti. 3. Namen zbiranja domoznanskega gradiva Na koncu pa je potrebno še enkrat poudariti namen take dejavnosti: služiti uporabniku. Med uporabnike tega gradiva sodi širok krog ljudi, izobražencev in preprostih ljudi, gradivo pa je morda bolj ko katero drugo najširšemu krogu tudi dostopno. Prepričan sem, da je med našimi bralci mnogo posameznikov, skritih ljubiteljev knjižnih raritet, ki so zbirali (zbirajo) in hranili (hranijo) stare knjige, serije domačega časopisja in druge priče domžalske kulturne preteklosti. Naša želja je, da bi z vami navezali stike in tako skupaj očuvali marsikatero redkost, ki bi bila drugače skoraj nedosegljiva za bodoče kroniste domžalskega območja. Z vašo pomočjo bi radi evidentirali in bibliografsko obdelali raznovrstno gradivo domoznanskega območja. V načrtu imamo tudi izdelavo in izdajo bibliografije zbranega gradiva. S tem bi ustvarili temeljni fond za proučevanje podrobne lokalne problematike, kajti zavedati se moramo, da v nobeni drugi knjižnici ne bo toliko gradiva o nas samih kot v domači. Nenazadnje pa: vsakdo, bodisi domačin bodisi tujec, bo to gradivo najprej iskal v knjižnici, ki leži na področju, za katerega se zanima. In to po pravici: tja najbolj in v prvi vrsti tudi spada. 4. Še poziv za vas Spregovorili smo o pomenu domoznanske literature. Zdaj pa bi vas še mi radi nekaj prosili: če imate gradivo, za katerega ste ugotovili, da spada med domoznansko — potem ga darujte nam. Ko boste pospravljali podstrešja, kleti, svoje arhive, vedno pomislite (preden gradivo zavržete), da bo morda nekoč v prihodnosti ta komu koristil in pomagal razjasniti preteklost. Pripeljite ga k nam (lahko ga pridemo tudi sami iskat), pregledali ga bomo in shranili vse, kar bomo ocenili za koristno. Mlado pero... Mladi nam veliko pišete. Prav žal nam je, da ne moremo objavljati večjega števila vaših prispevkov, saj nam vedno zmanjkuje prostora. Tokrat smo ponovno izbrali nekaj vaših izdelkov. Izbrala Cveta Zalokar-Oražem. Telovadba Vesel sem, ker imam telovadbo. Naša tovarišica je super. Večkrat nas pelje na stadion. Prejšnji mesec se je odločila, da bomo trenirali tek. Rekla je, da bomo po teku bolj spretni in hitri na krosu. Enkrat so nas na stadionu celo obiskali snemalci s TV. Posneli so nas s kamero. Na televiziji sem se videl, ko smo tekli. Kadar smo pridni in utrujeni od učenja, nas pelje tovarišica v kabinet. Po telovadbi sem bolj miren. Tadej Gabrovšek, 2. a OŠ Venclja Perka Domovina Ko z letalom potujem, svet pod sabo opazujem: vidim mesta in hiše, vidim ceste in poti, vidim hribe in doline in na tisoče ljudi. Vidim jezera in reke, ki zlivajo se v morje. Domovina moja, ti najlepša in edina si. Tanja Kodra, 6. a OŠ Josip Broz Tito Rada imam moje mesto Stanujem v Domžalah. Moje mesto ni kaj preveč čisto. Na vsakem vogalu leži kak majhen kup smeti. To ljudi prav nič ne razveseli. V Domžalah imamo veliko tovarn, zdravstveni dom, gasilski dom, tri šole. Tudi trgovin imamo veliko. V Domžalah imamo spomenik desetim talcem, pri otroškem vrtcu imamo postavljen spomenik Stanki Varšek-Liji, ki je darovala življenje za svobodo. Najdaljša v Domžalah je Ljubljanska ulica. Prav ob njenem pasu je kino, ki ga z veseljem obiskujemo. Pri Šumberku teče reka Kamniška Bistrica, ki je grdo onesnažena. V njej ni nič kaj prida rib, morda celo nobene. Čeprav je moje mesto Domžale zelo onesnaženo, mi je vseeno všeč in ga ne bi zamenjala za nobeno drugo mesto. Daša Stevanovič, 5. razred OŠ Šlandrove brigade Moj dnevnik Bil je sobotni deževni dan. Pogled skozi okno je bil žalosten. Počistila in uredila sem svojo sobo. Po končanem delu sem vzela knjigo Ostržek in veliko časa brala. Po kosilu je prišla prijateljica iz Ljubljane. Pogovarjali sva se o dogodivščinah iz šole. Poslušali sva kasete, plesali in zraven tudi prepevali. Prišli so še sosedovi otroci. Igrali smo se šolo, frizerja in družabne igre. Posladkali smo se s torto, ki jo je spe-kla moja mama. Po večerni nadaljevanki sva s prijateljico še dolgo kramljali. Tanja Subotič OŠ Šlandrove brigade Rada imam mojo vas Stara sem bila devet let, ko smo se preselili v Ihan. Prej sem živela v Domžalah. Ko smo se vselili v novo hišo, še nisem poznala nobene sosede. Nekega dne, ko sva se z bratom igrala, je prišla k meni neka deklica. Kmalu sva se dobro spoznali. Ker sva bili čez čas že zelo dobri prijateljici, sva se dogovorili, da si bova ogledali vas. S kolesom sva šli najprej do večjega naselja. Po cesti, kjer sva se peljali, je bilo veliko prometa. Povedala mi je, da je v bližini cerkev in da ie zraven veliko pokopališče. Sli sva na pokopališče in si ga malo ogledali. Potem me je peljala do šole. Šola je bila zelo majhna in v to šolo hodijo učenci do četrtega razreda. To pa še ni bilo vse. Šli sva do velike tovarne. Tam gojijo prašiče. Ker je zelo smrdelo, sva kmalu odšli. Nazaj sva se peljali po glavni cesti, cesti Domžale—Litija. Spoznala sem nekaj novih prijateljic. Predstavila mi jih je soseda, s katero sva šli na ogled kraja. Ko sva se vrnili, sem mami vsa ponosna povedala vse od začetka do konca. Povedala sem ji tudi to, da bi v našem kraju morali nekaj popraviti: cesto, narediti pločnik in kolesarsko stezo. Marjeta Savnik, 5. a Moj mucek Pepi 18. 8. 1988 sem dobila mucka Pepija. Dala mi ga je prijateljica Mateja Novak. Na dan veliko poje. Je meso, salamo in Zdenka sir. Včeraj smo ga kopali. Bil je jezen, bilo ga je strah in se je kar tresel. Večkrat nam polomi rože. Uničil jih je že veliko. Tepemo ga nikoli in vsi ga imamo radi. Spi pri mojem bratu Zoranu v postelji. Včasih ga med spanjem tudi opraska. Tina Bohinec, 3. c OŠ Šlandrove brigade Moj morski prašiček Doma imamo morskega prašička. Ime mu je Belka, ker je ženskega spola. Je bele barve in ima rjave lise. Stara je eno leto in en mesec. Kadar je lačna, zacvili. Ker se polula in pokaka, mu moramo menjavati papir. Tudi kopamo ga enkrat na teden. Večkrat pa nam uide. Rada je jabolko, korenček in solato. Pohištva pa ne mara in ga ne je. Kadar mi je dolgčas se poigram z njim. Ana Milevoj, dopisni krožek OŠ Šlandrove brigade r Rojak France Ahčin razstavljal v Domžalah: France Ahčin, akademski kipar iz Argentine razstavljal v Domžalah Domžalčan France Ahčin se je v času od 12. januarja do 2. februarja s svojimi skulpturami in reliefi predstavil v Likovnem razstavišču Domžale tudi svojim rojakom. Tako je bila izpolnjena njegova dolgoletna želja, saj je imel svojo prvo samostojno razstavo že leta 1950 v Buenos Airesu. Ustava je uspeh prizadevanj Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete, Slovenske izseljenske matice, Kulturne skupnosti Domžale in predvsem avtorja samega. France Ahčin se je rodil leta 1919 v Domžalah, kjer je končal osnovno ljudsko šolo. Srednjo tehnično šolo je končal v Ljubljani in nadaljeval privatni študij pri Francetu Kralju. Zaradi pomanjkanja sredstev je prekinil študij na akademiji v Beogradu. Leta 1943 je odšel v Firence in leta 1945 diplomiral pri prof. Romanu Romanel-liju. Z delom je nato nadaljeval v Rimu. Leta 1947 je odšel v Argentino, kjer je leta 1951 postal umetniški in tehnični vodja keramične tovarne last dr. Širne Pelicariča zeta kiparjev Ivana Meštroviča. Po številnih razstavah je postal član združenja argentinskih likovnih umetnikov (MEEBA), ki so mu dodelili tudi prvo nagrado. Ko je ustanovil lastno tovarno umetniške keramike je začel ustvarjati predvsem manjša dela. Posebno poznani so reliefi, ki ilustrirajo slovenski prevod Martina Fierra, argentinskega epa. V petdesetih letih je poučeval na slovenski umetniški šoli, nato pa je svoje rojake poučeval doma. Dr. Irene Mislej, avtorica razstave v Domžalah je o kiparju v katalogu, ki je izšel ob tej priložnosti, napisala, da je ugotovitev, da je »bistvo Ahčinove skulpture človeško telo«, ki je bila izražena že pred več kot dvajsetimi leti, postaja sedaj s prvim prikazom opusa tega kiparja med nami, jasno tudi slovenskemu občinstvu. Prav razmišljanje o človeku in kiparski razvoj človeškega lika je temeljna kvaliteta, ki uvršča delo Franceta Ahčina med visoke dosežke slo- venskega kiparstva. Kot učenec prof. Franceta Kralja se je najprej oblikoval v ekspresionistični tradiciji. Pozneje pa je bil v Firencah izpostavljen dvema močnima vplivoma: najprej bogastvu renesančnega kiparstva — kot sam pravi, najbolj ceni Denatelia —, hkrati pa temperamentnemu učitelju Romanu Romanelliju in akademiji, ki mu je' nudila možnost izpopolnjevanja (redno delo z živimi modeli, spoznanja novih materialov in tehnik). Toda v Ahčinovi naravi ni bilo nagnenja k posnemanju vsebin in oblik drugih, četudi markantnih osebnosti. Jedro njegovih kiparskih hotenj je bil od samega začetka samostojnega delovanja človek, toda ne v krčeviti ekspresionistični podobi, ampak v bolj realistični, dejanski drži. To je nit, ki teče skozi vsa poznejša leta v dveh različicah: v študiju človeških figur in v portretih. Vodilni likovni kritik Cordova Iturburu, ki je napisal uvoda v zloženkah leta 1956 in 1957 je poudaril: »Najzanimivejše so tiste male plastike, ki niso prišle do večjih izvedb. Zato, ker so enkratne in vzbujajo zanimanje, kakšne bodo prihodnjič, v bolj izdelani obliki.« Vse od prihoda v Argentino je Ahčinovo ustvarjalno delo strokovno spremljal umetnostni zgodovinar Marjan Marolt, pri katerem se oblikovanje človeške figure kaže v ploskovitosti, pripovednih potez ni, vse se koncentrira v osnovne profile. Anatomskih virtuoznosti ni, figure izgubijo liričnost in pri- Komorni moški pevski zbor »IKK«, vabi k sodelovanju nove pevce. Interesenti se lahko javijo na vajo, ki je vsak ponedeljek in četrtek od 18.30—20.30 ure v prostorih »LEK« Mengeš. dobijo strukturalne vrednote, pomembni so gibi, in ne mišice. Poudarjena je celovitost mirujočega in dinamičnega človeškega lika. Ploskovitost kot izrazno sredstvo izhaja v Ahčinovem kiparstvu tudi iz dejanskih okoliščin. Reliefi so nujno morali biti pripovedni, če naj ilustrirajo ep. Poglejmo, kako je to rešil kipar: središče je ponovno človeška figura, toda v ilustracijah zgodbe kot take pravzaprav ni, kipar vedno prikaže človeka — Martina Fierro, njegovo ženo, so-borce, Indijance — v čustveno nabitem trenutku. Ne pripoveduje, nasprotno, odslikava človeka v vrhuncu izraznosti. Ciklus reliefov v žgani glini je pozneje vlil v bron in v tej obliki je sedaj prvič prikazan v Sloveniji. Reliefov ni izdeloval samo v keramiki oz. v bronu. Že na njegovih zadnjih samostojnih razstavah, preden je za nekaj let prenehal intenzivno ustvarjati, najdemo lesene reliefe. Omeniti je treba, da se je Ahčin ukvarjal tudi z lesorezi, ki imajo s kiparskimi reliefi skupne poteze. Že od prvih let ustvarjalnega dela se je Ahčin posvetil tudi portretiranju. Po pregledu celotnega ustvarjalnega opusa Franceta Ahčina se gledalcu potrdi vtis, da je njegova skulptura suverena, ne dekorativnega ali monumetalnega, temveč intimno človeškega značaja. Raziskuje in izraža mnogovrstno človeško figuro v vsej bogati formalni predstavitvi leg in gibov. Vedno gre za človeka, v ponotranjem miru ali v dinamični aktivnosti, od liričnih dekliških likov do razgibanega kosca. Človek kot enkraten osebni portret ali kot poosebljeni literarni arhetip. Tudi v svetniških likih je najti človeka, tokrat s po-duhovljeno potezo v mirni dostojanstveni pojavi. Ko je bil France Ahčin leta 1973 na obisku v Domžalah, je izrazil željo, da bi razstavljal tudi v rodnem kraju, ker se je vedno čutil Domžalčana in kot je dejal to dolguje rodnemu kraju. Sedaj je uspel premagati ogromne razdalje in tudi teža njegovih del — nekatera presegajo 100 kg — ni bila prevelika ovira. Svojo pripadnost domovini pa je izrazil tudi z velikim darilom. Poklonil je več kot sto svojih del, večinoma seveda Domžalam. Prepričani smo, da to ni bil zadnji avtorjev obisk, saj je ob priliki povedal, da vsi Slovenci v Argentini pridno delajo predvsem z namenom, da se bodo nekoč za stalno vrnili domov. Rojaku, akademskemu kiparju Francetu Ahčinu želimo še veliko uspehov in se mu iskreno zahvaljujemo. Pavel Pevec Po ■U ko' »N se po teh sla na pri tuc čin 12! ski nik teh ža\ stv nai krc jej< me inc ga. Ro de I Sr. od Zrr dal zm Pr\ se: je sei Ija kal Tel mc rer če v F V na SPORT • SPORT Ali je alpinizem tudi šport? .'. Le redko katero društvo se lahko pohvali s tolikimi državnimi prvaki kot AMD Domžale. Lani je uspelo, v šestih razredih, kar trem našim tekmovalcem osvojiti laskavi naslov v CHD-M. S svojimi izkušnjami in zagnanim delom pa je k tako homogeni ekipi navječ pripomogel predsednik športne veje društva Peter Verbič, ki je po uspešni športni karieri prevzel krmilo kot vodja tekmovalne ekipe ter organizacije za pripravo in izvedbo dirk. Skratka on je motor športnega ustvarjanja in dogajanja v društvu. Najmlajši prvak v CHD-M je Postal Gregor Goreč iz Prese-rii. ki je dijak tretjega letnika kovinarske šole v Domžalah. "Na tekmovanja z motorji sem se podal pred petimi leti«, je Povedal Gregor. »Najprej sem tekmoval z mopedom na moto slalomu in nato sem se odpravil ^a prave dirke. Naslova nisem pričakoval, a sem ga vesel in tudi za naprej se bom trudil za čimboljši rezultat. Nad mojo 125-kubično hondo nadvse skrbno bdi mehanik Franc Žab-nikar |z Radomelj. Letos bom tekmoval na republiškem in državnem prvenstvu, na prvenstvu Evrope in na drugih mednarodnih dirkah. Moj glavni pokrovitelj je FE-GO, kjer izdelujejo cevne objemke različnih dimenzij in oblik za avtomobilsko industrijo in instalacije. Pomagajo mi še: Kovinostrugarstvo Ropret iz kranja, M PA — čelade in Gaerne — škornji« Dvajsetletni Rok Kreč iz Sr. Jarš se je po vrnitvi iz JLA odločil za dirke z motorjem. Zmaga v prvem nastopu mu je dala polet za naprej, ko je z zmago v zadnji dirki osvojil svoj prvi naslov. »Pred šestimi leti sem se pomeril v motokrosu« je začel pogoor Rok, »vendar sem ta šport kmalu opustil. Že-'ja za preizkus na cestnih dirkah se mi je izpolnila šele lani. Tekmujem na 50-kubičnem To-mosu, ker si zaenkrat ne morem privoščiti kaj več. V bodoče Pa nameravam nastopiti tudi v Posebnem razredu kavvasaki. v osvojitev naslova nisem najbolj bom še naprej potegoval zanj. V veliko oporo na vseh dirkah mi je moje dekle Vlasta, ki skrbi za moje pravo počutje na tekmovanjih. S svojim znanjem so mi v priravi motorja in tehniki vožnje veliko pomagali in svetovali oče Drago, stric Roman in Peter Verbič. Finančno pa mi pomagajo: Metalka, TOZD ra- vrhunec svoje kariere in dokler bom čutil vzpon, bom še nadaljeval s tekmovanji. Letos se bom boril za svoj tretji naslov in s tem tudi za zlato čelado AMZJ. Sicer pa ima domžalsko gospodarstvo premalo interesa za moto šport, ki je med najuspešnejšimi v naši občini. Tako me vleče naprej predvsem ljubezen do moto športa, vendar tako ne bo šlo dolgo. Letos sem se odločil za vamaho, a žal pri jugoslovanskem uvozniku nisem našel dovolj razumevanja in zato sem novi motor moral kupiti pri francoskem uvozniku Sonavto, kjer sem kot jugoslovanski državni prvak imel popust na neto ceno vozila. Moj manager sicer upa, da se bo našel skupni interes tudi z Industrija-import s predstavništvom v Ljubljani. Za motor skrbita moja mehanika Matjaž Tr- Cledam, berem sezname nagrajenih, še enkrat pre-letim. Nemogoče!!! Piše, za nami je že 12. srečanje delavcev v telesni kulturi, VRHUNSKIH športnikov, ekip... Potem berem naprej. TKS Domžale je tudi letos razpisala kriterije in merila za podelitev odličij in priznanj telesne kulture. Ne morem verjeti! Podelili smo sedem priznanj perspektivnim športnikom, trideset bronastih plaket, šestnajst srebrnih, dvanajst zlatih in šest Bloudkovih značk. Pogledam še enrkat, vidim vse športne panoge, ki v Domžalah nekaj pomenijo (za koga?), imajo svoje predstavnike med pohvaljen ci, toda za čuda, kje sta svetovno znana športnika alpinista Silvo Karo in Janez Jeglič (AO Domžale). Ali res v Domžalah ne znamo brati? Vsak teden piše o njunih dosežkih, saj sta kot ekipa v anketi vendarle treta v Sloveniji. Pa kaj domžalska prireditev!? Saj alpinizem za nekatere ni sport (!), važno da sem jih videl na TV, na podelitvi v Rogaški Slatini, Silvo in Janez med najboljšimi športniki Slovenije. Samo »srebrni« skakalci, »bronasta« veslača z Bleda in »Domžalčana« Silvo in Janez. Lep pogled je bil, pa kaj, ko jih nekateri v Domžalah nočete poznati. Trije državni prvaki AMD Domžale v CHD-M po prejemu odličij v Splitu (od leve) Rok Kreč, Martin Šraj in Gregor Goreč. prepričan, a zdaj bil se čunalniški inžiniring, Brane Lip-nik iz Žirovnice, za katerega bom testiral izpušne cevi za motorje in v dogovoru sem še z nekaterimi podjetji.« Naš sedaj že dvakratni prvak v razredu do 250 ccm Martin Šraj iz Radomelj pa je dejal: »S svojimi tekmovalnimi izkušnjami pri 27 letih prihajam na pin in Roman Rovanšek. Letos sem si zagotovil generalnega pokrovitelja Ljubljanski dnevnik, pomoč mi bodo nudili še Adria-Airways, Color — Medvode, in INA Rijeka. V dogovoru sem še s Krko iz Novega mesta in Kolinsko iz Ljubljane.« S. Benkovič Ne morem si kaj, pokličem Silva (neverjetno, telefon pa ima) in se dobiva v Domžalah. Povprašam ga za mnenje. Silvo niti malo razočaran pravi: »Tri glavne ocene najinih alpinističnih dosežkov so šle enostavno mimo domžalske TKS in ZTKO. Če že sami niso dorasli ocenjevati dosežkov, pa naj vsaj malo preberejo dnevno časopisje, saj skoraj ni tedna, ko ne bi v Delu med alpinističnimi novicami našli mojega ali Johanovega imena. Če alpinizem v Domžalah uvrščajo na rep ali ga sploh ne, ga slovenska športna javnost prav na vrh«. Povabim ga na »en drink«, kot on pravi in se pogovarjava naprej. Ne morem verjeti! Koliko stvari nisem vedel o alpinistih Ču-biju in johanu. V Rogaški Slatini na slovesni razglasitvi zares NAJ športnikov Slovenije jima je Franci Pavšer dejal, da sta sploh prva Domžalčana, ki sta kadarkoli v izboru dobila glasove (in preverim, osemin-trideset jih je bilo ...). Kot ekipa sta dobila priznanje za dolgoletne vrhunske rezultate na področju alpinizma. Silvo je izbran za najboljšega alpinista v Jugoslaviji v letu 1988 v anketi Komisije za informiranje pri Planinski zvezi. Za Cerro Torre sta dobila več čestitk iz tujine kot od doma (v tujini znajo ceniti dosežke naših). Članki o johanu in Silvu o najtežjem vzponu v Južni Ameriki in enem najtežjih vzponov v zgodovini alpinizma so bili objavljeni v VSEH svetovnih časopisih od Ame- rike do Japonske. Pleza že od leta 1977, bil je na devetih odpravah, ima 600 plezalnih vzponov. Februarja bo na ljubljanski TV film, ki sta ga posnela v južni steni Cerro Torreja! Razmišljam. Po vsem tem ga vprašam, ali res misli da so ga v Domžalah pozabili ali je to morda namenoma? Ne vem. Vem samo to, da bom še naprej hodil na odprave, da bom še naprej nabiral denar in prispevke od obrtnikov do direktorjev, da bova še plezala na težke vzpone, da se izpopolnjujem v tehniki snemanja s filmsko kamero, da bi lahko tudi kvazi strokovnjakom in »navdušencem« bolj plastično prikazal da je alpinizem — ŠPORT; naporen, tvegan in tehnično-fizično za nekatere nemogoč«, pravi Silvo. in potem potegne iz žepa seznam. Dovolj seznamov. Nič lepega ne more biti. Pomota. Še kako lep pogled. Berem: KATEGORIZACIJA ALPINISTOV in glej ga zlomka! Edini ZASLUŽNI športnik Jugoslavije, KARO SILVO, JEGLIČ JANEZ, pa podaljšuje mednarodni razred. Neverjetno! Silvo, zaslužni športnik Jugoslavije, tako kot Bojan Križaj, Mateja Svet, Vinko Jelovac, Miro Cerar. Bravo. Pa ga vprašam: »Silvo, zakaj nisi to povedal že prej?« »Ah, kaj bi, to je seznam, veš Domžale so premajhne, da bi znale ceniti ZASLUŽNE športnike. Pravzaprav jih niti ne znamo, saj sem prvi in edini v Domžalah«. Nazdraviva. Fino. Lep občutek je nazdraviti z res pravim vrhunskim športnikom, pa še kotalkati, lokostreliti, motokrosirati, cei -io hitrostiti in organizirati prirec e ne zna. Je pač pravi šampion dra n o i-i-i-n li h ;: 3 il i-il l-:1 j-a i-y i« )-i- i- d i-i- [O Telesnokulturne aktivnosti letošnjega leta ... Razgibajmo življenje: Trim liga v odbojki — (prvi teden — rezerva) Trim liga v košarki — (prvi teden — finale) Trim/DŠI v kegljanju — (cel mesec) Trim liga v streljanju — dva kola (6.10. in 20., 24. 3.) Tekmovanja ŠŠD: Občinsko prvenstvo v košarki — MPI/MPE — (do 25. 3.) Občinsko prvenstvo v rokometu — (od 13.—17. 3.) Občinsko prvenstvo v streljanju — (od 6.—10. 3.) APRIL Razgibajmo življenje: Trim/DŠI v kegljanju — (cel April) Trim liga v streljanju — (dva kola 3.—7. in 17.—21.4.) Trim liga v malem nogometu — (od 11.4. dalje) Spomladanski kros — (14. ali 21.4.) Tekmovanja ŠŠD: Mladi za SLO — (15. ali 22.4.) Občinsko prvenstvo v gimnastiki — (24. in 25. 4.) maj Razgibajmo življenje: Trim/DŠI v kegljanju — (cel isiaj) Trim liga v malem nogometu — (cel maj) Kolesarski maraton — (21. 5.) Tekmovanja ŠŠD: Otžinsko prvenstvo v atletiki — (11. in 12. 5.) Zaključna prireditev ŠŠD — (25. 5.1989) JUNIJ Razgibajmo življenje: Trim liga v malem nogometu — (do 17. 6.) Trim prvenstvo v tenisu — (10.—11. in 17.—17. 6.) Trim liga v balinanju — (od 5.—17. 6.) Trim preiskus plavanja — (24. in 25. 6.) Počitniška dejavnost — plavalni tečaj — (od 26. 6.) Karate sekcija Jarše vpisuje nove člane, članice in pionirje vsak torek in četrtek od 19. do 20. ure v telovadnici Jarše (poleg kegljišča). Treningi so prilagojeni za člane, ki želijo karate trenirati, za samoobrambo, ohranjanje zdravja in vitalnosti telesa, pa tudi za tiste, ki želijo tekmovati ali v raznih oblikah aktivno sodelovati v karateju. v programu je karate: — samoobramba, — dihalna gimnastika, — treningi z nunchaku (palice) — full-contact imamo organizirano tudi letno šolo karateja na morju in vrsto drugih seminarjev. Vpišete se lahko do 9. 3.1989. Zanimive in kvalitetne treninge vodi ivica Mršič, mojster karateja 1. dan. Karate sekcija Jarše 10- WMi Tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« Ekipa Domžal odlična druga Tradicionalne zimskošportne prireditve, ki jih že dvaintrideset let prirejajo v spomin na dražgo-ško bitko »Po stezah partizanske Jelovice«, so tudi letos privabile nekaj tisoč udeležencev. Mei njimi je bila tudi ekipa občinskih konferenc ZRVS in ZSMS Domžal, ki je v tekmovanju, gel najstem po vrsti, pod geslom »Po poteh hero.i Lojzeta Kebeta«, dosegla odlično drugo mest/ Naši tekmovalci so z 497 zbranimi točkami le za las zgrešili prvo mesto, ki ga je z 501 točko osvojila ekipa Kočevja. Letošnje prireditve so potekale v zelo lepem, sončnem vremenu, snega pa je bilo tako malo, ne le v prisojnih Dražgošah, ampak tudi na sosednjih pobočjih Ratitovca in planoti Dražgoške gore, da so ekipe tekmovale brez smuči. Domžalsko ekipo so sestavljali člani ZRVS Janez Grego-rič (vodja), Borut Brleč in Tomaž Drolc ter člani ZSMS Robi Iglic, Iztok Vrhovnik in Roman Lazar. Za tekmovanje, ki ni zgolj manifestativno športne narave, pač pa vsebuje tudi preverjanje znanja rezervnih vojaških starešin in mladincev na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, so se ekipe pripravljale že od sredine novembra. Poleg vodje ekipe, sta priprave vodila še sekretar občinske konference ZRVS Vojo Savkovič in Anton Ganič. Ekipa je morala že do konca decembra rešiti taktično nalogo na temo »vod teritorialne obrambe v boju s helikopterskim desantom,« hkrati pa so člani morali osvežiti svoje znanje iz teorije in iz~ streljanja z malokalibrsko puško ter nabrati precej fizične kondicije. To jim je uspelo. Že ob začetku tekmovanja, ki je bil v Kropi, sr uspešno rešili topografsko nalogo, kjer je bil potrebno določiti topografsko in geografsko oi entacijo, določiti stojišče, izmeriti azimut na kar ter določiti relativno višino. Mladinci so mora, odgovoriti še na šest vprašanj o dražgoški bitki it o organizaciji sistema opazovanja, obveščanja ii alarmiranja. Za tem so se ekipe podale na stre lišče, kjer so morali člani izstreliti vsak po tri naboje v krožno tarčo z razdalje petindvajsetih metrov. Vseh šest članov ekipe je streljalo v ist tarčo in štel je skupni rezultat, ki je bil izvrsten Nazadnje so se podali še na pohod po zaznamo vani tekmovalni progi, ki je bila dolga devet kili metrov, višinska razlika pa je znašala približi 400 metrov. Start je bil pri sindikalnem domu Kropi, nato pa so tekmovalci preko vasi Jamni: morali čimhitreje, najkasneje pa v 80 minuta! priti na cilj pri šoli v Dražgošah. Naši ekipi sta pomagali s prevozom aelovi organizaciji Papirnica Količevo in Termit. Kiju neobičajnim vremenskim razmeram je tudi leto: nja prireditev ostala, kot prejšnjim rodovom, zi spomin in v opomin, domžalski ekipi pa kot ponovno priznanje, saj so bili podobni uspehi doseženi tudi na prejšnjih tekmovanjih. Sašo Novak str a: 9 mm/ mo Vsi naši samoprispevki! Pri prebiranju članka o samoprispevkih na občinskem merilu, o zbiranju sredstev ter njihovi realizaciji se človeku kar zamegli. Pa ne zaradi tistega, kar piše pač pa zaradi tistega, kar manjka. Vse lepo in prav, vendar marsikaj je izpuščenega. Samoprispevek v občinskem merilu plačujem že dosti dlje, kot je zapisano v glasilu. Tako npr. smo prav s samoprispevkom izgradili tudi novo povojno kanalizacijo v Domžalah, ki so jo morali kasneje menjati — verjetno zaradi preobremenitve. Manjka še marsikaj veliko od tega je časovno že preveč odmaknjeno vendar bi morali objaviti vse samoprispevke ter njihovo realizacijo. Temu ste se verjetno namerno izognili zato, da se zamegli slika o krajevnih samoprispevkih, ki jih je bilo kar nekaj po krajevnih skupnostih naše občine in jih verjetno še bo. Nekateri so bili zelo uspešni — tako po vsebini kot realizaciji sprejetih programov. Veliko pa jih je kljub najboljši volji povozila naša dobra znanka inflacija. Upam, da ni vzrok v tem, da niste objavili vse razpisane samoprispevke v tem, da so bili ti samoprispevki pogostejši v drugih, manjših krajevnih skupnostih, redkejši pa v domžalskih KS. Trdim, da so prav te prejele več kot tisti, ki plačujemo tako v občinskem merilu, kot v samoprispevkih, ki smo jih izglasovali za potrebe lastnih krajevnih skupnosti. Trdim tudi, da smo zelo ugodno rešili vprašanje prostorov za naše osnovnošolce in da bodo naši mlajši rodovi nabirali svoje obvezno znanje v normalnih okoliščinah. Nismo pa dovolj skrbi namenili otroškemu varstvu. Tu bi moral Matija Cerar sestaviti novo pesmico »Od Trojan do Domžal«... in še Od kod drugod do Domžal... ni vrtcev. Uboge mamice pa otroke v »deke« in po zimi »hajd« na avtobus in v Domžale, morda na Vir, kar je še bolj odročno, če nimaš svojega prevoza. (Teh je še kar nekaj). Vem, kaj boste rekli! Ni bilo načrtovano! To tudi sama vem in vsi poizkusi, da bi bilo načrtovano so bili zaman. Iskali smo podatke o zainteresiranosti za varstveno ustanovo in pred leti ugotovili, kje vse se pazijo naši otroci: pri starejših sorodnikih, pri starih starših, pri ženah, ki zaradi narave dela (kmetija) niso drugje v delovnem razmerju, pri znanih osebah in še marsikje. Z novimi programi novejših dejstev ni bilo ugotovljenih. Tako še vedno prevladuje povprečna ugotovitev — premalo otrok. Ženske, ki so bile vrtec v našem pomenu, so ostarele in si želijo počitek, mnoge so že tudi umrle. Mladi pa morajo vsi v tovarne, če hočejo preživeti in otroci ostajajo sami nam pa je danes — štirideset let po osvoboditvi nedosegljiv cilj poskrbeti za urejeno otroško varstvo na našem območju. Ostaja rešitev: na avtobus in v Domžale ali pa ... Zato predlagam, da v času melioracij in komasacij'preselite vse v znane centre, kjer so šole vrtci in ostalo ... manjše vasi in zaselke pa splanirate za kmetijstvo, pogozdite in podobno. Ali pa: načrtujte vendarle tudi za manjše vasi in kraje. Samoprispevek naj zajame vse, rešuje naj vse probleme, pa bomo zanj vsi. Ne sme pa se zgoditi, da bodo nekateri plačevali en samoprispevek in iz njega dobili vse, ostali pa bomo plačevali dva in se bomo še vedno sami ubadali s svojimi nerešenimi problemi. V. M. Pohvala, pa tudi... Sem občanka domžalske občine in priznam, da mi vaše glasilo OBČINSKI POROČEVALEC veliko pomeni. Ker nekoliko bolje poznam, kako potekajo razne tiskane izdaje (časopisi in druge publikacije), je kvaliteta časopisa predvsem zasluga dobrega tea-ma, ki v našem skupnem smislu nosi ime UREDNIŠKI ODBOR. Prav zato vse pohvale vsem osebam tega odbora, ki se resnično trudijo za obseg, raznolikost in pokrivanje vseh področij — tako vsebinsko kot lokacijsko. Želela pa bi, da se čim-preje odpravijo problemi, ki so ali pa tudi niso odvisni od članov uredniškega odbora: — pokrivanje terena: pridobiti bi morali čim več ljudi, ki bi pisali za naše glasilo, — pozornost namenjati zlasti tistim območjem, KS, ki se zelo malo ali nikoli ne pojavijo v glasilu. Rada se pogovarjam z ljudmi in vem, da ima veliko ljudi podobne pomisleke, mišljenja in kritike. Verjetno prejmete vsakovrstno pošto in med drugim morda tudi s podobno vsebino. Preberite jih, tudi mojega, morda v njem najdete kaj koristnega. Pošiljam vam tudi nekaj razmišljanj o posameznih problemih, vesela bom, če jih boste objavili. M. V. (naslov je v uredništvu) a OTROŠTVA V VOJAŠKE POUKE JE SAMO KORAK ... uspeh na razpisu za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učencevTehniške šole vojaških usmeritev v letu 1989 1. ZA UČENCE I II in III. RAZREDA SPLOŠNIH SREDNJIH VOJAŠKIH SOL: - Letalske splošne srednje vojaške Sole »Maršal lito« v Mostarju; - Splošne srednje vojaške Sole »Bratstvo-enolnost« v Beogradu; - Splošne srednje vojaSke Sole »lvo-1 ola Rlbar« v Zagrebu In - SploSne srednje vojaške Sole »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani (samo /. območja SR Slovenije). 2. ZA GOJENCE I. IN III. LETNIKA SREDNJIH VOJAŠKIH SOL RODOV IN SLUŽB: - Srednje vojalke iole kopenske vojske v Sarajevu (smeri: pehota, artilcrija, oklepne in mehanizirane enote, inženirstvo. /.veze, alomsko-biološko-kemična obramba ter elektronsko izvi-dovanje in protielektronska dejstvovanja); - Tehniške srednje vojaške Sole kopenske vojske v Zagre-(smeri: strojna, elektrotehniška in prometna); , - Srednje vojaSke Sole vojnega letalstvi In protiletalske obrambe v Rajlovcu (smeri: letalsko-tehniška, protiletalska obramba, zveze ter elektronsko izvidovanje in protielektronska dejstvo-vanja); - Mornariške srednje vojaške Sole v Splitu - smeri: pomorska (usmeritvi: ladijska in oborožitvena) in tehniSka (usmeritve: strojna, elektro in elektronska); - Intendantske srednje vojaške šole v Sarajevu (samo za III. letnik); - Sanitetne srednje vojaSke šole v Novem Sadu (smer: medicinski tehnik - samo za 1. letnik); - Glasbene srednje vojaSke Šole v Sarajevu (samo za I. letnik). 3. ZA UČENCE III. RAZREDA: - Tehniške šole vojaških usmeritev v Zagrebu (poklici: mehanik za pehotno oborožitev, mehanik za artilerijsko oborožitev, mehanik za radijska sredstva, mehanik za naprave za avtomatsko upravljanje ognja, mehanik za optične instumente in namerilne naprave, mehanik |HMfll&L'K. mrh;.mik za radijska sredstva in mehanik za -.iirliflM HBftig^iviu sredstva). RAZPISNI POGOJI Razpisa se lahko udeležijo kandidati moškega spola, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo a) Splošni pogoji - da so zdravi in sposobni, kar ugotovi pristojna vojaška zdravniška komisija; - da niso sodno kaznovani in da se zoper njih ne teče kazenski postopek; - da imajo soglasje staršev - skrbnikov. b) Posebni pogoji i Kandidati za 1. razred-letnik splošnih srednjih vojaških šol In srednjih vojaških šol rodov In služb: - da so rojeni leta 1971 ali kasneje; - da so VII. razred in I. polletje VIII. razreda osnovne Šole končali vsaj z dobrim uspehom, tisti, ki so končali osnovno šoto pa, da so imeli vsaj dober uspeh. 2. Kandidati za II. razred splošnih srednjih vojaških Sol: - da so rojeni leta 1972 ali kasneje; - da so VIIL razred osnovne Šole in I. polletje I. razreda šole za srednje usmerjeno izobraŽevanje končali vsaj z dobrim uspehom, učenci, ki pa so Že končali I, razred, morajo imeli v tem razredu vsaj dober uspeh. 1 Kandidati i* III. razred-letnik splošnih srednjih vojaških Šol, srednjih vojaških Šol rodov in služb In Tehniške šole vojaških usmeritev: - da so rojeni leta 1971 ali pozneje; - da so i. razred in I. polletje II. razreda končali vsaj /. dobrim i razredu vsaj dober uspeh; ipehom, tisti, ki so končali II. razred, pa morajo imeti v tem 4. Kandidati, ki obiskujejo VIII. razred osnovne Sole, I. ali II. razred šole srednjega usmerjenega izobraŽevanja ne bodo sprejeti, če v tem razredu niso imeti vsaj dobrega uspeha. Kandidati za splošne srednje vojaške šole in srednje vojaške šole rodov in služb, razen za Glasbeno srednjo vojaško šolo, morajo poleg predpisanega splošnega uspeha v predhodnem Šolanju, imeti v razredih, ki so navedeni v posebnih razpisnih pogojih, vsaj dobre ocene iz matematike, fizike in kemije. Kandidati za Glasbeno srednjo vojaško šolo morajo imeti dober glasbeni poslih, spomin in smisel za ritem. ŠOLANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV IN GOJENCEV Šolanje se začne I. septembra 1989 in traja dve, tri oziroma štiri leta. Med Šolanjem stanujejo učenci in gojenci v internatu in imajo na breme finančnega načrta Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do stanovanja, hrane, obleke, obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov. Učenci Letalske splošne srednje vojaške gole »Maršal Tito« morajo med šolanjem opraviti program padalskih skokov, leteti z jadralnimi in motornimi letali ter po končani šoli nadaljevati Študij na Letalski vojaški akademiji. Učenci splošnih srednjih vojaških šol nadaljujejo po konačni šoli študij na vojaških akademijah JLA. Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb so po končanem Šolanju sprejeti v aktivno vojaško službo s Činom vodnika ustreznega rodu oziroma službe, gojenci Glasbene srednje vojaške Šole pa v IX. razred vojaškega uslužbenca. Učenci Tehniške šole vojaških usmeritev po končanem šolanju odidejo na odslužitev vojaSkega roka. Po odsluženem vojaškem roku so sprejeti v službo s statusom civilne osebe v službi v JLA in nazivom strokovnega delavca IV. stopnje za določen poklic. Učenci oziroma gojenci morajo biti po konačnem šolanju v službi v Jugoslovanski ljudski armadi toliko časa, kolikor je določeno z Zakonom o službi v oboroženih silah. Medsebojne obveznosti oseb, sprejetih na Šolanje, in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo ureja pogodba. PRIJAVA NA RAZPISU Kandidati, ki se želijo prijaviti na razpis, vložijo prošnjo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo. Prošnjo je treba napisati na obrazcu, ki se dobi pri navedenem organu. K prijavi je treba priložiti: - overjen prepis spričeval z ocenami po predmetih za dva predhodno končana razreda ter overjeno potrdilo o uspehu za predmete na polletju razreda, ki ga kandidati obiskujejo; - overjen prepis izpiska iz matične knjige rojenih. Razpis je odprt do 31. marca 1989. Razpis za Tehniško Šolo vojaških usmeritev je odprt do 15. junija 1989. Kandidate za učence - gojence bodo izbrale komisije v vojaških šotah, in jih o rešitvi prošenj obvestile do konca junija 1989. Druga obvestila v zvezi z razpisom lahko kandidati dobijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo in vojaških šolah. Mladi pišejo... Kajenje, obsedenost, današnjega časa... Grem po ulici, kadijo, na avtobusni postaji — kadijo, na sejah, tudi v šolah kadijo. Kadijo vsepovsod, ženske in moški, v današnjem času že sošolci, otroci. Kajenje nam je prešlo v navado, nekateri ljudje ga potrebujejo kot hrano. Kadijo in vlečejo dim, kot začimbo k zraku. Kaj pomagajo vsa prepričevanja, predavanja, dnevi proti kajenju, ko pa zanje navadno vedo večinoma tisti, ki ne kadijo. Kadilec se morda zaveda, da ne dela prav niti zase niti za druge. Vendar, če kadi, mu je kajenje v užitek in tudi če se odloči, da bo nehal, si nekje v podzavesti tega ne želi in največkrat so takšni neodločeni poskusi neuspešni. Včasih so kadili le odrasli, otroci in mladoletniki pa le v skrivnih kotičkih. Kdor hoče odrasti, se zgleduje po tistih, ki so že odrasli, posnema njihovo oblačenje, obnašanje in če je že ravno tako, tudi kajenje. Ko ugotovijo, kaj počnemo, nam hočejo to na vsak način preprečiti, toda kaj pomaga, če zdravnik in tovarišica, ko prideta iz predavalnice, sežeta v žep in prižgeta cigareto. Otroci, ki to vidimo, imamo lahko vse kar smo slišali o veliki škodljivosti kajenja, za resnico. Kot pravijo, odrasli so nam za zgled in če se zgledujemo po njih, bomo mi tudi taki. In to ni prav, dokler nismo polnoletni, bi morali starši poskrbeti, da ne bi nihče od nas kadil, zdaj še nismo sposobni piesoditi kaj je prav in kaj ni. Takoj že na svoj 18. rojstni dan, pa kar z veseljem, kdor hoče pa si naj prižge cigareto. Ko si polnoleten, odgovarjaš zase sam, za svoje zdravje in če tega ne spoštuješ, je to stvar posameznika, vendar če kadiš, nisi samo uničevalec svojega zdravja, ampak tudi zajedalec, ki uničuje tudi zdravje drugih. Včasih pa le preveč obsojamo kadilce, označimo jih: »Ta pa kadi!« Zavedati se moramo, da so kadilci ljudje, ki niso dovolj močni, da bi se sami uprli razvadi, zato jim moramo pomagati, pa ne s predavanji in grožnjami o škodljivosti cigaret. Stvari se lotimo čisto iz druge strani, morda je človeku potreben prijatelj za pogovor, prijatelj za uslugo, kar ga bo pomirilo in mu s tem tudi pomagalo v svojem boju proti kajenju. Gabi Fužir, 8. b Naš pustni vsakdan: Fehtajmo... Takole nam poroča občanka M. Ž. iz novega Trzina: »vsak človek, tako tudi jaz se po svoje veselim praznikov, pa naj bo navsezadnje tudi pust. Pa seje žal ta praznik, recimo, da je zvečine otroški, sprevrgel v nekaj čudnega, motečega, vsekakor neprijetnega. Letos sme denimo doživeli poplavo maškar. Že v soboto jih je bilo polno, pa v nedeljo tudi. Nenehno so zvonile na vratih, trkale, mencale. Človek jim odpre, pa ni dovolj, da si širokogruden za krof. Ta pač ne zadošča več. Denar hočejo, s palcem in kazalcem in z prepoznavno gesto dajo vedeti, da jim gre pač le za denar, za čimveč denarja. Fehtajmo pač. Odpraviš eno skupino mask, na vratih je druga, za njo tretja, tako v nedogled. Procesija prosjačenja se nadaljuje proti večeru, vleče se v jutrišnji dan. Maškare, maškare, ta neizprosen obred prosjačenja, celodnevna masa fehtarije. Tako je to! Do tu smo prišli... Kakšno življenje, takšen pust... Kot vsako leto je ZPM Domžale tudi letos organizirala sprevod pustnih šem v centru Domžal. Na fotografiji godbeniki domžalske godbe, ki so tudi letos poskrbeli za zvočno kuliso pustni prireditvi. Zakaj ne drugače! So starši tudi maškare? Kakšen krasen domžalski karneval smo imeli letos! Maškar in mask se je kar trlo, med njimi klovni, plesalke, kraljične, različne živali, roboti, supermeni, ki so se zabavali, plesali in skakali. Bilo je živahno in prijetno, pa bi bilo lahko še bolj, če ... Začelo se je že kar na startu! Kljub prizadevanjem in najboljši volji organizatorjev, da bi sprevod spravili lepo skupaj, da bi maškare v koloni odkorakale ob zvokih Domžalske godbe proti hali Komunalnega centra, jim to ni v celoti uspelo. Verjeli ali ne, med maškarami je bilo še »največ« staršev v »civilu!« Še dobro, da je super buba (bravo fantje in dekleta!) na startu malo zamudila, sicer bi jo že v začetku pomendrali, če bi ji že uspelo priti v sprevod. Razumem, da morata dveletnega kratkohlačnika spremljati očka in mamica (ali pa kar celo sorodstvo!), ni mi pa jasno, kaj so v sprevodu delali starši oz. (verjetno) sorodniki že skoraj odraslih otrok! Še slabše je-bilo ob vhodu v dvorano, kjer so se odrasle ne-maškare drenjale pred in med sprevodom in skoraj niso pustile pravih maškar v dvorano, kjer jih je čakala prijetna voditeljica in vesel ansambel Charlie. Maškare so plesale in pele, skakale in kričale, vmes pa spet problem. Starši, kar precej jih je bilo, niso in niso mogli (hoteli) razumeti, da so mize v dvorani zato, da se umaknejo zanje in pustijo dovolj prostora razigrani mladeži. Ni pomagala vljudna prošnja voditeljice, niti njena večkratna opozorila, starši in ostali odrasli so vztrajali na svojih mestih in zapirali krog, ki je postajal čedalje manjši in tesnejši za plesa željne otroke. Bojazen po tem, da se kakšen najmlajši izgubi, pa skoraj odveč, saj je bilo nemogoče »prebiti« kordon odraslih, ki je zoževal ?obroč okoli maškar. Na žalost to ni bilo prvič: zato v premislek za drugo leto; odmaknimo se par centimetrov od svojega otroka, boste videli, da se bo še bolje zabaval in še z večjim veseljem parkrat pritekel, da se prepriča, če ga še čakate. OSA So starši maske? V prenatrpani dvorani komunalnega centra Domžale se je znašlo na otroškem rajanju več kot polovica staršev. Kaj pa, če rajanje potrebujejo starši in ne otroci? Jožeta Jančarja sem srečal, ko je prenašal seno iz kozolca domov. To delo opravlja večkrat na teden in celo dvakrat na dan. Foto: Jože Novak. Razpis raziskovalnih nalog občinske raziskovalne skupnosti Domžale V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za obdobje 1986—1990 objavlja Komisija za spremljanje raziskovalnih programov in inovacije pri Občinski raziskovalni skupnosti Domžale razpis raziskovalnih nalog v občini Domžale, ki jih bo Občinska raziskovalna skupnost (so)financirala v letu 1989/90. POGOJI: 1. Raziskovalne naloge lahko prijavijo OZD, družbenopolitične skupnosti in organizacije, samoupravne skupnosti, raziskovalne organizacije, samostojni inovatorji ter obrtniki. 2. Prijavljene raziskovalne naloge morajo biti usklajene z 2. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za obdobje 1986—1990 in z družbenim planom občine Domžale za obdobje 1986—1990. 3. Vsaka prijavljena naloga mora vsebovati: — naslov raziskovalnega programa in naloge — naslov organizacije, ki nalogo opravlja — priimek in ime vodje raziskovalnega dela ter delovno mesto, ki ga zaseda ter sodelavcev — izhodišča raziskovalnega dela in namen raziskave — predvidena uporabnost naloge glede na strokovne in znanstvene dosežke — pričakovane gospodarske in ekonomske učinke — predlog strokovnjakov, ki lahko raziskovalno delo recenzirajo — predlog finančne konstrukcije. 4. Za leto 1989/90 bodo imele prednost raziskave, ki se vključujejo v reševanje problematike izkoriščanja odpadnih surovin. 5. Občinska raziskovalna skupnost Domžale sofinancira raziskovalne naloge največ do 40 % skupne vrednosti naloge. 6. Občisnka raziskovalna skupnost Domžale lahko tudi v celoti pokriva stroške raziskav splošnega družbenega pomena za občino Domžale. 7. Občinska raziskovalna skupnost Domžale bo v letu 1989 sprejemala v strokovno recenzijo razvojne programe, ki bodo financirani iz Razvojnega sklada Skupščine občine Domžale. Prijave sprejema Komisija za spremljanje raziskovalnih programov in inovacije pri Občinski raziskovalni skupnosti Domžale na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Domžale, Ljubljanska c. 36, v roku treh tednov od objave v Občinskem poročevalcu. Občinska raziskovalna skupnost Domžale Razpis Na podlagi Pravilnika Občinske raziskovalne skupnosti Domžale o podeljevanju priznanj za inovacije in raziskovalne dosežke, razpisujemo natečaj za podelitev priznanj in plaket v letu 1989. Priznanje za inovacije in raziskovalne dosežke na vseh raziskovalnih področjih podeljuje Občinska raziskovalna skupnost za dela: — ki predstavljajo originalen raziskovalni dosežek. — ki predstavljajo inovacije, ki so prinesle bistvene ekonomske prihranke, prispevale h tehnološkemu razvoju ali izboljšanju ekoloških pogojev. Priznanja se podeljujejo tudi za dolgoletno znanstvenoraziskovalno in inovacijsko delo, za organizacijsko delo na področju raziskovanja in inovacije ter za naloge, ki so rezultat raziskovalnega dela v okviru usmerjenega izobraževanja in drugih raziskovalnih del mladih. Priznanja raziskovalne skupnosti se lahko podeljujejo posameznikom in skupinam za inovacije in raziskovalne dosežke, ki so nastali pretežno v občini Domžale ali so k njim prispevali raziskovalci, odnosno inovatorji iz organizacij s sedežem v občini Domžale. Kandidate za nagrade in priznanja lahko predlagajo OZD, KS, DPO, društva, samoupravne interesne skupnosti, strokovna društva in združenja, občani domžalske občine ter samoupravni organi Občinske raziskovalne skupnosti. Predlogi za podelitev morajo vsebovati poleg podatkov o kandidatu ter ustreznih utemeljitev tudi navedbe kdaj in kje so bili predlagani dosežki ali inovacije objavljene, izvedene ali na kak drug način dane v javno presojo. Predloge za priznanja in plakete je potrebno poslati na naslov Občinska raziskovalna skupnost Domžale, Ljubljanska c. 36, 61230 Domžale, najkasneje do konca marca 1989. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Občinska organizacija RK DOMŽALE obvešča: Krvodajalska akcija 1989 V Občinski organizaciji RK Domžale smo izvedeli, da bo Krvodajalska akcija v mesecu marcu 1989, ki jo organizira skupščina RK Slovenije in Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani za občane domžalske občine v dneh 20., 21., 22., 23., 24., 27., 28. marca 1989. Dodatni dan je 25. julij 1989, o čemer pa bomo še posebej poročali. Podrobni plan akcije bo objavljen v eni izmed naslednjih številk Občinskega poročevalca. Prosimo krvodajalce, ki menijo, da nimajo urejene kartoteke, da se javijo v pisarni OO RK Domžale, Ljubljanska 36 (Stob — bivši Dom upokojencev) vsako sredo od 8. do 17. ure. Občinski odbor RK Domžale SGP GRADBINEC KRANJ Kranj, Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Gradbena operativa Kamnik, objavljamo proste naloge in opravila VODJA OBRAČUNSKE ENOTE I 2 VK ZIDARJA 10 KV ZIDARJEV Pogoji: pod 1 — višja ali srednja gradbena šola z 5-letnimi delovnimi izkušnjami in opravljenim strokovnim izpitom, organizacijske sposobnosti, sposobnost vodenja pod 2 — poklicna gradbena šola z tečajem za VK in 3-letnimi delovnimi izkušnjami pod 3 — poklicna gradbena šola z 3-letnimi delovnimi izkušnjami Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas z dvomesečnim poizkusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložiie v roku 8 dni po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1. induplati Jarše Velika turistična pridobitev □ induplati □ Ob tovarni Induplati vjaršah: Sobe za tujce prve kategorije vjaršah... V Jaršah, nad svojim dolgoletnim gostinskim objektom je tovarna INDUPLATI — Poslovna enota gostinska dejavnost pridobila nekaj izjemno lepo urejenih sob v katerih ie gostom na voljo 19 ležišč. Uredili so: — 2 apartmaja — 2 enoposteljni sobi — 4 dvoposteljne sobe — 1 troposteljno sobo V vseh sobah so zgrajene kopalnice s sanitarijami, priključki za telefon in TV. Ob stavbi je na voljo 5 zaprtih garaž, nadaljuje se urejanje okolice, v pripravah so qekorativni slovenski kozolci z etnografsko zasnovanimi usmeritvenimi napisi. 24 zaposlenih se trudi vsak dan do 24. ure (do tedaj je odprta recepcija) s polno gostinsko in prenočitveno ponudbo ustreči svojim gostom. Na robu našega mesta deluje lep SOstinski objekt, kamor boste, če bo tako naneslo, šli lahko tudi vi. Informacije oz. prijave nočnin lahko opravite na telefonskih številkah 721-476 ali 721-911 int. 353 ali 359. V vseh sobah so zagotovili nove lepo urejene so. kopalnice... SKI POROČEVALEC N 13 RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi Risalno desko — ISIS mizo za format AO, prodam. Debeljak, Trzin, Ljubljanska c. 35. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 737-278. Čistimo greznice s traktorsko cisterno 8 m1. Telefon: 722-056. Montaža TV ANTEN, Sašo Pavlic, Ljube Šercerja 4, Domžale. Telefon: 722-240. Blizu Domžal oddam v najem prostor za skladišče. Naslov v uredništvu ali pop. na tel. 373-592. ZAPOSLIM DEKLE v usnjarsko galanterijski stroki. Naslov v oglasnem oddelku. Honorarno zaposlim delavko ali delavca (starejšega ali mlajšega za 4 ure v dopoldanskem času). Telefon: 723-420. Instruiram matematiko in fiziko. Telefon: 722-319. Oddam ogrevano enosobno stanovanje za dva. Gartner, Homec, Bolkova 64 (za gostilno Repan-šek). - Kavč in dva fotelja (rjave barve) lepo ohranjena ugodno prodam. Burja Jože, Ljube Sercerja 7, Domžale. Skladiščni prostor 50--100 kvadratnih metrov najamem v okolici Domžal. Telefon: 722-653. ZAHVALA _ V-bladnem januarskem poldnevu sva se v neizmerni žalosti poslovila od najine drage mame VERE ZRIMŠEK roj. ZORČIČ Ob boleči izgubi nama je v vzpodbudo in uteho vsa skrb, ki jO je nama in najini mami kdorkoli izkazal. Hvala osebju Onkološkega inštituta in Zdravstvenega osebja Domžale, ki se je neumorno borilo z njeno boleznijo: številnim prijateljem, sosedom v stanovanjskem bloku Veljka Vlaho-viča 4. b, delavcem Melodije Mengeš in Tkanine Ljubljana, učencem in učiteljem OŠ Slan-drove brigade Domžale za vso pomoč, darovano cvetje in tople izraze sožalja; govorniku za prisrčne besede slovesa; pevcem Stobljanskega okteta za v srce segajoče žalostinke ter gospodu župniku za opravljen obred. Hvala še enkrat vsem, ki ste imeli najino mamo radi, se je boste z lepo mislijo v srcu spominjali in obiskovali njen prerani grob. Žalujoča otroka Sonja in Bojan v imenu vsega sorodstva. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, očeta, brata in strica CIRILA MOČNIKA iz Doba, Cubčeve brigade 2 a se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob nenadnem, bolečem udarcu stali ob strani, izrekli sožalje, darovali :vetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsemu zdravstvenemu osebju za dolgoletno zdravljenje ter obiske na domu. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep pogrebni obred, upokojenskemu pevskemu zboru iz Domžal ter trobentaču za lepo odigrano žalostinko. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Ana, hčerka Anka ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta in starega očeta JANEZA LENČKA mesarskega mojstra v pokoju se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom za izrečeno sožalje in pomoč. Vsi njegovi. Smrt ni tvoje zadnje dejanje, tvoja zadnja beseda, tvoj zadnji glas. (Pavček) V SPOMIN METI VEHOVEC roj. ŠKOFIC Minilo je leto dni, kar nas je zapustila. Zelo jo pogrešamo. Vsi;:njeni. Zahvala ob smrti:* MARTINA KUHARJA 6. 12. 1920 Petindvajsetega januarja smo se na Žalah v LJubljani poslovili od našega dragega očeta, moža, brata, deda in prijatelja. Zahvaljujemo se vse.m, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, domžalski milici za godbo, za poslovilni govor Milanu Potočniku, Zvezi borcev Domžale, zakoncema Praznik za nesebično pomoč. Spomin nam bo vedno drag. Vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in ata FRANCA KLEMENA iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim znancem za vso pomoč, ki ste jo izkazali ob težkih trenutkih slovesa. Hvala DO ETA Kamnik in Mengeš, DPO, ZB, ZK, Krajevni skupnosti Mengeš, DO Mlinostroj, Svilanit, Avtoservis, mengeški godbi in pevcem, Uredništvu Kamniškega občana in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za poslovilne besede, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti dobre žene, mame, babice, prababice in tete IVANKE STARIN roj. Kokalj iz Ihana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Zajčevi, sestram in ostalemu osebju iz doma upokojencev za nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, ter pevcem iz Ihana za lepo zapete žalostinke in poslovilne besede ter vsem, ki so darovali za mašo. Vsi njeni ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči smrti našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica in dedka VALENTINA DRČARJA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo Štefetovim, Rokovim, Pezdircevim, tov. Luku Cerarju in tov. Vinku Kepcu za lepa govora in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Tudi vsem tistim, ki postojite ob njegovem grobu — iskrena hvala. Vsi njegovi Vsi njeni V SPOMIN FRANCIJU LUKAČU iz Trzina 12. marca mineva leto dni, odkar sonce sreče ne sije več na najin dom. Za tabo ostala velika je praznina in v srcu huda bolečina, ki pozabljena ne bo. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Neutolažljiva žena Slava. Trud in trpljenje je bilo tvoje življenje, srce je dalo vse otrokom, kar je imelo, niti bilke zase ni imelo. V SPOMIN ' 18. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica FRANČIŠKA LOBODA Trobentarjeva mama iz Štude Hvala vsem, ki se je spominjate! Z žalostjo v srcih domači! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta FRANCA GERČARJA iz Žic pri Radomljah se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja ter vsem, ki ste nam karkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. -Vsi njegovi. F. SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV." RAJKO AVGUŠTIN, Koželjevo nabrežje 2, MENGEŠ. Telefon: 737-482. Sprejem naročil od 7.-8. ure. Križan zdenJia Delavnik 8.00-12 00. 16 00- 20 00, sobota 8 00-13 00 STARA POT 1 MENGEŠ TELEFON. 737-041 »Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI, p. o. Jarše, p. Domžale Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. PRODAJALEC — v prodajalni Jarše Pogoji za izbiro: Induplati — IV. stopnja prodajalec tekstila — 2 leti delovnih izkušenj — sposobnost komuniciranja 2. MIZAR Pogoji za izbiro — IV. stopnja — lesar širokega profila — zaželene so delovne izkušnje 3. ŠIVILIJA — v prodajalni Jarše Pogoji za izbiro: — IV. stopnja — konfekcionar tekstilij oz. tekstil.-obrt. kon-fekcionar — 2 leti delovnih izkušenj — z nekaj izkušnjami iz krojenja 4. IMPREGNIRANJE APRETIRANJE IN SUŠENJE NA ŠRS Pogoji za izbiro: — III. stopnja — apreter tekstilij — zaželene so delovne izkušnje 5. ŠIVILIJA V RAZVOJU Pogoji za izbiro: — IV. stopnja — konfekcionar tekstilij — zaželene so delovne izkušnje 6. DELAVKA V KONFEKCIJI POSEBNIH ŠOTOROV Pogoji za izbiro: — I. stopnja — pomožni tekstilec — zaželene so delovne izkušnje 7. ŠIVILIJA (za oddelek konfekcije Peče) — 3 delavke ŠIVILIJA (za oddelek konfekcije Radomlje) — 3 delavke Pogoji za izbiro: — IV. stopnja — tekstilni konfekcionar — zaželene so delovne izkušnje 8. DELAVKA — za delo v obratu predilnica Kandidatka mora imeti uspešno končano osnovno šolo, zaželen je končan srednji ali skrajšani program usmerjenega izobraževanja tekstilne smeri. 9. ŠIVANJE — VARJENJE CERAD — 1 delavec Pogoji za izbiro: — IV. stopnja — konfekcionar tekstilij — zaželene so delovne izkušnje Delovno razmerje bomo s kandidati sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI p. o. Jarše, p. Domžale z oznako za kadrovsko službo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. ZDENE AHČIN OBVEŠČA: Cenjene stranke obveščam, da sem svojo delavnico »POPRAVILA GOSPODINJSKIH APARATOV« iz Savske 33, Domžale, preselil na PREŠERNOVO 1A V NOVO HIŠO, prav tako v Domžale (za pekarno Kancilija). Obenem tudi obveščam vse svoje stranke, da še vedno popravljam pralne stroje, fene, sesalce, mikserje, likalnike... VSE INFORMACIJE iN NAROČILA NA TELEFON 722-107. Delovni čas: odprto vsak dan od 8.—12. ure, v ponedeljek in sredo od 16.-18. ure. ZDENE AHAČIČ Prešernova 1a DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVČE Društvo upokojencev Moravče (upravni odbor) vabi ki bo vse svoje člane in članice, na občni zbor, V nedeljo, dne 19. marca 1989 ob 8.30 uri v prostorih tovarne »Rašica« Moravče, Šlandrova ulica. a V kulturnem programu bodo sodelovali: — mešani pevski zbor Društva upokojencev Moravče, — recitatorji iz vrst upokojencev, — na citre bo igral tov. Rado Kokalj Na prireditvi bodo podelili društvena priznanja za večletno prostovoljno in požrtvovalno delo v društvu upokojencev Moravče. Po kulturnem programu bo majhna zakuska, ki jo organizira društvo upokojencev Moravče. Vsi ste prisrčno vabljeni! Vabi upravni odbor DU Drage moje, ste na delovnem mestu v stalnem stiku s strankami? Ali pa se vam morda vaši nohti zde prekrhki in premalo negovani... Včasih, ko ste malce prenapete, v kakšen noht nevede celo rahlo ugriznete. Ali pa bi preprosto rade lepše, bolj negovane roke ... Ste že pomislile na strokovno oblikovane umetne nohte? Ja, take iz obstojnih preparatov na naravni bazi, ki so mnogo trši od vaših nohtov. Pomenijo terapijo in oblikovanje, s tem pa tudi skrb. za nohte, pa še gristi si jih ne boste več mogle (velja tudi za vaše otroke). In kako izgledajo! Prva in edina v Domžalah — BB — Bojana Brinšek, Ljubljanska 91, stan. 1/1. Pa srečno! Predstavljamo storitvenika: Avtoličar Roman Kramberger Blizu avto odpada na Količevem bo Ro-nian izdeloval in montiral tudi plastične odbijače športnega videza za vse vrste avtomobilov; seveda so prve avtoličarske storitve Roman Kramberger je 21-letni Domžal-čan, točneje Količan. Mnogi pristaši modelarstva ga poznajo kot uspešnega športnika-tekmovalca v tej panogi Zveze organizacij ljudske tehnike. Morda si je prav pri tem konjičku pridobil ustrezno skrbnost, natančnost in preciznost, kar vse je potrebno pri Poklicu avtoličar ja. Tega poklica se je Ro-nian izučil v ustrezni poklicni šoli v Ljubljani leta 1985. Prakso je »skozi dal« v ljubljanskem Avtocomercu, pri tem pa seveda spoznal mnogo ljudi, pridobil izkušnje, ki so seveda potrebne. Rodila pa se je tudi želja pričeti — kot se reče — »na svoje«. V domači hiši si je ob pomoči skrbnega očeta Avgusta uredil ustrezno delavnico, pridobil potrebna dovoljenja in papirje in sedaj je Roman na tem, da mu damo delo... Kaj vsem ponuja med svojimi avtoličar-skimi storitvami? Generalno ličanje vseh vrst vozil v vseh barvah, antikorozivno zaščito vozil, odstranjevanje rje s peskom (peskanje), izdelovanje napisov, emblemov, grbov, znakov, simbolov, dekorativnih črt na vozila, izdelal in niontiral pa vam bo tudi modni odbijač iz Plastike atraktivnega videza. Na Robbovi 12 na Količevem (nasproti avtomobilskega odpada) ga lahko dobite tudi na telefon 723-565; dogovorili se boste o rokih in cenah Popravila. Z delom in odnosom do strank bo Roman sam izdelal odgovor na vprašanje: Smo a" nismo?! Mengeška komisijska trgovina Napredek Domžale odpira na Blejčevi 9 v Mengšu KOMISIJSKO TRGOVINO. ?d 20. 2.1989 dalje sprejemamo v komisijsko prodalo: vse vrste tehničnega blaga (akustiko, računalnike, telefone, vžigalnike, kasete, manjše gospodinjske aparate) ~- kolesa in mopede in rezervne dele, rezervne dele za avtomobile -~ športno opremo krzneno, usnjeno in športno konfekcijo ~- otroško opremo (vozičke, stajice, nahrbtnike, igrače) *- slike, glasbila, ure, fotoaparate. opravljanja poslov komisijske prodaje bomo °Pravljali tudi posredniške posle. |rgovina bo odprta od 8. do 19. ure, v soboto do '2. ure. Lahko nas pokličete tudi po telefonu št. 737-013. I U S SO FTURRE oprena in svetovanje IUS SOFTWARE Programska oprema in svetovanje Pravkar smo odprli novo svetovalno firmo in spodobi se, da se najprej predstavimo bralcem Občinskega poročevalca.. . Rabite pomoč pri uvajanju računalnikov v vašo pisarno? Pomagali vam bomo z nasveti pri zasnovi informacijskega sistema, predvsem za potrebe pravnih, splošnih in kadrovskih služb v gospodarstvu, pa tudi pri avtomatizaciji pisarniškega poslovanja, tudi za obrtnike. Preskrbeli vam bomo tudi vse ustrezne programe, tako tuje, kot domače, če pa ne bo dober noben obstoječi, bomo naredili novega, prav za vas ... Vam povzročajo probleme samoupravni splošni akti in pogodbe? Pomagali vam bomo narediti in vzdrževati Statut podjetja po novem Zakonu o podjetjih, kot tudi vse druge splošne akte. Svetovali vam bomo pri izdelavi pogodb in ponudb na področju nabave računalniške opreme, izvajanja investicijskih del v tujini, pogodb o dobavi in montaži opreme, projektiranja, konzultinga, gradnje in'inženiringa. Nameravate ustanoviti privatno podjetje, pa ne veste kako? Svetovali vam bomo, ali je za vašo dejavnost primernejša delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna družba ali kakšna druga oblika novega podjetništva. Seveda vam bomo naredili tudi družbena pravila oz. statut in vam pomagali izpeljati potrebne postopke registracije itd. Domžalčani bi morali biti, glede na dosedanji uspešen razvoj obrtništva, prvi tudi pri PRAVEM PODJETNIŠTVU! Telefona žal še nimamo (Zakaj? — Vprašajte na PTT ...), zato nam PIŠITE na naslov: IUS SOFTWARE, Vir, Parmova 1, 61230 Domžale Anton Tomažlč Vir, Parmova 1 61236 Domžale Fleretove kremne rezine Ob nedeljskih sprehodih nemalokrat zavijemo tudi v slaščičarno. Prav tako se nam ob raznih slovesnostih prilezejo dobro spečene torte. Z vsemi temi dobrotami pa smo lahko po-streženi le v kakšni dobri slaščičarni, ki jih na žalost ni veliko. Zagotovo pa spada med odlične slaščičarne mengeška slaščičarna Flere. S šefinjo te slaščičarne, z Mileno Flere, sem naredila tale kratek pogovor. Milena Flere mi je povedala, da nimajo s slaščičarno nobene tradicije in da sta to obrt začela z možem popolnoma sama. Seveda ji je bila potrebna za vodenje slaščičarne izobrazba. Takrat, ko je hodila Milena v šole, je bilo potrebno 3-letno šolanje. V njihovi slaščičarni sta poleg njiju zaposleni še dve dekleti. Tako vsak dan pripravljajo torte, kremne rezine, čajno pecivo, s posebnim zadovoljstvom pa pečejo torte po naročilu. Poudarek pri vsem je na svežosti in kvaliteti peciva in kolačev. Daleč naokoli slovi njihova slaščičarna po zelo okusnih kremnih rezinah. Milena pravi, da je skrivnost le v tem, da so vsak dan sveže, da so pripravljene iz naravnih snovi (mleko, jajca, sladkor), brez kakršnihkoli umetnih preparatov. Mengšani smo lahko opazili, da Fleretova slaščičarna ne obratuje več na starem mestu poleg gostilne Lovec, ampak so se preselili v hišo, ki stoji poleg doma TVD Partizan. Prejšnje poslopje so imeli Fleretovi v najemu, sedanje pa je v njihovi lasti. Milena Flere pravi, da se preselitev s starega mesta na novo lokacijo kar precej pozna na obisku. Upa pa, da se bodo predvsem obiskovalci iz drugih krajev počasi navadili na to. Objekta ne mislijo več razširjevati, ker so to storili že sedaj, ob novi gradnji. Šefinja mengeške slaščičarne mi je tudi povedala, da so davki že preveliki za njihovo delo, saj morajo večino sladkarij narediti ročno in v majhnih serijah oziroma celo posamezno. Njena največja želja pa je, da bi se krajani čimprej navadili na novo lokacijo. Zeli si tudi, da bi jim prodaja še naprej lepo tekla, zaveda pa se, da je največ odvisno od njih samih, od njihove kvalitete peciva in vsega, kar ponujajo svojim obiskovalcem. Vsi tisti, ki še niste poskusili izvrstnih Fleretovih kremnih rezin in drugih dobrot, obiščite čimprej njihovo slaščičarno. Spoznali in okusili boste, da povabilo ni bilo zaman. Vesna Sivec SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Razpis za, evidentiranje kupcev stanovanj ¥ Mengšu Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale sporoča, da je v pripravi gradnja 61 stanovanj v stanovanjskem objektu M-9 in M-10, Mengeš Zavrti. Stanovanje gradi SGP Graditelj Kamnik kot izvajalec stanovanj po proizvodnem principu »gradnja za trg« po programu družbeno usmerjene gradnje občine Domžale. Oblikovana je informativna izhodiščna prodajna cena za m2. Samoupravna stanovanjska skupnost poziva vse zainteresirane, da oddajo svoje prijave za nakup stanovanja. Podatki o vrsti stanovanj: Tip Velikost Število stanov. (prodajna površ.) stanovanj Garsonjera G 30,07 m2 16 Garsonjera G/1 23,42 m2 2 Enosobno 1 37,09 m" 16 Enosobno1/1 36,36 m2 2 Dvosobno 2 55,38 m2 16 Dvosobno 2/1 53,93 m2 4 Dvosobno s 70,55 m2 1 kabinetom 2 +K Trosobno 3 77,20 m2 4 Informativna cena za 1 m2 prodajne stanovanjske površine znaša na dan 28. 2. 1989 4,450.000 din. Stanovanja v bloku M-9 in M-10 v soseski Zavrti Mengeš bodo vseljiva 25.12. 1989. Sklepanje pogodb za prodajo stanovanj bo možno od 15. 3. 1989 dalje, ko bodo vseljiva 25.12. 1989. Sklepanje pogodb za prodajos tanovanj bo možno od 15. 3. 1989 dalje, ko bo oblikovana tudi definitivna izhodiščna cena za 1 m2 prodajne površine stanovanja. PLAČILNI POGOJI IN ROKI PLAČIL SO NASLEDNJI: Minimalni plačilni pogoji za nakup stanovanja so: 40 % kupnine v treh mesecih po podpisu pogodbe, naslednjih 40 % v šestih mesecih po podpisu pogodbe in 20 % do prevzema staovanja. Fksnost cen garantirajo v višini plačila, za neplačani del pa zaračunavamo podražitve v skladu z rastjo cen po indeksih Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije. PREDNOST PRI SESTAVI VRSTNEGA REDA BO SLEDEČA: — potrebe združenega dela s področja občine Domžale — potrebe solidarnostnega sklada občine Domžale — občani s področja občine Domžale — občani izven občine Domžale Pismene prijave iz katerih mora biti razviden zahtevek interesenta ter finančna konstrukcija za pokrivanje kupnine stanovanjske enote morajo biti poslane na naslov: RAZVONI ZAVOD DOMŽALE, Ljubljanska 76/II, 61230 DOMŽALE v 15 dneh po razpisu v Občinskem poročevalcu. Vsi prijavljeni bodo po končanem zbiranju ponudb obveščeni o rezultatih, ki bodo posredovani SGP Graditelj Kamnik zaradi sklepanja pogodb. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE m Narodne noše pozor: Kranjske cekarje izdelujejo! NARODNE NOŠE POZOR: izdelujemo kranjske cekarje. Dobite jih na naslovu: Prosen Tilka, Vir, Parmova 2, Domžale. °fiČlNSKI POROČEVALEC STRAN 15 ji C-7f//f'/W '• ^)Z'YZJZzz!ZZzyr7 . /' ^ft/Mm/fo/.- 1 Po poti sokolskega j doma_ \ Ziyčzyhzyž /z/ZZz Z^ZZ yzr> zzrz/:zZZz' Z',i/7Zr)Zzyrz /zzzyJZzz CZ>(7/ZZfZ C&b/'M/fopfr. ZZ'zz .IYZZZy'/?'yzZ'rJz/zZZzZ zZ>zzz- .č/zZiZzzz Zzzr/zzzZzzzrrz. , '{ ,n4fo/(#w yz/c>,)Z'z'r>Z''/zrZz yzzzyzzv-//<•>/':)/> Zzzzyrzzzz' z'Zzzz'rzZz zZ/zczz z'zrZz'/ZZ zzZ. < yy> /zeykZyM /' ///i"/// zZZ/zZz . iy/z'z'z> Z//zzvZz'z'/z7/zz> z/zzzz/zzz'. yz/z-MfMefjrffyzzz'riZ'Zz7 ,n? /jy'ryr?/y/' Zz/ZZ/M/Zy///)z/ZZ'z'yzzz & tj z'zzZ/zz' //?. *:^^P?iS/JjpjMW»''. ^.,^3^>^Bi»l*">i»fe ,;^^W«ri8N^ .St- //zr/yZz//z zZZyž- Jr- jZzzzZz z/z //zzyZy/JZ zvyz'Z/yž'/////' zZ/zzJZ'z/zz /M zzyzZ/>z'/Z'Z' jftt>Zyz'/yrrZY>zz yž, tih y/ yzZzzZ'/zz> ,rzzzzzz/zyž/Z z',)y jZcyž- /z/. . . S/Z/zyz/z/zyž//z ,iy zZyžZZz 'm zZz /vZ toi//Z. Sta /z? yu- jzzzzzz' ,iy/ />Zz'zz/zzzžz z' ZzzZZzZ/zz- zZyZ3z¥/z/>. z^zz/kz J%yZr//Zr 3zkmzf-a&,)/■/z>///zzkz Zzzzf/zz/zZ /r>/zZv, Zy' my' Zz Zz/z'/tofotrfmyzz'riZzZzZ, zZ/ Zzwzz' Z/zZ' //z/ z'/zz/'Z1' jz'zy y/£zZ?zz1iZz', yZzr)Zz-zzz' zk Zzz/Zz Z///zz' yzzzkzZZZ zzzz ZzZzz Zz ZzZZy> z//zM'. . //Zy//zzz/y ZZY. &'//&/////'yzYz'/Z' ZZ/Zz>z/zzz>/f/zvZi/zzzzz', zZ/4z'/z ZzZZz' z'zžZZ' z',v' zZ'//z,iVzZtZ/' zZtzvr'. J3v /z-)Zz/zzzz>/tf\ ''^#d!w-///> zZzzzJZ/z> ^žZy'//za"z?Z, Zz' ZzzZ'yzzZzzZzyž yzzz'/zzz-//zz^yttoiZ///. . ZYZyZZa/ssM',m đo ZrZZ////. . ZZ/ /Z //<7Jy/ riZ^v^ /Z? Zy>my> /7 y^mmmZ^ đ&uif /y/,jy>/' i''ZZ///yZ''.u , iy/ //Y/y»y. Lovska sreča: Žena — možu janežu, ki se je vrnil z lova: »Ali si kaj zadel?« Mož: »Sem.« Žena: »Ali je že v kuhinji?« Mož: »Ne, v bolnišnici!« Zdravje pa tako! »No, kako kaj gospa?« »Ah slabo, zelo slabo se počutim, odkar sem imela nesrečo, se ne morem znebiti glavobola, želo- dec mi nagaja, ne morem spati, roke se mi tresejo, pa prehlajena sem kar naprej!« »No, potem morate biti pa še kar pri krepkem zdravju, da vse to prenesete!« Ubogi predniki: »Kako so mogli naši predniki živeti: brez brzojava, telefona, radia in televizije?« »Saj niso mogli, zato so pa UMRU.« JOŽE NOVAK Kako so lovili lisico, zajca pa pustili... Zahvaljujem se našim urednikom, ker so nas, priložnostne dopisnike Občinskega poročevalca (še v stari obliki) tam, ob novem letu nagradili s srečanjem z imenitno poznavalko pisane in govorjene besede, Manco Košir. »Pišite, pišite. Veliko pišite! Veliko pišite o vsem, kar se dogaja okoli vas in tudi kar se dogaja izven vašega obsega« nas je vzpodbujala kot »šnelfajerca«, taka, dinamična kot je. Simpatična in samozavest vzbujajoča. »Pisati moramo. Toda pisati moramo zanimivo, polemično, berljivo ali pa ne pisati, toda pisati moramo,« je pribita tako prepričevalno in gledala po nas »mladih«, da nam je sapo jemalo. Seveda smo ji enoglasno kimali kot delegati na nesklepni skupščini skupščinske skupnosti, o vsaki figi, za vsako figo pa res ne bomo pisali. Mislim na konjske fige, na cesti, ki so tako redke kot lisice v pasti in bi res ne bilo slabo, če bi še mi pisali o njih, saj mladi rod sploh ne ve kaj je to, če oh kmečki ohceti slučajno ne stopi nanjo. Pa je rekla Manca, kar tudi sami vemo, da je na obrobju naseljenih krajev ničkoliko imenitnih ljudi, ki bi zaslužili, da bi širša javnost kaj zvedela o njihovem življenju. Pa tudi pogovor kakšne Francke z lojzko, ki ji je »djala da je djala« in zapis o mačkah, ki se v eni vasi bolj derejo ponoči kot v drugi, bi bil dostikrat bolj zanimiv kot dvanajstkrat prepisani forumsk/ referati, kijih poleg ponarejevalcev poslušamo še od vrabcev na strehi. Je pa tudi res, da tu, v dolini, nam, priložnostnim opazovalcem marsikaj pride na uho in oči, pa že obesimo na veliki zvon, medtem ko na čudovite ljudi, ki ne silijo v ospredje, nismo pozorni. To je naša krivda in Manca ima prav. Zato je predlog našega edinega poklicnega dopisnika kar umesten, ki pravi, da bi moral biti nekdo, da bi hodil ali letal od hribovskega zaselka do zaselka in zbiral zanimive novice. Ko je rekel »letal«, je verjetno mislil helikopter in sebe v njem, ki ga bomo bržkone s samoprispevkom tudi dobili. I Pesek, veliko peska (ženialni ideji ob rob) Ena izmed znamenitosti, ki smo jo v našem glasilu obdelali podolgem in počez že kar nekajkrat, je veliko parkirišče v samem centru našega mesta. Le malo velikih mest se lahko pohvali s tako dostojnim parkiriščem in to še v centru. Kar je res, je res . . . vendar. . . Parkirišče sredi mesta, a le malo nujno potrebnih označb, ki bi iz različnih smeri kazale, kako priti nanj, kako zopet peljati z njega. Zlasti občasni obiskovalci, teh pa sploh ni tako malo, so še (in še) parkirali ob glavni cesti, na zelenicah in pločnikih ter se izpostavljali nevarnosti pajka. Pa ne dolgo, kar kmalu so pogrun-tali, da se na parkirišče lahko pripelje tudi na »črno«. Samo na desno za vi ješ, ali pa s parkirišča malce tesneje pripelješ na Ljubljansko cesto, pa si rešil problem. In Zakaj tako? Kako čista je (bila) naša občina? Vsi imamo radi urejeno in čisto okolico. In zakaj ne poskrbimo, da bo taka?! Zelo radi se sprehajamo po gozdu, ki ga poznamo po imenu Sumberk, še posebej če je lepo vreme je nadvse privlačen. Pred nekaj leti je bila po gozdu speljana »TRIM STEZA«, ki pa je sedaj že izginila. Po pripovedovanju nekaterih, ki so stezo delali je bilo mogoče ugotoviti, koliko truda je bilo treba vložiti. V času ko je steza nastajala je bil gozd tako poraščen, da je bilo treba izsekavati podrast. Kaj pa danes? Kaj pa se je zgodilo s kamnolomom, ki leži na vzhodni strani Šumberka? Pred nekaj leti so hoteli v njem narediti letno gledališče, takšno kakor je v Dobu na Močilniku. Takrat so iz kamnoloma in okolice odvozili vse smeti. Pred kamnolomom je nastalo majhno parkirišče z novim peskom . . . Kaj pa sedaj? In ker je že beseda o »malih« ljudeh in majhnih vaseh, izkoriščam priložnost, da opišem zgodbo, kije skoraj srhljivka, resnična kot je Tarzan v džungli in Gorbačov v Moskvi. Kako so v majhni vasi blizu Domžal ob novem letu lovili lisico? Ljudska pesem, ki jo znamo še iz šolskih let, nam je še v spominu. Zaradi lažjega razumevanja zgodbe, ki pravi:... mačka miško, miš pšenico, pod goro, pod to goro zeleno« ... nam bo prav prišla. Na samotno kmetijo se z nepoštenim namenom prikrade lisica, ki jo pri belem dnevu opazi mama, gospodinja, v dialogu s kurami, ki jim do bratstva in enotnosti sploh ni bilo. Vreščale so kot zmešane. Mama pa tudi, da bi pregnala lisico: »ježeš, Francka, lisica,« išče pomoč pri snahi in že obe mečeta kamenje in polena vanjo, ki se pa ne meni dosti. »Matej, Matej, lisica! Pomagat, kje si!?« je skoraj zgubila glavo Francka, ko je kričala nad svakom, ki je že iskal »porajkel«. Meče, meče, Matej, vse kar mu pride pod roko v lisico, pa tudi obe ženski mečeta in vpijeta. »Tone, Tone«, dvigne Matej glas: »Pomagat, lisica«! Že je brat Tone v prvi borbeni liniji in ugotovi, da je z lisico nekaj narobe, da ji ne bodo kos. Lovec! Čimprej dobiti lovca. Telefon, tehnična pridobitev današnjega časa je pri hiši šele malo časa, zato se rokovanje z njim malo zatika. Za Toneta vedo, da je lovec, ne pa kako se Tone piše. Minute pa tečejo in lisica je še vedno pri hiši. Da bi klical »Milico«, kije edina številka, ki jo ve na pamet, to pa ne. Smejali bi se. Spomni se branjevke, kiji prodaja solato. Kot iz topa mu ta zdrdra željeno številko lovca. Ta sedi doma z zelenim klobukom na glavi, kot bi čakal. Samo hip, da sname bridko puško s klina, skoči v avto in čez pet minut je z naperjeno puško na bojnem polju, da bi se spopadel z lisico. Ta pa je medtem odkoračila v vas med hiše in ljudi, ki se jih je nabralo za cel bataljon. Srditi lovec pre-sliši vik in krik preplašenih vaščanov, znebi se čustva sentimentalnosti, češ, da so nekatere lisice tudi dobre in iz oči v oči poči lisico na dva metra pred oči. Bumf! In hajd z vsem spremstvom nazaj na domačijo ustrelit še domačega psa, ki sta se z lisico prav gotovo ovohava/a, če ne še kaj drugega. Steklina pa je že tako tu. Obe živa/i sta romali na veterinarski zavod v Kamnik. Se nauk iz tega poberem: da je samozaščitna zavest naših občanov takšna, da z optimizmom lahko pričakamo še take lisjake, ki bi nas hoteli prepričati, da slovenstvo izgublja svoj pomen. Vsled udeležbe številnih živali pri dogodku, z menoj vred, mirno lahko naslovimo ta zapis, kar za basen. Naslov pa prepuščam odgovornemu uredniku. Andrej Zaje so bili nekaj časa vozniki kar zadovoljni, čeprav so bili nelegalni vhodi ali izhodi včasih malce ovirani zaradi parkiranih avtobusov. Vendar to je nevarno, nevarno za promet, ki se že tako ali tako prepočasi premika skozi mesto, so ugotovili za to pristojni in se takoj lotili dela. Prihiteli so kamioni s peskom in neznani oblikovalci (bi jih morda predlagali za kakšno oblikovalsko nagrado?) so ženial-no oblikovali kačo iz peska in neprodušno zaprli vse črne nelegalne izhode s parkirišča. Pa ne, da so pri tem mislili tudi na nevarnost prihajajočih sovražnikov, ki so v času Turkov prihajali menda le z juga. Kdo ve, če niso mislili, tudi na novo lokacijo za občinsko odlagališče gospodinjskih odpadkov in na tak način že pripravili teren ? Bomo videli, ve se pa zanesljivo, da imajo zaradi teh ženialnih domislic tako občinski organi kot bližnje D PO dovolj peska (pa še skoraj pri roki jim je!) za metanje peska ljudem v oči. Pa šalo na trun, kajti ob tem se človeku pojavljajo tudi čisto resna lazmišljanja, na katera bi človek pričakoval celo kakšen odgovor: Se strinjam z vami, pristojni tovariši, nimam nič proti, da ste poskrbeli za varnost udeležencem v prometu v samem centru Domžal, pa je vendar nekaj stvari, ki me begajo, ko gledam v zadnjem času bistveno manj zasedeno parkirišče: Na žalost je že tako, da se mi parkiranje razno raznih avtobusov in njihovo speljevanje z obeh strani avtobusne postaje ne zdi nič manj nevarno kot udeležba osebnih avtomobilov na tem delčku Ljubljanske ceste, ko so predvsem zavijali s parkirišča? Drugo: če ste že imeli denar za tako veliko peska in za tako domiselno oblikovanje naše mestne znamenitosti, verjetno ga imate še malo, pa poskušajte z njim kupiti še kakšen znak, ki bo vse nas z različnih koncev našega mesta usmerjal na pravi vhod na parkirišče. Saj ga imamo zato, da na njem parkiramo, ali ne! Za prihodnost pa: me prav zanima, s katere strani bo dovoz do hotela, sem pa prepričan, da z Ljubljanske ceste zanesljivo ne, saj je vendar prenevarno! OSA ĆZkZ> Zr> &ZyY ,mjZyZZZtyto£y&Z?4&r, ZWykzyic' /z/>zZ? /&/- yzzZ/'.;v'f"> zz/ž; mzzzZvz ik> rizi, pt&/?/imiz& mr/stete Z/z tw- j /z/zzy .;■ zz/z/zz zyzzr/z'zZ\iz'zyž-. JČč /Zz^'zrnaykz z«Z/Z/ zzz zzzZvyzzz. ZzZz -iz zWZ/yzr>ZZY/rz/z(yY/ z/Z'yzzz Z'zZ> /> z/.i/zz/z /%Z* ZZ/Zm- ZywyzY*YyY/ zyzzzz.jzz/zyžzyžzz'zzzZzyzzz>z /«y'zz zzzzzZ'/zzzzz/zzZ'zrz/zz'yzzzyzzz/zzzzyž-. /zry' tič Z' /z-Zz/zzfZri .'zzzZzžZz'ZzjZzz' .rzzzZz'/' zzZ'z'Yzzyrz/r> z> ■ ZZzzZZzz/z//// r#/zZr/ ŠZhtotešaZŽ, zv/zzZ?/ 4č Jfctv ZY>//zyžZZ/zz> YyMez?ts /'/z I z"Zr>yYz Zz— A> .iy/ Z jy/zZiZiVzz, zi.vz'r"t/zyžz zzzz //Zsz/zjZzz zr/zz/z/ /zz' /YZY'Zy<' zZ. c)yzzzzJzz/zy&, zhZzzZ' ttrZm, y zzz yzzY/z' Z/ zftZr', 1 zZz Z/z'Z z'ZZ^//zzžy', Zz'yž' ,tVyzzzzj'zzzyh/zr' /yzz' ,ir/ rtMZz/ZrA /zzzzz//ž/z/yrz zyzzzz-IzzzyžzZ /z/Z/Z> zzzzzz/ZzzzZ />z/yz>z"