O ptujskih Nemcih, Bratje se med šebof trajbttij"injinRfS!" ZTlto je zaniraivo izvedeti, kako Nemci sami sodijo o svojili ptujskih bratcih. Izvemo pa to iz govora, ki ga je imel dne 23. oktobra 1913 ptujski poslanec Malik v državiu zbornici. Opisoval je razmere med Nemci samimi v Ptuju. Samoumevno je, da nlma naša stranka ni6 skupnega z vsenemškim Malikom, kar pa nas ne moti, da bi ne prinesli po tesnopisnem zapisniku poslanske žbornice nekaj odlomkov iz Malikovega govora, v katerem opisuje ptujske neniške razmere. Strašili, niih krCme iu šnopsbutilte. 0 rodbini StraSilov, ki igra tudi v štajerfojanskem glbanju ptujskega okraja veliko vlogo, je Malik izpovedal: ,,Tu imaimo rodbino, katera razume, da vle^e največjo korist iz svojih c a s t n i h. in zaupnil mest in se bogati. Ta rodbina poseduje te-le koncesije: Ptuj, desni breg, gostilna ,,pri jelenu"; gostflna nekdaj Grile pri Sv. Roku; gostilna ,,Pri belem križu"; Ptuj, levi breg, gostilna, nekdaj pivovarna, Kolodvorška ulioa; gostilna ,,Pri pivotocu" v ulici Ogrska vrata; gostilna na lendi, prejBruner; gostilna ,,Pri solneu", Bavarsi^a ulica; šnopsarlja v ulici Ogrska vrata; nadalje po eno gostilno v Žetalah, v Mariboru in Gradou. — Gospodje, mislim, da je to prav l<?po število konoeaj in da je to zolo prilična rodbina. (Medklici.)" OrMk in njegov sin. ,,Toda s tem še ni kon6ano, gospoda moja, ta družba zna skrbeti tudi za svojo bodočnosl. Tako bi se naj ob Dravi gradila velika e 1 e kirarna, dravska voda bi se naj izrabila, Dosedaj se je sin tega gospoda, tega, ki vse dela . . . (PoslanecResel: Kako mu je ime?) Inženir Josip Ornik (Poslanec Resel: Vi men:te oSeta?) Ne, ampak sina. O6e je seveda tudi Ornik, Sin se je dosedaj udeleževal dela v narodno-obrambnih društvih, Sedaj pa naenkrat nima več gasa. Za ravnatelja te elektrarne je seveda dolofien Ptuj6an in ta je mnogozaslužni, razamljivi sin svojega mnogozaslužnega, razumljivega očeta, ptujskega župana Ornika. In na ta nacin se nadaljujo." Blanke, OrnlkoT zet. ,,In potem se še pridružuje drugi 61an te (Ornikove) rodbine, na primer gospod zet Blanke; ta izdeluje za šole, zavode, hranilnico in za občino tiskovine za velikanske oene, za cene, o katerih se je govorilo že tudi v časjiikih, V socialno-demokraškein 6asniku ,,Arbeiterwille" se nahaja n. pr.. sledeče vprašanje na 'Ornika: Ali je res, da Vaš zet, občinskioče Blanke, prodaja za mestne šole vse knjige in učiia in nadalje vse liskovine za obeino, in sicer tako drago, da je tiskovin ve6 kot treba, torej v izobilju, na razpolago (Cujle, Sujte!) To so tako majhni spomini. Toda ne samo v nasprotnih listih se tako piše, temvec tud: v narodnih. Tukaj imamo narodni list z dne 24. lebruarja 1912, v katerem stoji (se čita): ,,Djne 13. iebruarja je Izšel v založbi njegovega (Ornikovega) zeta Blanke letak, — mimogrede bodi omenjeno, da je Blanke edini prodajal^c za neverjetno visoke cene vseh tiskovin in papirnih potrebščin za obeino, za Šole, zavode, plinarno, žago, pralnico, hranilnico — v katerem je vse polno surovega zmerjanja in napihnjenega govorjenja, akajpadanobenega stvarnega odgovora na o6itke, ki so se dvignili proti ob6inski upravi." Tako govori in sodi Nemec o ptirjskih Nemcih! To torej ni ,,farška" ali ,,prvaška" sodba, ampak prava in pravcata nemSka sodba. Stajerčijanci dajo veliko na vse, kar je nemškega, naj si torej tudi to nemško sodbo o svojih voditeljih slranijo za ogledalom.