I
leto XXXIV.-Številka 34
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
26. avgusta 1982 Cena 5.—šil. (7 din) Celovec	P. b. b.
' Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Robež — iskra upora
stran 2
Gonja proti slovenskemu župniku
stran 3
V spomin Prangarje-vemu Franciju
stran 5
Visoka zmaga SAK
stran 8
Užaljeni
V zadnjih tednih smo doživeli vrsto terorističnih napadov nemško-nacionalnih desnih ekstremistov. Večinoma na Žide.
Zadnjo soboto je glavni urednik zloglasne »Deutsche Nationalzei-tung“, dr. Frei, podelil v bavarskem mestu Passau Scrinciju visoko odlikovanje. Neke vrste zahvala tega zloglasnega glavnega urednika bivšemu koroškemu državnemu poslancu za trud in delovanje v smislu politike zloglasne »Deutsche Nationalzeitung". Treba je namreč vedeti, da Scrinci večkrat objavlja članke v tem zloglasnem časopisu.
»Deutsche Nationalzeitung" še danes zanika Auschvvitz ter druga rjava grozodejstva. Zadnji torek zvečer so v »klubu 2“ avstrijske televizije diskutirali mdr. notranji minister Lane, Rosa Jochmann ter Scrinci o tem, da je Scrinci prejel to nemškonacionalno nagrado. Scrinci je bil užaljen, ker so mu oči-tavali, da sodeluje s tem zloglasnim časopisom. Dejal je, da sicer piše
Scrinci
članke za »Deutsche Nationalzeitung", da pa tega časopisa ne bere... Bil je hud, ker je npr. R. Jochmann omenila koncentracijska taborišča. V svoji sveti jezi je Scrinci dejal, da se ne spozna na take debate...
Scrinci torej sodeluje z neonacistično »Deutsche Nationalzeitung". Scrinci hkrati predstavlja za pripadnike neonacistične ANR zaščitnika: v zadnjem »profilu" smo brali, da je notranje ministrstvo našlo pri teh neonacistih podlage, iz katerih je razvidno, da naj pokličejo člani ANR v primeru, da imajo težave z varnostnimi organi, na pomoč Scrincija. Če mu to poveš, je hud, užaljen. Javnosti se predstavlja kot »demokrat"; razburja se, če ga opozoriš na sodelovanje z zloglasnimi krogi.
Vrhu tega ima še možnost, sodelovati s Stritzlovo »Kleine Zeitung", republika Avstrija pa mu je podarila najvišje odlikovanje ...
Sodeč po znakih, ki jih je čedalje “olj zaznati v določenih, manjšini nika-or ne naklonjenih krogih, mislijo ne-ateri v deželi na nadaljnjo zožitev pra-v'c 'n možnosti razvoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem, in sicer na šolskem področju.
■ D® *ahtevajo sile okoli »Klica domo-Vlne ž® nekaj let sem tako imenovane središčne šole in s tem razveljavitev obstoječega dvojezičnega šolstva v s odo manjšini, nas v bistvu ne more začuditi. Nemškonacionalni krogi pač rnanjšini ne morejo nič dobrega želeti.
zadnjem času pa se množijo znaki, Kl J,h ne gre spregledati.
Na uradni ravni skušajo oblasti pre-o deželnega šolskega sveta (kateremu Predseduje deželni glavar Leopold agner) rigorozno uveljaviti vsebino akona o narodnih skupinah ter njego-vih izvedbenih odredb in tako posred-
vNapoved vojne16 na področju šolstva?
no tudi dokazujejo protimanjšinsko usmerjenost tega zakona iz leta 1976: slovensko napisanih vlog naših osrednjih organizacij ne obravnavajo.
Ob sprejetju 7. novele zakona o organizaciji šolstva v parlamentu se je IZ,hZa'°’ Pre<^°9' slovenskih osrednjih organizacij glede slovenskega Pouka na raznih stopnjah šol niso bili upoštevani.
V javnih otroških vrtcih oblasti ni 'ste rešitve ne dopuščajo, ki bi kake V judskih in glavnih šolah omogočal Prijavo k slovenskemu pouku, oz. vžgi J' v slovenskem jeziku. Celo obstoječ manjšinski šolski zakon, ki je po leti masovne gonje nemškonacionalnih s e a 1959 začel veljati namesto dote nanje vzorne ureditve iz leta 1946 z ol veznim poukom slovenščine na obve: ni šolah celotnega dvojezičneg ozemlja, je že preveč. Deželni svetni vodja koroške ljudske stranke Ste an Knafl v prispevku za dunajski dne !IK ”Dle presse“ z dne 12. 8. 1982 take ® piše: „V sodelovanju strank je bil ozno doseči bistvene rešitve v vpri sanjih narodnih skupin. Kar doslej š ' ilo obravnavano je nova uredite a področju šolstva. O tem je zdaj tri oa diskutirati v vsej javnosti."
Ze v dogovoru strank iz leta 1976 (I J šele omogočil soglasno sprejetje Z: ona o narodnih skupinah v parlamei u) je Knaflov predhodnik Bacher sc Podpisa! določilo, ki ga zdaj očitno hi iz oristiti Knafl: V danem trenutk ovi ureditev na področju šolstva i Predvidevati. Vendar pa to ne izključi
hnH°9a^an* 0 ,em vprašanju potem, k o v veljavnosti zakon o narodni ^upinah in po njem predvidene urei
Da diskusije, oz. pogajanja v smislu
tac9 vV°ra Strank lahko imajo le rezul-- i se ujema z Zakonom o narodnih
nriUPI?.atl 'n nie9°vimi izvedbenimi uredbami, je žalostno, a jasno: poleg
Živb neti vsi narodi: gr o voRacij a za Št. Jakob ?
Kot smo v Našem tedniku poročali, je šentjakobska občina letos že tretjič priredila Šentjakobski kulturni teden — vendar tokrat namenoma ni povabila Slovencev k sodelovanju. Odgovorni za občinsko kulturnost — ali a-kulturnost, kot se pač vzame, saj večinoma sami izhajajo iz slovenske narodne skupnosti, so se najbolj vpeli in zapeli proti sodelovanju slovenskega dela občanov pri kulturnem tednu. Ker se to ni dalo tako lahko izvesti, kot bi sramse pulkal, je bilo treba Slovenskemu prosvetnemu društvu „Rož“ privesiti pač plašč neserioznega partnerja. Seveda se občinski a-kulturneži niso izprašali vesti, če je res, kar trdijo. Čemu bi si jo pa? Kot kaže, je to bila dolgoročna poteza, s katero so se odkri-žali najstarejšega kulturnega dejavnika v občini.
Kdor je dobil v roke vabilo na kulturni teden in ga pazljivo prebral, je moral iz tega, od urada izdanega informacijskega lista spoznati, da v Št. Jakobu pač ni Slovencev, da je Št. Jakob kot občina »fest in taitscher hond" — »trdno v nemških rokah". Zato jih je pač tudi motil transparent »Žive naj vsi narodi —- Es lebe die Volkerfreund-schaft", ki ga je SRD „Rož“ nosilo lani v slovesni povorki občine. Ti, za kulturo v občini pristojni gospodje pa so se ušteli. Kajti Slovenci, posebno zastopniki SRD »Rož" so šli v javnost, niso se poskrili. Ko je predaval v Št. Jakobu znani ddr. Gunther Nenning, žurna-list z Dunaja o „Wir sind doch Kul-turmenschen — Sind wir noch Kul-turmenschen?" (Smo pa ja kulturniki — smo še kulturniki?), so tako številno prišli na predavanje, da je bilo županu kar sitno. Po predavanju so Nenninga informirali o postopanju občine in on jih je podprl.
vsebinskih okrnitev obstoječega manjšinskega šolskega zakona teritorialno zožitev veljavnosti pribl, na tretjino sedanjega dvojezičnega ozemlja.
Vsi poskusi v to smer morejo pomeniti za nas Slovence le »napoved vojne". Spremembe šolske ureditve v zgoraj nakazanem smislu bi bile najnevarnejši udarec življenju naše narodne skupnosti. Za življenje pa se bomo zrcali boriti.
Franc VVedenig poslovodeči tajnik
SRD „Rož“ pa je izdalo pred kratkim tudi letak, v katerem informira vse občane o ozadjih in vzrokih izpodrinjenja SRD „Rož“ in opozarja na to, da vsi občani — tudi slovenski — financirajo kulturo v občini.
V sledečem objavljamo letak v celoti:
Tretji Šentjakobski kulturni tedni so minuli. Slovensko prosvetno društvo „Rož“ — najstarejše domače kulturno društvo — pozdravlja iniciativnost odgovornih občinskih mandatarjev.
Toda z vsebino in načinom zadnjih kulturnih tednov se ne moremo strinjati. Zastopstvo občine, ki bi morala skrbeti za kulturno osvežitev vseh občanov, ni le zavestno zamolčala delovanje SRD „Rož“, temveč je celo izpodrinila vso slovensko kulturo.
(Ne)odgovorni »zastopniki ljudstva" pa navajajo za to postopanje le prazne izgovore. Lani npr., ko smo v slovesni povorki občine nosili transparente »Žive naj vsi narodi" in »Es lebe die Volkerfreund-schaft", smo s tem menda »provocirali". — Kakšne namene ima ti-
sti, za katerega pomeni prijateljstvo med narodi le provokacijo?
Letošnje »Kulturvvochen" je otvo-ril ddr. Gunther Nenning. Zastopniki društva smo ga informirali o nekaterih problemih šentjakobskega kulturnega tedna. Z Dunaja nam je poslal sledečo izjavo:
»Da, prištevam se k manjšini. Zato sem zapisal pri tistem komičnem jezikovnem štetju (1975 ali kdaj?)
.slovensko1. Da, rad pridem spet v Št. Jakob na ,protifestival‘ k manjšini, ki je večina".
Upamo, da je to bil zadnji (ne-) kulturni spodrsljaj in da bodo pristojni občinski mandatarji v bodoče skrbeli za kulturo v interesu
Dvojezičnost na smetišču — naš fotograf je na železniški postaji v Ledincah zalotil svojevrsten dokument tolerance. Še v monarhiji so „gospodje“ in „gospe“ našli stranišča, „napredna“ 1. republika dvojezičnega napisa ni več prenesla.
Dvojezični napis so prebarvali, tako da so odslej na stranišča hodili le še „Herren“ in „Damen“. Druga republika pa, ki ima menda vzorno manjšinsko ureditev, pa je te napise vrgla na smetišče — menda ne zato, ker prihaja spet na dan starodavna dvojezičnost?
vseh občanov, ki jo sofinancirajo vsi šentjakobski občani — tudi slovenski.
Bomo videli, kakšna bo reakcija sedaj. Ali bodo iz solidarnosti Nenninga in iz tega letaka skušali SRD „Rož“ in Slovencem splesti in narediti past? — ali pa bodo 4. Šentjakobski kulturni tedni potekali drugače — v smislu prijateljstva med narodi in nekaj več korajže občinskih kulturnikov, da bodo namesto importirane nemške »kulturne" navlake povabili k sodelovanju domača društva — a vsa.
Na šmihelskem gasilskem domu, ki so ga otvorili zadnjo nedeljo,je napis: „Feuerwache St. Michael/Šmihel". Le redkokdo se je spod-taknil nad slovenskim napisom na gasilskem domu. Na žalost napis ni dosledno dvojezičen, kajti tudi za nemško besedo Feuervva-che poznamo slovensko besedo gasilski dom. Upamo, da bo dvojezična občina Pliberk ta pomanjkljaj kmalu popravila. (Več o otvoritvi bomo poročali v naslednji številki NT).
Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku!
naš tedniki
TEDNIKOV KOMENTAR
Piše
Jože Wakounig
IVIanjšina „potrebuje nekaj več dobrohotnosti, nekaj več varstva, da se dvigne na isto raven kakor večina“, večina pa bi se morala potruditi, „da znova ustvari nekaj stvarno utemeljenega zaupanja“ in da pokaže svojo velikodušnost. Pogovor samo zaradi pogovora je premalo. „ Treba je priti do konkretnih rešitev. “
P ogovor z zveznim predsednikom dr. Rudolfom Kirchschla-gerjem, ki ga je objavilo glasilo štajerske OVP „Sud-0st Tages-post (15. avgust 1982), so na Koroškem krepko zamolčali. Vzrok je tudi jasen. Nobeni od koroških strank ne more biti prijetno, kar je državni predsednik, vsekakor v politiki najvišja mo-
protislovenski politiki vloge zveza-dežela spretno razdeljene. Za javnost naj bi se za vsak primer ustvaril videz, kakor da bi bila v zvezni politiki že velika volja, da pa se to ne more uresničiti zaradi posebnosti koroške deželne problematike. Koroška SPO prehaja vedno očitneje na položaj Gradiščanske, ki že od začetkov druge republike botruje tam asimilaciji in odtujevanju hrvaške narodne skupnosti.
Dokaz za neprikrito nerazumevanje avstrijske vladne politike — niti med Celovcem in Dunajem so močnejše kakor bi si marsikdo hotel misliti — za eksistenčno problematiko koroških Slovencev je tudi, da je
Beseda šele rodi pogovor
ralna avtoriteta v Avstriji, dejal in znova potrdil. Pred dvema letoma, ko je bil drugič izvoljen za zveznega predsednika, je Kirchschlager izpovedal svoje nazore o manjšinskem varstvu, s katerim se po lastnih izjavah ukvarja že od začetka svoje uradniške poti.
Noben drug avstrijski zvezni predsednik doslej še ni izpovedal in dokazal v taki jasnosti svojega pritrdilnega stališča o manjšinskem varstvu. Noben avstrijski zvezni predsednik zaradi tega doslej še ni naletel na toliko nerazumevanja in tudi očitnega negodovanja, celo odklanjanja pri vodilnih politikih.
Čedalje bolj očitna postaja protimanjšinska naravnanost vladne politike. Vedno bolj se razgalja dejstvo, da so v tej pro-timanjšinski, v našem primeru
kancler Kreisky po akciji KDZ na celovški železniški postaji začetek maja letos zelo hitro odpovedal pogovore s koroškimi Slovenci. Dejstvo, ki je povzročilo ogorčenje in zaskrbljenost med ljudmi, ki jim le ni vseeno, kaj se dogaja v Avstriji in kako to odmeva po svetu.
Zvezni predsednik Kirchschlager v pogovoru za graški list „Sud-Ost Tagespost“ ni prikril svojega ogorčenja spričo kanclerjevega postopanja. Za ustvarjanje medsebojnega zaupanja so potrebni številni koraki, konkretni ukrepi. Brez pogovorov med vlado in prizadeto narodno skupnostjo pa to ni mogoče. Vsaj tega se je Kreisky gotovo tudi zavedat, ko je maja samovoljno odpovedal napovedani pogovor. Verjetno njegov namen ni bil samo, da kaznuje neposlušne Slovence.
V nedeljo, 22. avgusta, je bila pri Robežu spominska proslava ob 40-letnici prvega spopada partizanov z nemško soldatesko na Koroškem. Spominskega kraja ni bilo težko zgrešiti, kajti številna žan-darmerija je kazala smer. Spomenik pri Robežu so znani zlikovci pognali v zrak, a ZKP ga je ponovno postavila. .
Predsednik ZKP, Janez VVutte-Luc je pozdravil med drugim tudi komandanta partizanske edinice, ki se je borila pri Robežu, generalpolkovnika Franca Poglajna-Krajnca, generalnega konzula SFRJ, Marka Kržišnika, konzula Zorana Markoviča, predsednika
ZSO, Feliksa VVieserja in zastopstvo borcev iz Gorenjske in Jesenic. Zveza socialističnih borcev za svobodo je poslala solidarnostni telegram.
Po pozdravu je sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Marijan Sturm jedrnato nakazal vzroke za antifašistični boj slovenskega naroda in zavezal je jezike vsem tistim, ki trdijo, da se koroški Slovenec ni boril za svobodo Avstrije in da njegov boj ni bil doprinos k osvoboditvi države. Razkrinkal je napadalno politiko koroških nacistov, ki so po koroškem hajmatbundu bili vključeni v NSDAP in kjer je Maier-Kaibitsch
Reagan: „To je moja zunanja politika!"
bil vodilna oseba. Prav on je že pred napadom na Jugoslavijo leta 1941 sestavil leta 1940 dve spomenici o mežiški dolini in o jeseniškem trikotniku, kjer zagovarja aneksijo teh dveh pokrajin. Po napadu na Jugoslavijo 6. 4. 1941 so nacisti nameravali iz Slovenije izgnati nad 260.000 ljudi, zaradi upora so jih nad 80.000. Na Koroškem so vigredi 1942 začeli izseljevati in preganjati Slovence. Slovenski narod tu- in onstran meje je spoznal, da je obsojen na smrt.
„Postalo je jasno,“ tako dr. Sturm, „da bo antifašistično gibanje uspešno le tedaj, če se bodo združili antifašisti, neglede na državno pripadnost in neglede na državne meje. Ob tem pa je seveda videti, da niti Avstrija niti Jugoslavija nista obstojali kot samostojni državi. Prav zaradi tega se mi zdi absurdno, ko določeni krogi še danes očitavajo koroškim Slovencem, da so se borili za Jugoslavijo in ne za Avstrijo. Ali so imeli partizani 25. avgusta 1942 prav tukaj na Robežah, ko so se spopadli z esesovci, pred očmi Avstrijo, morda Jugoslavijo? Vsak količkaj trezen človek bo uvidel, da je tedaj šlo za to, da se čimprej uniči do tedaj nepoznan barbarski način. Zmaga Kranjčevega bataljona je pomenila za koroške Slovence, ki so bili potrti zaradi izselitve, dokaz partizanske navzočnosti in uspešnosti. Prvič se je zgodilo, da je v bojih prekaljena enota premagala nemško edinico in ob pohodu na Štajersko navezala podnevi stike z domačini, ki so jo prisrčno sprejeli z vzklikom: rešite nas tega hudiča! in jo podprli z informacijami in hrano. Bitka pri Robežah potemtakem ni samo vojaškega, ampak tudi moralnopolitičnega pomena. V času, ko so lokalni nacisti, še pija-ni od zgodnjih zmag, načrtovali totalni izgon koroških Slovencev, je bitka oznanjala, da se slovenski narod ne bo vdal namenjeni usodi". V nemškem delu govora je govornik vsem nasprotnikom partizanov stavil vprašanje, kje so bili in kaj so počeli tedaj, ko so številni koroški Slovenci šli v gozdove, da bi pripravili konec nacističnemu barbarstvu. Odločno je zavrnil vse trditve (kot VVagnerjevo Pri spominski svečanosti na 40-letnici izgona in upora kor. Slovencev le-(Nadaljevanje na 5. strani)
Peti evangelist Peter Handke in (njegova) politika
Navodila za Bruna Kreiskega in druge
Dnevnik „Salzburger Nachrichten“ je poleti objavil vrsto pogovorov z umetniki in znanstveniki, ki so sodelovali pri salzburškem festivalu. Minulo soboto je časopis objavil zadnji letošnji pogovor, in sicer z avtorjem^ „ dramatične pesmi“ „Čez vasi“, ki pa ni bila deležna takih evforičnih kritik kot si jih je mogoče avtor Peter Handke pričakoval, če je pomislil na uspehe svojih komadov „Publikumsbe-schimpfung“ in „Kaspar Hauser“. V Avstriji je stal neomajno ob avtorjevi strani le klerikalni tednik „Die Furche“ s svojim kratkim člankom o premieri.
Gerhard Neureiter se je za „Salzburger Nachnohten" pogovarjal s Petrom Handkejem o politiki.
Neureiter je Handkeja na primer vprašal: „Gospod Handke, ste zelo političen pisatelj?" In gospod Handke je odgovoril: „Ne. Sem prisiljen biti političen, včasih se mi ljubi biti političen, ker sodi k pisanju tudi to, da se vmešavaš. To je politično dejanje. Sicer pa sem doživel nedvoumno politično akcijo v mojem življenju, v moji zavesti samo enkrat, ko sem prevedel roman koroškega slovenskega pisatelja Florjana Lipuša v nemščino. To je bila ena čisto redkih situacij v mojem življenju, ko sem mislil, da je to zdaj neko čisto nedvoumno politično dejanje — odločitev, da bom to prevedel."
Peter Handke je torej na svoj način političen. Zdi se mi, da sme pošten pisatelj vplivati na „ svoj e ljudstvo", na bralce samo s svojim delom, ne pa z glasnimi prepričevanji za to ali ono in s kazalcem približno petdeset centimetrov nad glavo, se pravi ne nadučitelj-sko. Pisatelj ne sme biti, kakor bi rekel Handke v svoji nemščini, „grell“ (rezek, oster). Peter Handke torej ni političen v smislu Berta Brechta, ki ga ne mara. Handke je političen po potrebi in „v sili". V dunajskem magazinu „profil“ je re-
kel, da je prevedel Florjana Lipuša, ker si želi, da bi prenehalo „Schul-terklopfen" od zgoraj, ki so ga koroški Slovenci pogosto deležni.
Neureiter se je s Handkejem menil predvsem o trenutni politični situaciji v Avstriji in o politikih. Vprašal ga je, kaj misli o absolutni večini socialistov in o opoziciji vseh ostalih strank. Handke pravi, da je to volja ljudi, volja ljudstva. Ali to njemu ugaja ali ne, ni vpra-
Piše Janko Ferk
šanje, ker je to zdaj pravica (Recht) — „saj trenutna politična situacija ni nič ilegitimnega", je še dodal. Prizna pa, da se mu zdi nastopanje tako imenovanih prestolonaslednikov Kreiskega, ki so ali se delajo prepotentne, včasih gnusno.
Handke izrecno poudarja, da, če imenuje koga prepotentnega ne misli na Kreiskega, tudi Sinovvatza izvzame. Torej preostanejo tisti, ki jih razen Kreiskega in Sinovvatza še vidimo skoraj vsak dan v televiziji. Pravi pa tudi, da je težko govoriti o človeku, ki ga ne pozna oseb-
no, ker: „Kar poznaš iz televizije, tega ne poznaš." Tako njegova definicija, ki je zabeležena tudi v „Čez vasi".
Opozicija se mu zdi brez karizma. Namesto karizma bi se lahko tudi zapisalo „politična strast". Kreiskega pozna osebno. Mocka in Graffa ne. In zaradi tega moja opomba, da so leve stranke kazale še vedno več zanimanja za kulturo kot desne. Jasno je pa tudi, da so stranke kulturo tudi že zlorabljale. V Avstriji je tako, da OVP že leta in leta ni pokazala smisla za kulturo, kar ta stranka zna, je le napadanje na vse, kar smrdi malo progresivno. Tako je na primer brez uspeha poskušal onemogočiti delo Petra Turrinija tedanji šef stranke, Josef Taus, ki se pa menda spozna bolj v gospodarstvu. Fred Si-novvatz je sam rekel, da si ne more predstavljati, da bi dobila Friederi-ke Mayrocker od črnega ministra Veliko avstrijsko dražvno nagrado za literaturo, ki ji je bila letos podeljena.
FPO Peter Handke niti ni omenil.
Z zveznim kanclerjem je Handke že večkrat govoril. Taki politiki kot Mock mogoče niti niso prebrali
ene strani „Žalosti onkraj sanj („Wunschloses Ungluck"). To ie Avstrija. (Peter Handke v „Das Ge-vvicht der Welt“: „Das Fette, an dem ich vvurge: Osterreich")
Tudi pri Kreiskemu je opazil „ogromno oddaljenost od vsakdanjosti": od čiščenja čevljev, nakupovanja, otrok, nogometa. Tako da je bil vesel, ko se je po teh pogovorih spet znašel na cesti, na kolodvoru, v avtobusu. O politikih nasplošno: „Znajo tako rekoč prit' na kratek obisk, tako kot prideš kratko na žegrianje in pomežikneš."
Neureiter Handkeju: „Viktor Adler je nekoč rekel, da bi politik moral človeka ljubiti." Handke Neurei-terju: „Da, on mora človeka neverjetno ljubiti, to na vsak način. Mora pa paziti, ker človekoljubnost m nič neizčrpnega."
In ena izmed Handkejevih želj politikom: da bi se ne pustili spraviti iz tira od vojne histerije, ki je v vsakem človeku in tudi v njih.
(Peter Handke mi je pred leti pi' sal: „Marsikaj me razburi, ne spravi me pa k revoluciji." Danes samo lahko dodam: „Die Revolution in der Literatur: Peter Handke schnei-det sich die Haare.")
26. avgusta 1982	jlO Inaš tedniki	ozadja/3
		
Podžupan še vedno išče stenice — kdo mu bo pomagal najti rjavo stenico
Gonja proti slovenskemu župniku
Šentiljski župnik Lorene Petričič je znan in spoštovan kot neumorni gradbenik. Zgradil je novo cerkev, obnovil cerkev v Ločah, staro farno cerkev krasno restavriral, zdaj služi za mrtvašnico, končno še zgradil mladinski dom, ki mu je dodal kopališče, ki služi mladinskim skupinam in farni mladini za razvedrilo. Do njega ima vsak mladinec v fari prost dostop.
Nad 20 let so sem prihajale mladinske skupine, predvsem iz Nemčije in Španije, pa tudi iz Hongkonga in Tokija. Doslej je bi-lo vse v najlepšem redu. Dokler ni začel župnik pripravljati načrt za gradnjo župnišča.
V njegovi odsotnosti se je v mladinski dom naselila skupina iz Nemčije. Kot običajno, je tudi ta skupina podpisala pogodbo, v kateri so se stanovalci obvezali, da bodo izrecno skrbeli za red in čistočo. Župnik Petričič je odšel na doPust, v njegovi odsotnosti pa je eeki koroški list razburil duhove — šeš v mladinskem domu so našli stenice!
7- avgusta je v mladinski dom vdr-0 Celovško podjetje za čiščenje, k i° je alarmiral brez vednosti ali pri voljenja posestnika oz. opolnomo čenega zastopnika, FPO-jevec pod župan Vrbe, Valentin Ruprecht. Pod Jetje za čiščenje je izvedlo okuži
tev — in poslala račun župniku Pe-tričiču ter mu v pismu 9. avgusta potrdila le ..iztrebljenje škodljiv-
Šentiljski župnik Lorene Petričič.
cev“. Župnik Petričič se je vznemirjen vrnil z dopusta, saj je očitek, da so v mladinskem domu stenice, kar krepka zadeva.
Začel je poizvedovati po stenicah — in glej čudo! Zastopnik podjetja za čiščenje je izjavil, da ni videl nobenih stenic. Voditeljica mladinske skupine, ki je z vestjo, da so v domu stenice, alarmirala zdravnika, v leksikonu ni znala pokazati stenic, zdravnik dr. Siding pa, ki je obvestil občino, na vprašanje, kje naj bi bile stenice, sploh ni hotel odgovoriti.
Kljub vsemu je ukazal FPČ-jevski podžupan podjetju, da naj vdre v mladinski dom in uniči stenice, — ki jih nihče ni videl! Niti tisto podjetje, ki je stenice iztrebljalo, jih ni videlo: „0 stenicah ne more biti govora,“ nam je zatrdil zastopnik podjetja Urban.
Župnik Petričič pa še ni odnehal — vse prizadete je povabil, da si skupno ogledajo mladinske prostore, ki so jih po okužitvi 6. avgusta zaprli. Do 22. avgusta nihče ni stopil v zaprte prostore in župnik je zaman čakal predvsem na FPČ-jevca Ruprechta, da bi našla, tako župnik v pismu 17. avgusta, vsaj eno mrtvo stenico. Do nedelje nikogar ni bilo. Ko smo dom obiskali dan po roku, nobeden od oseb, ki so na tak način uničili dober glas doma in župnika, ni bilo blizu.
Mladinski dom s kopališčem.
„Na ta način hočejo župnika polagoma uničiti, to so metode, ki smo jih doživeli pri nacistih, ko so župniku Nad ragu zaprli cerkev in napisali ,wegen Maul- und Klauen-seuche geschlossen‘,“ nam je povedal razburjeni domačin. Na svoji seji je to zadevo obravnavala tudi Enotna lista Vrba. V posebni izjavi EL Vrba ostro obsoja nesramno postopanje podžupana, ki je ukazal vdreti v privatno poslopje brez vrednosti ali privoljenja lastnika. Občinski odbornik EL, Herman Mačnik je izjavil, da bo EL na naslednji seji zahtevala od podžupana odgovor, odkod si jemlje take pravice in kako pride občina do tega, da na lastno pest naročuje podjetje za čiščenje. ..Najhuje pa je to,“ je dejal Herman Mačnik, „da se je uničil dober glas župnika in doma, o katerem je izdala še letos deželna vlada najboljše spričevalo. Kdo naj zdaj popravi moralno škodo?,“ se sprašuje Mačnik v imenu odbornikov EL.
..Podžupan še vedno išče stenice — kdo mu bo pomagal najti rjavo stenico?", se ogorčeno sprašujejo v pismih bralcev tudi ljudje, ki ostro obsojajo gonjo proti župniku. Vsi zahtevajo od občine, da se distancira od podžupana ali pa vsaj zdaj pri gradnji farovža neha župniku metati polena pod kolena. Čas bi bil, da si župnik zgradi nov fa-rovž. Farni svet podpira njegov načrt. Tudi Zvezni spomeniški urad je privolil v to, da se podere stari fa-rovž. Župnik je dobil odlok letos, v februarju. Daleč po času, ko je potekel prizivni čas, pa je občina odkrila posebno ljubezen do podrtije in zavlačuje z gradbenim dovoljenjem. „lmam vtis, da sem v tej občini drugorazredni občan," piše župnik Petričič. Šentiljski župnik ima upravičeno ta vtis. Je mar župnik Petričič drugorazedni občan zaradi tega, ker je odločen zagovornik narodnih pravic in ima na farovžu dvojezični hišni napis?
boso
Namenu žandarmerije, da bi ves težki promet, ki že sedaj gre čez Ljubelj, preložili v večerne ure, torej od 16. do 8. ure, so se vaščani Kožentavre, Podgo-re, Podljubelja in Brodi postavili Po robu in ustanovili ljudsko iniciativo, ki se bori proti temu. Ljudska iniciativa zagovarja sedanje stanje, da promet teče nemoteno po cesti brez kakršnihkoli časovnih omejitev. V treh dneh so zastopniki iniciative samo od neposrednih mejašev ljubeljske ceste v omenjenih vaseh pobrali 250 podpisov, ki so jih 8. avgusta predali deželnemu glavarju. Že pri tem razgovoru so opozorili na pomanjkanje primernih parkirišč za kamione, prikolice in polprikolice. Ljudski iniciativi se je Pridružila tudi boroveljska občina, ki je predlog žandarmerije takoj zavrnila in je šla celo da-ij® — zahteva prepoved za vse transporte strupenih snovi, težke kamione, prikolice in polprikolice. Tako ljudska ininiativa kot občina pa predlagata in zahtevata takojšnjo izgradnjo karavanškega predora in preusmeritev oz. preložitev težkih transportov na tračnice.
V petek, 20. avgusta, je sklicala ljudska iniciativa v gostilni Schellander v Podljubelju zborovanje vseh prizadetih in je povabila na razgovor tudi zastopnika eželnega glavarja Fruhbauerja, Knafla in dež. svet. Ferrarija, zastopnika žandarmerije in odgovornega referenta podpolkovnika Stampferja, okrajnega glavarja Marka, šefa cestne uprave essnerja in zastopnike občine orovlje, ki jih je vodil podžupan Rantitsch.
Na razgovor so prišli samo Podpolkovnik Stampfer, cestni mojster Messner in zastopniki ° cine z Rantitschem na čelu.
Frubauer, Knafl in Ferrari so se telefonsko opravičili, okrajni glavar Marko pa niti tega ni napravil, kar je ljudi zelo razkačilo.
Kot prvi je spregovoril Stampfer, ki je izdelal predlog, naj bi kamioni vozili ponoči. Utemeljil je to s tem, da že sedaj pelje več kot 70% kamionov ponoči čez Ljubelj. Nadalje, tako Stampfer, je Ljubelj najkrajša pot do Rijeke in Kopra oz. dalje proti jugu, kajti čez Labot imajo prevozniki nad 300 km več poti in temu so se uprli. Dejal pa je, da čez Jezerski vrh ne bojo vozili kamioni. Zaveda se dejstva, da bi nesreča na Ljubelju imela hude in težke posledice, zato pa bodo takoj prepovedani transporti strupenih in škodljivih snovi. Stampfer pa ni vedel točno povedati, kje naj bi kamioni čez dan čakali, kajti kot vse kaže, se bo po izgradnji paške avtoceste vsul tudi celotni transportni promet iz dunajskega okoliša čez Ljubelj, kar so zelo temni in zamračeni izgledi za prizadete domačine. Po njegovem mnenju bi bila kamionska parkirišča nekje v Rožu.
Zastopnik občine podžupan Rantitsch je dejal, da je občina takoj zavrnila predlog žandarmerije in da zahteva prepoved za strupene snovi; da podpira ljudsko iniciativo in da poleg tega zahteva prepoved za težke kamione, prikolice in polpriklop-nike.
Po mnenju občine ljubeljska cesta sploh ni primerna na ka-
mionski promet in zato naj takoj začnejo graditi karavanški predor oz. naj se poslužujejo železnic. Zastopnik cestne uprave Messner je povedal, da cestna uprava ne more prepovedati vožnje kamionom in drugim težkim vozilom in je nakazal posledice, ki bi bile v primeru prometne nesreče. Dejal je: „Očit-no se mora nekaj zgoditi, potem šele se bodo vsi zbudili in ukrepali." Ker je Ljubelj tako dobro izgrajen, je evropska cesta in zato ni mogoče kar tako meni nič tebi nič zapreti ceste. To sta poudarila Messner in Stampfer.
„Šef“ iniciative Mischitz.
Kaže, da bo to kar držalo.
Kajti v diskusiji, ki je bila zelo živahna — z nekaj izjemami, ko so nekateri diskutanti skušali brenkati na struno narodnostne mržnje, kar jim pa le ni uspelo — in v kateri so zastopniki
ljudske iniciative pokazali, da se spoznajo, so domačini povedali svoje skrbi, svoje mnenje in tudi svoj strah pred novo ureditvijo. Tako skozi Podljubelj ni pločnika in vaščan mora najmanj petkrat prečkati cesto, če hoče skozi vas. Prečkanje ceste pa je prav smrtnonevarno početje, kajti vsak kamion oz. težje vozilo se prav tu zažene, da zmore začetno strmino ceste. V primeru, da mora obstati, le težko pride z mesta in tako zavira in zamaši promet. Gostilničarji ob cesti tarnajo, da ni gostov. Vsaj vsak uide, ker ne prenaša hrupa. Turistična točka Čepa bi zgubila svojo privlačnost, kajti njeni obiskovalci sploh ne bi mogli z parkirišča, ker bi kamioni sopihali po cesti in bi zaradi strahu pred obtičanjem sploh ne dali mesta za izvoz iz parkirišča. Domačini bi bili ob nočni mir — kdaj naj pa se naspijo, kdaj naj se spočijejo. Avtobusi in zasebniki bi za težkimi kamioni morali — kot že sedaj — cijaziti v prvi prestavi, zmeraj v strahu, da bo velikan pred njimi obtičal.
Zastopnik iniciative je nato vsem predočil že sedanji katastrofalni položaj na cesti, ki pa bi v primeru nove ureditve sploh dobil nove dimenzije. Pozimi, na primer, vozijo kamioni čez Ljubelj brez verig. Noben reditelj javnega reda in varnosti ne kontrolira, če imajo verige, če so vozila v redu in če niso preobloženi. Pobaral je, kako bo mogoče reševati ponesrečence. Bodo reševalce z helikopterji prinesli do ponesrečencev oz. na kraj nesreče. Bo dobila boroveljska požarna bramba rešilni helikopter? Kdo, tako Malle, bo poravnal in povrnil lastnikom hiš škodo, ki jo napravijo kamioni? Kje bodo parkirišča za
kamione? Med Celovcem in mejo oz. Borovljami ni primernih parkirišč. To je tudi potrdil zastopnik carine, ki je dejal, da je zadnje čase promet hudo nara-stel in da bo prišlo v primeru nove ureditve do zamaškov in zastoja, ker carina na meji ne bo mogla kamionov kam djati, v hribu pa tudi ne morejo čakati, ker bi nikamor več ne prišli.
Nihče pa si očitno še ni belil glave, kje naj kamioni zares parkirajo oz. naj bi parkirali. Podpolkovnik Stampfer meni, naj bi v Rožu napravili parkirišča. Pozabil pa je očitno, da so za to potrebne ogromne površine in bo treba potrebna zemljišča razlastiti. Zemljo pa bi zgubili oz. morali oddati rožanski kmetje, ki bi bili stisnjeni med dravski jez in gorovje, in bi se njihov življenjski prostor zmanjšal na minimum. Za življenje preveč, za smrt pa premalo.
Zastopnik iniciative Mischitz ie dejal Našemu tedniku, da glede parkirišč še nič ni napravljeno in da bo iniciativa tudi skušala informirati prebivalstvo.
Vsekakor pa je bilo opaziti, da sta obe strani skušali najti skupno pot. Letos vsaj ne bo sprememb, nekaj indicov pa kaže, da bo sedanja ureditev obveljala tudi še naprej, saj vsi hočejo spraviti težki promet raz Ljubelj. Kam? Dokler še ni karavanškega predora, bo pač Ljubelj ostal kompromis, bodo domačini morali potrpeti in bodo, kot so povedali, ostali tudi budni in pozorni.
Pozorni in budni pa bodo na primer tudi Plajberžani, saj so prav tako prizadeti; to velja tudi za vse občinske odbornike iz bivše plajberške občine, ki niso prišli na razgovor.
Franc VVakounig
[naš tednik!
Blato pri Pliberku
KDZ Blato vabi na
KVIZ
Kraj: v klubu na Blatu Čas: v petek, 27. 8. 1982, ob 20. uri Kviz bo obsegal pet področij — šport, politiko, občino, geografijo in splošna vprašanja.
Vse kandidate čakajo lepe nagrade. Vsi prisrčno vabljeni!
Obirsko/Šajda
Alpski klub Obir vabi na
TEKMO KOSCEV
ki bo v nedeljo, 29. avgusta, ob 4. uri pri JEREBU (na Jerebovi Seli). Kosilo se bo v petih skupinah, in sicer: otroci do 12 let, fantje od 12—18 let, moški od 18—50 let, starostno moški od 50 let naprej in ženske.
Prijave od 13. ure naprej.
Stari in mladi ste na to domačo družabno prireditev prisrčno vabljeni.
Kostanje
SRD „Drabosnjak“ vabi na FOLKLORNI VEČER Kraj: v Kulturnem domu v Vrbi Čas: v soboto, 28. avgusta 1982, ob 20.30 uri
Nastopajo: folklorna skupina DPD Svoboda iz Ribna pri Bledu, moški zbor SPD Svoboda iz Loge vasi, ansambel „Drava" iz Borovelj, odrska skupina SPD „Drabosnjak“.
Celovec
KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA v Celovcu, Burggasse 8
vabi na razstavo SLOVENSKIH IMPRESIONISTOV iz Narodne galerije Ljubljane
Razstava je odprta do 30. septembra 1982. Svoja dela razstavljajo Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in Matej Sternen.
Sveče
2. SLIKARSKI TEDEN od 5. do 11. sept. 1982
Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah Kraj: pri Adamu v Svečah Udeleženci: Marinella Biscaro, Tre-viso, Marjan Kravos, Trieste, Darja Prelec, Sežana, Štef Potočnik, Ljubljana, Inge Vavra-Aspetsberger, Kriva Vrba, Hans Staudaccher, Mli-nare, Dunaj.
Žitara vas
Glasbena šola SPD „Trta“ Žitara vas
vabi na
GODBO, PLES IN PETJE
v nedeljo, 29. 8. 1982, ob 14.30 uri v ljudski šoli v Žitari vasi Sodelujejo: Glasbena šola ter otroška folklora SPD „Trta“ in nadaljnje otroške skupine iz občine Žitara vas.
Bilčovs
IZSELJENSKI DAN
Zveza slovenskih izseljencev vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 12. 9. 1982, s pričetkom ob 14.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu, ki bo tudi letos povezan z tradicionalnim DRUŽABNIM SREČANJEM. Prisrčno vabljeni bivši pregnanci z družinami, prijatelji in znanci!
Borovlje
SPD-Borovlje vabi na
2-dnevni izlet na GRADIŠČANSKO
kjer se bomo srečali z Gradiščanskimi Hrvati.
Čas: 4. in 5. september 1982 Odhod: ob 6. uri zjutraj na avtobusni postaji v Borovljah.
Prijavite se lahko pri Posojilnici Borovlje ali pod tel. štev. 0 42 27/21 3 92, kjer dobite točnejše informacije.
Libuče
Zadnjo nedeljo je bilo v Zgornjih Libučah žegnanje. Že tedne poprej so domačini hodili od hiše do hiše, da so nabirali denar za smodnik. V nedeljo so domačine zbudili streli in zvonjenje. Iz vseh libuških in šentjurških hiš so se napotili domačini k stari libuški cerkvi, ki leži zakrita v sredini vasi. Dvojezično mašo je bral mestni župnik Alojz Kulmež. Domačini pa so popestrili sv. mašo s petjem slovenskih in nemških pesmi.
Takoj po maši pa so otroci zdirjali h „kramam“. Smeje so grizli lectar in druge sladkarije.
Domačini pa so šli v domačo gostilno k „Herbertu". Ob piščancu in pivu so praznovali svoje žegnanje. V večernih urah pa so sosedje že slišali prve melodije iz gostilne. Opazili so, da so nekateri le preveč zavijali. Saj ni čuda, ko pa je gostilničar imel skorajda samo še izpraznjene sode piva.
Sedlce-Sele
Par sto ljudi je zadnjo nedeljo priromalo na sedelsko žegnanje, na katero je vabilo gasilsko društvo Sele-Borovnica. Že zgodaj so prvi verniki pustili svoje avtomobile pri kmetu Meližniku in se napotili k idilični leseni kapelici na Sedlcah. Pri kapeli, ki leži sredi gozda, sta na prostem brala mašo domačin Stanko Olip in zlatomaš-nik Janez Mikula. Kljub slabemu in mrzlemu vremenu domačini niso „scagali“. Vsi so sodelovali tudi pri pranganju, ki je bilo po maši. Pri sv. maši je pel domači mešani pevski zbor iz Sel pod vodstvom Francija Čertova.
Od 13. ure naprej pa je sledila veselica v gostilni Terki. Klobase, pivo, mošt in še kaj je Selanom zelo dobro teknilo. Ob vižah skupine „Fantje izpod Obirja" pa so se domačini zavrteli na plesalskem odru.
Šmarjeta
Zadnjo nedeljo, 22. avgusta, je ob 10. uri prenašal avstrijski radio sv. mašo iz Šmarjete v Rožu. Mašo, ki je bila dosledno dvojezična, je bral mag. Ivan Olip. Šmarješki cerkveni zbor, ki je pel predvsem slovenske pesmi, je zelo lepo „ovenčal“ sv. mašo.
Kmalu po oddaji so številni poslušalci iz vseh predelov Avstrije, med drugim iz Štajerske, Nižje Avstrije in Dunaja telefonirali na šmarješki farovž in slovenskemu duhovniku čestitali za posrečeno mašo. Predvsem slovensko petje je številnim ugajalo, nekateri so celo rekli, da še niso doživeli lepše maše.
Zanimivo je le, da se je s Koroške oglasil samo en poslušalec iz Sirnitza. Zdi se, da številni Avstrijci vrednotijo slovensko kulturo in slovenski jezik za važen del avstrijske kulture, le Korošci so drugega mnenja.
Tudi NT čestita mag. Ivanu Oli-pu in šmarješkemu cerkvenemu zboru za ta lepi uspeh.
Mauthausen-
Radiše
Slovensko prosvetno društvo „Radiše“ je pred kratkim organiziralo izlet z avtobusom v Mauthausen. 35 ljudi se je udeležilo tega izleta, med njimi takšni, ki so čas nacistične strahovlade doživeli in so deloma sami bili v gestapovskih zaporih.
V Mauthausnu, ki je danes muzej in za mnoge simbol smrti in gorja, je skupino sprejela zelo prijazna voditeljica. Na zelo živ način je udeležencem potovanja razlagala situacijo in „črni“ pomen Mauthausna med drugo svetovno vojno. Slike in številna pisanja, imena, ki so jih ujetniki z nohti oprasnili v zi-
dove, stopinje smrti, plinske celice in krematoriji, so Radišanom dobro prikazali katastrofalne posledice nacifašizma med drugo svetovno vojno. Voditeljica pa je Radišanom tudi rekla, da še tudi danes obstajajo neofašistično usmerjene organizacije in da se je treba z vsemi močmi boriti proti kakršnemkoli neonacističnem delovanju, kajti že ta Mauthausen je mučil in uničil preveč ljudi.
Globok vtis je naredil na Radiša-ne tudi Češki spomenik, na katerem piše „Človek bodi buden!"
Obisk Mauthausna bo vsem ostal v spominu. Tudi ko so se udeleženci peljali domov, se nihče ni mogel prav smejati. Preveč so doživeli na tem izletu in marsikateri je šele zdaj prav spoznal hudiča v človeku. Vsi udeleženci pa so vedeli, da se morajo v bodočem vedno in povsod boriti proti po-življanju nečloveških ideologij, kot je to bil nacistični režim.
Zgornji Breg — Brnca
Velika množica žalnih gostov se je poslovila v sredo, 18. avgusta 1982, na novem brnškem pokopališču od Franca Mertla, pd. Oj ca na Zgornjem Bregu; umrl je na Veliko gospojnico v beljaški bolnišnici, star 74 let. Prišli so iz vseh krajev slovenske Koroške, da se poslovijo od moža, ki je ljubil svoj narod kakor le malokdo, ki se tudi ni ustrašil žrtev za svoj narod. Med žalnimi gosti je bilo veliko tistih, s katerimi je rajni Oje sodeloval na političnem, prosvetnem in zadružnem področju. Prišlo je zastopstvo Narodnega sveta koroških Slovencev s predsednikom dr. Matevžem Grilcem na čelu, navzoča sta bila tudi nekdanja predsednika dr. Valentin Inzko in dr. Reginald Vospernik, prišlo je zastopstvo Krščanske kulturne zveze in Zveze slovenskih zadrug.
Mašo zadušnico za svojega dolgoletnega prijatelja je opravil šent-lenarški župnik Avguštin Čebul; zahvalil se je rajnemu v pridigi in ob odprtem grobu za zaupanje, ki mu ga je izkazal.
Ustanovnemu članu Narodnega sveta se je zahvalil za vso pomoč in za vse, kar je dobrega storil, predsednik Grilc. Rajni Oje je bil od vsega začetka eden najožjih sodelavcev prvega predsednika dr. Joška Tischlerja. Bil je eden najbolj doslednih zagovornikov samostojnega političnega nastopanja koroških Slovencev. Spet in spet je opozarjal in rotil, naj se Slovenci
nikakor ne odrečemu tej demokratični pravici, naj se nikakor ne ognemu tej demokratični dolžnosti. V imenu slovenskega občinskega zastopstva se je poslovil občinski odbornik Janez Miki.
V	slovo sta zapela šentlenarški cerkveni zbor in kvintet „Lipa“.
Naj se rajni Oje odpočije v večnem miru. Žalujočim svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Bilčovs
Minulo nedeljo so v Bilčovsu praznovali žegnanje. Župnik Poldej Kassl je po sv. maši, ki jo je olepšal cerkveni zbor pod vodstvom Jožka Boštjančiča, podelil posebni evharistični žegen.
V	gostilni Miklavž se je Bilčovs potem zbral ob „čisavi župi“, posebni rožanski juhi, ki se ne kuha vsak dan. Okrog gostilne pa so bile postavljene krame, ki so bile
predvsem otrokom pogodu. „Občinski original" dr. Elmar Perjatel pa je v posebno za to pripravljenem busu raztavljal kače, ki so vzbudile pozornost mladih in starejših.
Vaščani so povabili sorodnike in prijatelje na „čisavo župo" in „na-bulano brato", ki je prav tako ro-žanska posebnost. Zvečer pa je zaključil ples pri Miklavžu, ki se ga je udeležilo ogromno ljudi, ta posebni dan vasi, ki spominja na žegnanje cerkve.
Škofiče
Preteklo soboto je SPD „Edinost" v Škofičah zaključilo letošnjo sezono s kulturnim večerom v gostilni Burger. Prireditev je bila namenjena predvsem tujim gostom, ki naj bi na ta način boljše spoznali Koroško in obenem slovensko narodno skupnost. Predsednik društva Herman Jager je pozdravil vse navzoče dvojezično. Tudi celotna prireditev je bila dvojezična. Moški pevski zbor „Škofi-če“, tamburaši iz Hodiš ter sestri Velik iz Sel so igrali in peli v obeh deželnih jezikih. Prav tako dvojezično je Hanca Einspieler povezovala in predstavljala skupine. S tem kulturnim večerom so tamburaši in moški pevski zbor „Škofiče“ zaključili svojo poletno sezono. Jeseni jih pa že zopet čakajo novi nastopi in prireditve.
Že 11. septembra nastopata obe skupini v Jesenicah, kamor jih je povabilo tamkajšnje kulturno društvo.
Alojzija Grajbl v Zgornjih Goričah pri Rožeku je praznovala svoj 70. rojstni dan. Čestitamo!
Ferdinand in Matilda Sitter na Hodnini pri Podrožci sta praznovala 25-letnico poroke. Čestitamo!
Marija Žele v Dobu pri Pliberku je praznovala svoj 66. rojstni dan. Čestitamo!
Marija VVakounig, Kovačeva iz Mlinč in absolventka Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu je na dunajski univerzi predčasno zaključila z magisterijem študij zgodovine in kombinacije zgodovinskih ved. Mladi magistri čestita tudi uredništvo Našega tednika.
Marijon in Martin Urbajs z Žo-prač sta dobila sinčka Darka. Čestitamo.
IZLET NA TRIGLAV
(po manj obiskanih poteh) v soboto in nedeljo, 11. in 12. septembra 1982
Iz Radovne nas bo pot vodila skozi slikovito dolino Kot do Staničeve koče, kjer bomo prenočevali. Od tam gremo nasljednji dan preko Kredarice na Triglav. Vračali se bomo skozi dolino Krmo.
Zbirališče: ob 6. uri na jugoslovanski strani Ljubelja.
Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec
GALERIJA TINJE
Razstava študijskih del Marka Dum-pelnika bo odprta do 18. septembra 1982.
Obirsko
Slovenska prosvetna zveza, Slovensko prosvetno društvo „Obir", Slovenski PEN-center in Koroški PEN-klub vas vabijo na 4. SREČANJE PISATELJEV MANJŠINSKIH NARODOV Kraj: Obirsko, gostilna Kovač Čas: od 27. do 29. avgusta 1982 na Obirskem nad Železno Kaplo. Sobota: 9.00 Pozdrav, Besede h glavni teim ..UMETNIŠKI IN BIVANJSKI DUALIZEM — JE TO UMETNOST ALI OBOGATITEV ZA USTVARJALCA?" (Valentin Polan-šek)
10.00	Referat: dr. Johann Szabo, „Literatura nemške narodne skupine na Madžarskem"
12.00	Kosilo
14.00	Predstavitev dvojezične zbirke ..Sozvočje", predstavnik madžarskih literatov, informacija o koroški slovenski literarni sceni, koreferati h glavni temi — Luciano Morandini, Robert Hajszan
18.00	Večerja
20.30	Literarno branje v Selah Nedelja, 29. 8. 1982: 9.00 Diskusija, izsledki in zaključne besede
10.30	Literarno branje v gostilni Kovač
12.00	Kosilo
Sele
Precej sreče je imel te dni kmet Foltej Roblek iz Sel-Borovnica. Ne' davno je pripeljal preslabo posušeno seno na skedenj. Polagoma Pa se je seno močno ogrelo in ostaja-la je nevarnost, da bi se seno vžgalo. K sreči je selski kmet situacijo prepoznal pravočasno in poklical požarno brambo iz Borovelj in Sel-Borovnica. V slučaju, da bi začelo goreti, bi bilo približno 1,5 milijon šilingov škode. Požarna bramba je še nevarnost pravočasno zatrla. Slučaj naj bo tudi v opomin drugim kmetom. Pravočasno naj vsak kontrolira temperaturo sena.
V sredo, 18. avgusta, /e bila v Deželni galeriji odprta razstava del slovenskih impresionistov, ki so v lasti Narodne galerije iz Ljubljane. Dela (vsega skupaj 60) slovenskih impresionistov Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Mitije Jame in Mateja Sternena je predstavila voditeljica Narodne galerije dr. Anica Cevc. Otvoritve razstave so se udeležili najvišji družbenopolitični zastopniki kot deželni glavar VJagner, slovenski minister za kulturo dr. Matjaž Kmecelj, zastopniki jugoslovanskega konzulata gen. konzul Marko Kržišnik, konzula Neberžnik in Markovič, celovški župan Guggenberger in vidni zastopniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij. Razstava brezdvomno šteje med najboljše, ki so bile zadnja leta v Deželni galeriji. Deželna galerija bo Narodni galeriji vrnila obisk s svojimi eksponati.
naš tedniki
domače vesti/5
Prangarjevemu Franciju, Ojcu v spomin
Položili smo Te k večnemu počitku v domačo zemljo v sredo, 18. avgusta 1982. Bil si sin pokojnega Prangarjevega očeta, ki je bil pred zadnjo vojno leta dolgo slovenski župan v občini Bekštanj, res trdna zilska korenina. V krogu številne družine si že v mladih letih zrasel v narodno-politično življenje koroških Slovencev na Prangarjevem domu, kjer so se vršile prireditve, kamor so prihajali študenti, kulturno-politični delavci in zadružniki. Poznali so Tebe, Franci, zato kot požrtvovalnega moža naši zavedni ljudje širom slovenske Koroške; to je nazorno pokazal tudi Tvoj pogreb, ki je združil rojake od Podjune do Žile.
Franci je bil vedno med nami, če je bilo potrebno. Tako je na vseh koncih pomagal tudi, ko so bili Angleži leta 1950 po dolgotrajnih prizadevanjih rajnega dr. Joška Ti-schlerja, msgr. dr. Janko Horn-bocka ter njihovih sodelavcev izpraznili polovico Mohorjeve hiše. Spomnim se, kako je sam osebno pomagal dr. J. Tischlerju in meni ves popoldan in dolgo v noč odstranjevati iz prostorov Mohorjeve upravo, ki so jo tja — da bi zasedli ravno od Angležev izpraznjene pro-® ore — že dopoldne spravili nepo-
'cani stanovalci. S brahialno silo Je posegel vmes on, — ki je bil SVojei zilske gore mož, — in me s,rešiI napadov nezaželenih uzur-Patorjev. /
Kot ustanovni član Narodnega sveta koroških Slovencev je rajni Oje vedno pomagal tudi gmotno, kolikor le le mogel; manjkal ni na nobeni seji in vedno je bil priprav-jen> stopiti v vrsto ter se zastaviti za naše pravice. Bil je vedno spet v delegacijah, ki so zastopale naše težnje pred domačo in mednarodno javnostjo. Tako se je npr. podal Popolnoma na svoje stroške z menoj na dolgo pot v VVesterland na otoku SyIt, kjer sva se udeležila ongresa Federalistične unije evropskih manjšin. Znašel se je v vsakem krogu in tako je tudi na em kongresu bil aktvien v debati na zasedanju in prijeten družabnik,
0	smo po večerih sedeli z delega-
1	Pri dobri kapljici ali pri plesu v Paviljonu. Konzumirala sva bolj P|c|o, saj sva morala „šparati“. Te-
snji senator Ebner iz Južnega Ti-rola naju je zbadal „ne bodite tako ® rti, saj imate dosti podpore iz Jugoslavije." Ker to seveda ni dr-
°’ se je razvila dolga debata, ospod Ebner je nama razlagal, a dobijo oni dosti podpore iz Av-I triJe> še več seveda iz Bonn-a. De-P te, da se zaradi tega pelje v onn ravno zdaj po kongresu. Nav-I °c t'e b'l tudi neki Italijan - Franji Je obvladal tudi italijanščino -d' ,e na najino začudenje povedal, a Pride ta podpora posredno v
prid tudi Italijanom, ker krepi gospodarstvo.
In Franci je ugotovil: „H’diča, smo Slovenci pač le bolj revni, ampak kljub temu ne grem, tavšati" in to je še ponovil v italijanščini. Tak je bil in senator Ebner je tedaj dejal „Alle Achtung, Herr Mertl".
Pogosto je prihajal v Celovec in nam dajal nasvete za zborovanja in za „Naš tednik". Bil je odkrit in če je kritiziral, je bila kritika trda in jasna. Ko je večinoma pozno v noči odšel domov, smo z rajnim Dolfi-jem Picejem in dr. J. Tischler-jem še vedno malo posedeli in si
„sprašali vest", če res zadosti in stalno gremo ven na vasi (saj avtomobilov še nismo imeli!), če govorimo vztrajno z našimi ljudmi in imamo naše uho pri njih, če v „Našem tedniku" res pišemo za naše
ljudi in ne mogoče tudi za navidezno dobre, a vendar tuje interese.
Ob vsem, res tudi kritičnem nastopanju rajnega Francija smo si vedno bili najboljši prijatelji.
Neverjetno, a res je, da se nismo nikdar skregali!
Hvaležen sem Ti, Franci, da si me dal ob svoji zadnji bolezni poklicati, da sva se še lahko parkrat pomenila in pokramljala. Še v teh trenutkih si bodril, naj se potrudimo za krepitev samozavesti naših ljudi, za procvit Slovenske gimnazije, za okrepitev naših gospodarskih pozicij, za ohranitev naše tradicije
—	Koroške, slovenske, krščanske
—	tudi v tem modernem času. Zgolj z materialističnim gledanjem, si menil, ne bomo vzdržali, treba je idealistov, ki bodo tudi danes še kaj žrtvovali za našo stvar, ne le za „mamon“.
Naj bi se Tvoje želje izpolnile, da boš lahko mirno počival v domači zemlji in da nas in naših mladih ob spominu na Te ne bo treba biti sram.
Dipl. trg. Janko Urank
Tinje - Feriae latinae
Prejšnji teden so bile v tinj-skem domu druge počitnice za Latince — ne za Rimljane. Vodil jih je univ. profesor iz Salzburga-pater Suitberg Siedel, po rodu Dunajčan, ki govori in razume več kot ducat jezikov. Da poleg tega tekoče marnva latinščino, starogrščino, hebrejščino je samoumevno. Prav tako se lahko tekoče pogovarja slovensko
večinoma pogovarjali latinsko, menili so se pa o vsem, o krščenem vinu in o božji masti — potrpežljivosti. Kar čudili so se, kako je dozdevno mrtva latinščina oživela in zaživela, saj je latinski pogovor tekel in žuborel kot potoček. Metoda patra Siedla, da ni hotel udeležencem vbijati v glavo suhe gramatike, kot je pač to navada
in pravi, da mu je knjiga „Povejmo po slovensko" veliko pomagala. Prve latinske počitnice so bile lani v Šentjurju pri Doljnem jezeru in so zelo uspele. Tinje, kraj letošnjih počitnic pa mu je nasvetoval neki znanec — tako Siedel kot udeleženci so navdušeni. Tečaj je poln, saj je prišlo nad 80 udeležencev iz osmih evropskih držav. Med seboj so se
mnogih profesorjev-latincev, ampak se je z udeležnci lahkotno in neprisiljeno pogovarjal o vsem — tako na primer o krščenem vinu in o jedilih — je vsakomur ugajala. Ni iskal napak, kajti po njegovem so jih tudi Rimljani delali med pogovorom. Vsi napisi v hiši so bili latinski. (Več o latinskih počitnicah bomo poročali v naslednji številki).
Robež — iskra upe
(Nadaljevane z 2. strani)
tos v Delavski zbornici), dž . nski boj koroških Sloven Av/ofr•n* doprinesel k osvo cij„,riJe' Dejal je, da so prav ni .e skupine pomagale nj ^lstidni režim in da same vprašanje masovne orgar n Ja oblast ne pride samo ja m iz puškinih cevi, am je Zivitl ic|ej in dobre orgs
Predsednik ZSO, Feliks
roš^eoa' na antifašistični
ne kr^rruVenCeV in se lotil nL llkek DeJal je, da Sl
narnri ne bomo sPrejeli zal-da ip	skuP'nah in je
trt L !Zelni alavar menda
'mata KkunSke9a sP°razum£ mata KHD in FPO glavno b
Libuče
Na libuškem pokopališču je nastal zopet nov grob. Vanj smo položil drago mamo in ženo z 80. leti — Ivanko Žik, Irgičevo iz Zgornjih Libuč. Dolgo je bolehala in morala je večkrat v bolnico. Zadnje težke ure je preživela doma, kjer je dobivala pomoč za trdo pot do vrha ob svojem možu, hčeri Reziki in sorodstvu.
Rajna Ivanka je bila dobra, skrbna gospodinja in prijetna dru-žabnica. V njenih mlajših letih je njen glas obogatil domači pevski, posebno cerkveni zbor. Na njeni polici so bile bogate Mohorjeve knjige, ob mizi pa naši časopisi, saj je bila ves čas svojega bivanja med nami zavedna Slovenka, res steber v naši domači zemlji, značaj, kakršnih bi potrebovali v tem
času narodnega zatiranja, ko se rušijo ostrešja naših odličnih prednikov.
Lep je bil pogreb, saj so ji pevci, prijatelji zapeli vrsto žalostnik in ji, skupno z g. župnikom Kulmežem, izrekli: Draga Ivanka, počivaj v božjem miru.
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev".
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika: Janko Kul-mesch in Franc VVakounig; Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0 42 22/51 25 28 Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
gost V našem tedni

Tonei Koren:
Čevljar, planine in vrtnar
Preti kratkim je praznoval svojo GO-letnico. Njegova trgovina s čevlji je danes splošno priznana, prav tako pa je Tanči Koren med planinci priljubljena oseba. Čevljarska obrt. tako pravi sam. je bila hišna, saj so bili Šuštarji že njegovi predniki, v št. Petru, kjer mu je tekla zibelka pri Musku, je ime! oče majhno delavnico in dostikrat so delali čez polnoč. Tončej in njegov brat sta se naučila pri očetu, ki je še hodi! v štero, čevljarstva, ti drugi svetovni vojni je moral nositi nemško uniformo, a je pokazal hrbet nacističnemu vojaškemu aparatu in se borit proti njemu. Po drugi svetovni vojni se je v Celovcu zaposlil, napravi! mojstrski izpit in se poročil s Strojevo Marico z Reke. Svoje tri otroke je dal v Slovensko gimnazijo.
Naš tednik: Kdaj si začel sam trgovati?
Koren: Po poroki sva se z ženo hotela izseliti v Kanado, ker doma ni bilo kruha. Konfekcijski čevlji so hudo porinili na trg. Rajni Štikrov gospodar mi je dal na razpolago zemljišče, kjer sem si postavil delavnico in trgovino. Poleg popravil sem začel takoj s trgovanjem.
Naš tednik: Čevljarski poklic je bil nekoč malo ugleden, je tudi še danes tako?
Koren: Tako ni več, kajti čevelj oz. obutev je danes statusni simbol. Obleka menda napravi človeka.
Naš tednik: Ali še izdeluješ sam čevlje oz. jih še popravljaš in katere čevlje prodajaš?
Koren: Čevelj seveda znam narediti, saj je to moj poklic.
Povpraševanje po ročno izdelanem čevlju je malo. Popravila je precej, prodajam pa vse vrste čevljev, tudi planinsko obuvalo.
Naš tednik: Kot čevljarski mojster in kot trgovec si gotovo imel tudi vajence?
Koren: V trgovini sem jih imel nekaj okoli deset, v delavnici pa štiri.
Naš tednik: Dolgo si že samostojen obrntik, ali imaš že morda kakšna priznanja?
Koren: Da, za 25- in 30-letno samostojno obrtništvo, za 27-letno trgovanje. Poleg tega pa zastopam čevljarje v Trgovski zbornici.
Naš tednik: Planincem si znan, saj pravijo, da je koča na Bleščeči tvoj revir.
Koren: Sem član Slovenskega planinskega društva in v gore me vleče že od mladih nog. Na-
ša koča na Bleščeči je pravi biser, tukaj lahko vsak najde mir in oddih. Pa tudi kot gospodar koče rad in pogosto zahajam na kočo.
Naš tednik: Pravijo, da se spoznaš na pevcanje sadja?
Koren: V naravi se pač dobro počutim. To s pevcanjem pa drži. Sploh češplje in češnje mi dobro uspevajo. Pa tudi brajda me zelo privlači in pa ribe, ki jih redim v ribogojnici ter sadjarstvo.
Naš tednik: V Št. Jakobu ste že nekaj precej igrali in peli. Si tudi ti sodeloval?
Koren: Veseli me, da mladina poje in igra. Sam sem trideset let pel pri cerkvenem zboru, po vojni pa sem celo igral Mirka v Miklovi Zali. Upam pa, da bo naša pesem v Št. Jakobu še močneje zadonela in da bomo kmalu videli spet Miklovo Zalo.
Naš tednik: Hvala za razgovor.
Franc Wakounig
Vinko Telič na zatožni klopi
Kot je znano, se je v zadnjem tednu v Ljubljani začel proces proti Vinku Teliču z Letine pri Šmihelu. Vinka Teliča obtožujejo, da naj bi v drugi svetovni vojni kot domobranec (Vinko Telič je bil doma v Kozariščah in je po vojni kot bivši domobranec zbežal na Koroško) mučil in pobil 9 pristašev OF. Javni tožilec se pri tem v prvi vrsti sklicuje na približno 200 prič, ki pa — poleg redkih izjem — same niso neposredno doživele teh dogodkov. Slišale so o grozodejstvih, ki bi jih naj storil obtoženec od drugih ljudi. Niso mogle povedati od katerih, tudi osebno ga niso poznale, vrhu tega pa niso tega javile pri pristojnih ljudeh ter uradih, niti med niti po vojni. Na vprašanje sodnika ter odvetnika, zakaj obtoženca niso naznanile, so se priče sklicevale na vojno oz. kot je rekla
neka priča: »Nisem to smatrala za potrebno, bila je pač vojna." Te priče pa so tudi »slišale", da je bil Kosmač (tako so pravili Vinku Teliču doma) »strah in trepet za napredno prebivalstvo Loške doline" (citat iz obtožnice).
Obtoženec Vinko Telič sam zanika vsakršno kaznivo dejanje, ki naj bi ga na podlagi te obtožnice storil. Za ta kazniva dejanja je v Sloveniji predvidena smrtna kazen. Znano je tudi, da je Vinko Telič na Koroškem zavzet prosvetar (med drugim je sodeloval pri šmihelskem pevskem zboru ter pliberškem moškem zboru SRD »Edinost", ki ga vodi Foltej Hartman) ter zvest pripadnik slovenske narodne skupnosti. Zastopnik NT je pri procesu navzoč. Več o procesu v naslednji številki NT.
JULI
noš tedniki
V muzeju v Globasnici in na Sv. Hemi
Vsi gostje so si po otvoritvi arheološkega muzeja v Globasnici ogledali tudi izkopanine na Sv. Hemi. Na lastni koži so čutili največji problem globaške občine: to je cesta na Sveto Hemo. Številni turisti, ki bi si radi ogledali arheološke
Vsa koroška promi-nenca, z deželnim glavarjem Wagnerjem na čelu, se je zadnji četrtek zbrala v Globasnici. Wagner je namreč otvoril arheološki muzej v Globasnici in zgodnjo-krščanski muzej na Hemi. V muzeju so razstavljene izkopanine antičnega naselja na Sv. Hemi ter iz okolice Globasnice. Pet let so domačini izkopavali pod nadzorstvom strokovnjakov.
Zadnji četrtek pa so lahko občudovali izkopanine v občinskem muzeju. Za ta lepi uspeh se je treba predvsem zahvaliti dr. Glaserju, ki je vodil izkopavanja. Vse navzoče je s slovensko in nemško pesmijo pozdravil moški zbor iz Štebna pod vodstvom Janeza Petjaka.
Globaški župan Sadjak se je zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način doprinesli svoj delež k ustanovitvi občinskega muzeja. Zahvalil se je predvsem slovenskemu
kmetu, Kogoju-Gradišniku, ki je za izkopavanje dal občini na razpolago svojo zemljo. S tem so bili šele postavljeni temelji za uspešno arheološko delo na Sv. Hemi.
Arheolog dr. Glaser, ki so ga domačini v teh petih letih izkopavanja zelo vzljubili, je gostom osvetlil zgodovinska ozadja izkopanin. V 5. stoletju pred Kr. so se naselili Kelti in ustanovili prvo državo na področju Avstrije-Noricum. Naselili so se tudi na Hemi. Leta 50 po Kr. pride Noricum pod rimsko cesarstvo. Sledil je miren čas in ljudje so se polagoma naseljevali v ravninah. Za časa preseljevanja narodov, ki je bil čas spopadov, so se ljudstva preselila v bolj zavarovane kraje. Na Hemi se je pokristjanjeno ljudstvo ponovno naselilo. V teh časih, približno 400 po Kr., so zgradili tudi kompleks cerkva, ki ga sestavlja občinska cerkev, dve mrtvašnici z mozaiki, osmokotni baptisterij in memorial-no cerkev. Ta kompleks cerkva je danes na Hemi docela izkopan. Kompleks pa leži seveda nad starejšimi rimskimi stavbami, kot je razvidno iz zgodovine in tudi iz raziskav. V zadnjem desetletju 6. stoletja pa so prišli v naše kraje Slovani in so požgali naselje na Sv. Hemi.
Arheološki muzej v Globasnici, ki je prava kulturna znamenitost,
V arheološkem muzeju v Globasnici je razstavljenih tudi 40 m2 mozaika, ki so ga našli pri izkopavanju kompleksa cerkva na Sv. Hemi. Krasni motivi pričajo o kakovosti antičnih umetnikov.
Gospod Gradišnik v pogovoru z dr. Glaserjem in županom Sadjakom.
je razdeljen v tri prostore. Prvi je posvečen najdbam naselja „Jue-na“. Sledijo najdbe iz grobov vzhodno od Globasnice, mozaik iz mrtvašnice in zelo dobro ohranjen okostnjak iz kompleksa cerkva. Razstavljen je tudi zelo lep nakit iz ženskega groba. Seveda so na stenah tudi načrti o legah najdbin in razni modeli izkopanin dopolnjujejo muzej. Mozaik iz občinske cerkve na Sv. Hemi pa krasi zadnji prostor. Slike, ki dokumentirajo petletni potek izkopavanja, popestrijo ta arheološki muzej.
znamenitosti na Sv. Hemi, to opustijo, ker se prestrašijo izredno slabe ceste. Najlepše znamenitosti nobenemu niso v korist, če se jih ljudje ne morejo ogledati. Mogoče pa bo dežela Koroška končno le našla rešitev?
Nazadnje so se častni gostje lahko okrepčali pod lipo na Sv. Hemi. Ob hladnem moštu in okusnih klobasah se je razvilo prijetno vzdušje in domačini so se veselili s častnimi gosti vred zaradi uspešnega arheološkega delovanja v Globasnici.
Na prodaj zbirka 400 starinskih mednarodnih kolajn iz zgodovine, gospodarstva, kmetijstva, obrti in podobno.
Naslov na upravi Našega tednika.
Gostišče SMREČNIK v Globasnici išče natakarico, najmanj 18 let staro, vstop takoj možen. Prijave na
telefon 0 42 36/20 05 01
Strokovna šola za ženske poklice zavoda šolskih sester Št. Peter 25, 9184 Št. Jakob v Rožu, Tel. št.: 0 42 53/343
OBJAVA
Na strokovni šoli za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu bodo dodatni jesenski sprejemni izpiti za 1. razred strokovne šole za vse tiste, ki se doslej za vstop še niso mogle odločiti,
dne 13. septembra 1982, ob 9.30 uri.
S seboj prinesite zaključno spričevalo in pisalne potrebščine. Možen je tudi še vpis v enoletno gospodinjsko šolo.
Vodstvo šole
1.
Zdaj je že natančno vedela, da je noseča, saj so se ji pojavila tudi še druga znamenja.
Tipa je takoj minilo prislanjanje, poiskal ji je z roko obraz in jo poljubil.
Tistega trdega, tiščajočega v trebuh, pa ni več čutila.
Objeta sta odšla v noč brez lunine zlatnine, ki je bila ponavadi razlita po travnikih, njivah, grmih, gmajnah.
Čutila je, kako se pripravlja v lažeh, s katerimi jo bo začel obkladati; da jo ima neizmerno rad, pa kako bo nekoč njegova žena, samo ne še zdaj, ko je pred njim še cel študij. Po diplomi pa prvi dan! Za zdaj ji pa
predlaga — in plačal ji ga bo — splav. To ne boli bogvekaj, in v hipu je končano . . .
In tip ji je res nadrobil, prav to, kar je čutila in slutila: da naj gre in naj splavi, ker to sploh ni nič. To greš tam in . . . poveš . . . poveš . . . da si študentka ... in da je še vse pred teboj . . .
Če bo treba, je obljubil, bo šel z njo.
Mama ji je že povedala, da za splav ne bo nobenih težav, ker je mladoletna; pač pa bo fant moral dati kri.
Tipu je to tudi povedala in tip se je strinjal, da jo bo dal cel liter, če bo treba.
Hodila sta skozi zvezdni utrip noči in se prijateljsko pomenkovala o splavu.
Tip jo je opogumljal, češ da ni nič, če se malo razkreči pri ginekologu, on se je moral že ničkolikokrat sleči pred naborno komisijo.
Ko človek odraste, jo je tolažil, je kakor živad, zdaj seže vanj ta, zdaj drugi, zdaj tretji. Temu poseganju v človeka človek ne more uiti: oficirji, zdravniki ter policaji s sodnijsko ekipo vred so poklicani, da polagajo v človeka svoje poklicne sonde.
Po tem pogovoru s tipom se je bala samo še šole. Da ne bi tam zvedeli, ko bi šla splavit!
Prijateljica ji je prisegla, da bo trdna kot skalni molk.
Naposled jo je še mama potolažila, da je to res opravljeno v nekaj minutah; natančneje v četrt ure, če ni posredi komplikacij, in lahko se zgodi, da še istega dne pride domov, če nima temperature. Mama je obljubila ambulantno potrdilo, da bo imela gripo in ne splav, ker je splavarjenje otrok skrivnost, še zlasti pri mladoletnicah.
Nato se je dva dni vdajala v svojo usodo.
Z mamo sta obiskali socialno delavko in komisijo za odobritev splava. Poslednja, ki je bila sklicana ad hoc, ji je naglo odobrila abortus.
Tretjega dne sta z mamo že odšli proti kliniki, kjer ju je sprejel sam primarij, velik, okoli dva metra jih je moral imeti, ta možak. Roke je imel kot Mohamed Ali pesti in med debelimi in kosmatimi prsti je vrtel penkalo.
Zorica mu je hotela biti všeč, ker jo je vsega naenkrat postalo strah: njega, diskretnega vonja po karbolu, pa sester, ki so švigale tam blizu v modrih oblekah kakor angeli iz pesniških besedil Georga Trakla.
Žal Zorici ni uspelo ujeti srce velikega primarija, ki jo je motril spod košatih obrvi, išoč v nji nekaj posebnega.
Bogvedikaj!
Ko je pregledal dokumentacijo o odobritvi splava, je rekel: Prav, potem pa kar na oddelek, pojutrišnjem bomo pa stvar uredili, tako, da bo vse prav in lepo.
Šele zdaj se je rahlo nasmehnil.
Megla in oblaki so zavili Višarje, cerkvico in nekaj hišic v sivo kopreno; veter je pihal okoli voglov in podil ljudi v hiše, na toplo. Polagoma se je zbrala v cerkvi množica vernikov iz Koroške, Slovenije in Kanalske doline oz. videmske škofije. Precej časa pred mašo že je cerkev polnilo petje.
Na Višarjah, na stičišču narodov — Slovencev, Furlanov, Nemcev in Italijanov je bilo v soboto srečanje škofov celovške, ljubljanske in videmske škofije. Kot vsi, so tudi škofje dr. Kapellari, dr. Šuštar in dr. Battisti prišli na vrh z žičnico. Prišli so, da bi na tem, za narodemejaše pomembnem kraju molili za mir v Evropi in da bi kristjani delali zanj-
Vsak škof je v svojem jeziku pozdravil navzoče vernike, nadškof Šuštar pa je prav prisrčno pozdravil marquettskega škofa Schmitta, desetega naslednika škofa Barage. V nedeljo je škof Schmitt bil navzoč pri Baragovi proslavi v Novem mestu.
V svojih nagovorih so škofje bodrili navzoče, naj delajo za mir-Škof Kapellari je dejal, da je krščanstvo še vedno duša Evrope ih da je bilo srečanje na Višarjah doprinos kristjanov k zedinjenju Evrope. Omenil je tudi montecassinško poslanico evropskih škofov pred dvemi leti. Videmski nadškof Batti-
Darovi za tiskovni sklad
Johan Miklau, Dobrla vas 20.—J Justina Kušej, Blato 20.—; N. N., Blato	100.—;	N. N.,	Goselna	vas
20.—; N. N., Goselna vas 20.—; Rok Bučovnik, Goselna vas 20.—; Brigita Krištof, Moščenica 50.—; Preč. g. Leopold Kassl 100.—; Rupert Gasser, Bilčovs 20.—; Franc Sa-fran, Bilčovs 20.—; Janez Safran, Bilčovs 100.—; Ani Miškulnig, Bran-ča vas 20.—; N. N., Branča vas 20.—; Marija Miškulnig, Branča vas 20.—; Espresso Koren, Bilčovs 20.—;	Miha	Zablatnik, Biljnjovs
20.—; Karl Meierhofer, Muškava 20.—;	Marija	Filipič,	Velinja	vas
20.—;	Johan	Seher,	Velinja	vas
20.—;	Anton	Krušic,	Velinja	vas
20.—; Terezija Eberhardt, GroB-Edling 20.—; Johan Kropfitsch, Velinja vas 20.—.
55
Z mamo sta se v slovo objeli. Ma" ma jo je stiskala k sebi in zadrževala jok.
Nato je Zorica pohlevno sledila sestri v modrem v' kopalnico, kjer se je preoblekla v bolnišnične cape, progaste, kakor da bi bile jetnica v Daha-vu. Svoje lepe reči je izročila sestri-
Na oddelku je ležalo šest žensk, poslušale so glasbo iz malega tranzistorja, nad njimi pa je plaval trak P°' sinelega cigaretnega dima, kakor ze-ledenel metulj geseničar.
Dober dan! jo je veselo pozdravila čisto bela bolnica. Kakor iz krede iZ' dolbena. Še prste na roki je imela sneženo bele.
Sestra je Zorico odpeljala prav do postelje in nato malo poklepetala 1 bolnicami na oddelku.
Kmalu pa so ostale čisto same.
Šest parov oči najrazličnejših barV se je zagledalo v Zorico.
Koliko si stara? jo je vprašala en od njih.
Povedala je.
Ali nisi mogla malo počakati? je P° grabila naglo druga.
naš tednik
sti je višarsko srečanje ocenil kot velik prispevek kristjanov za mirno skupnost Evrope in je omenil po-men sv. Benedikta, Franca Asiškega in slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit je na začetku po-zdravil tudi zamejske Slovence in je dejal, da je mir mogoč samo v medsebojnem spoštovanju in pripravljenosti pomagati drug drugemu, „kaj-1 miru ni mogoče izsiliti in graditi rez Priprave, brez pravega notranjega razpoloženja".
Bogoslužje je bilo slovensko-ltalijansko-nemško; pa tudi latinščina je prišla do svojih časti. Petje, Molitve, sodelovanje — vseeno v aterem jeziku — vse je bilo iskreno in je prišlo od srca. Slovenski verniki, med njimi precej zamejcev, so bili močno zastopani. Nadškof
Šuštar je menil, da bi jih bilo še več, če bi bilo jasno, da bodo vsi mogli na vrh.
Drugič je bilo srečanje na Višar-jah, letos je bilo v znamenju miru. Pet škofov je prišlo na vrh. Celovški, videmski in ljubljanski škof so po maši v razgovoru z Našim tednikom menili, da bi bilo umestno in pametno, če bi bila srečanja izmenično na Koroškem pri Gospe Sveti, na Brezjah v Sloveniji in na Višar-jah. Nadškof Šuštar je predlagal, da bi bilo prihodnje srečanje drugo leto na Brezjah.
Višarje so bile skozi viharje časov vez med narodi, ki naj jih različne družbene ureditve, različni jeziki in kulture ne ločijo m pahnejo v sovraštvo, ampak jih povezujejo in zbližujejo med seboj.
Pripravil Franc VVakounig
Petek, 27. avgusta:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Kar po domače.
Sobota, 28. avgusta:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 29. avgusta:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj Pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 30. avgusta:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Solistična glasba.
Torek, 31. avgusta:
09.30—10.00 Domača zabavna glasba.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Zapojmo pesmico — Otroci, poslušajte!
Sreda, 1. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet.
Četrtek, 2. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Mladinska oddaja.
Jaz bi vse dedce podavalila! je zasipala četrta.
knm ,potlej? se je oglasila peta. S sabo?6' Se Pa potem ljubila? Sama s Ne kot z njimi.
nnQValalepa za t°; raje še enkrat za-'m, je pa že tisto lepše in boljše! n da Potem splaviš?
In da splavim.
Sej niti še nisi.
J da veš, ali sem ali nisem! Dn°nci Se.te zaz(Jelo, da je med za-kamjICami’ 'n s'cer med samimi moril-
zdaj ni bila več bolniška soba, mPak arestantska nekje v Ameriki, 'n9 Si n g ali Aloatraz, kjer na smrt s°jeni čakajo na usmrtitev.
Ja. ja, se je oglasila ta, ki jo je ajbolj ostro opazovala, in ki je bila e opravila abortus, pa se ji je nekaj ameštralo in je iznenada dobila viso-0 temperaturo, da je morala ostati a oddelku; tebi, punčka se nekaj °zdeva, ko nas tako debelo gledaš.
°rica je komajda verjela sami sebi, a j° ie bila bolnica spregledala.
Dozdeva se ti, dozdeva ... je rekla, da smo morilke.
Ah . . .
Nič, ah, smo, pa konec! je odgovorila namesto Zorici neki drugi, ampak pojutrišnjem boš to tudi že ti — je ostro pogledala Zorico. In boš vse lepo razumela. Ko stopiš med morilke . . .
Ne govori no tako, če si ti to, jaz nisem, se je odbranila rdečelaska.
Ne, ti nisi! Ti si izjema. Tebi so ven izbezali metulja. In ga vrgli . . . Saj veš, kam.
Ma ja ču te ubiti; ne pričaj tako, Sandra! se je izvila iz kloba bledo zelena ženskica, podobna sirotki.
Kaj se pa ti razburjaš, spi dalje! Saj ne govorim s teboj! Jaz sem mnenja, da ženske pomorimo več ljudi s splavljanjem, kolikor jih recimo ena sama velika vojska. Zdaj naj pa katera reče, da to ni res? No, reci ti, koja češ me ubiti.
Toliko jih pa le ne splavimo, da veš!
(Dalje prihodnjič)
^ ........................... 'V'.'.7.'.'.'.'.'.'''
1
AVSTRIJA
PETEK, 27. avgusta: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Latin-
ščina — 9.45 Angleščina — 10.30 V kraljestvu Kublaija Khana — 12.15 Makedonija —	13.00 Poročila —
15.00	Zemlja se zbuja — 15.45 Dežela gor — 16.30 Srečanje z živalmi in človekom — 17.00 Am, dam, des
—	17.25 Krompir — 17.30 Matt in Jenny — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Pan-optikum — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Slučaj za dva — 21.20 Narejeno v Avstriji — 22.10 Šport
—	22.00 Nočni študij — 23.20 Poročila.
SOBOTA, 28. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Latinščina — 9.50 Angleščina — 10.35 Mi — 11.05 Portret umetnika
—	11.55 Nočni študij — 13.00 Poročila — 15.30 Forštnarjeva Liza —
17.00	Grisu — 17.25 Krompir —
Znani poljski dirigent Lasocki se zaradi mlade violinistke Marte vrne v svoj rodni kraj. Martin mož Adam, prav tako dirigent, je hudo razočaran nad svojo ženo, ki je brezmejno navdušena nad Lasockijem. Tako nastane med dirigentoma velika privatna in poklicna ljubosumnost. (Dirigent, v torek, 31. avgusta, ob 22.05 v avstrijski televiziji FS 1)
17.30	Fliper — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Dva krat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Zdaj — 22.05 Šport
—	22.25 Vprašanja kristjanov —
22.30	Vojaški komando — 0.15 Poročila.
NEDELJA, 29. avgusta: 11.00 Ura tiska — 15.20 Kotan raziskuje — 16.45 Tobi in Tobijas — 17.15 Nils Holgerson — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Ljudska avstrijska glasba ... — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Šport —
20.15	Na jug — 21.55 Šport —
23.15	Poročila.
PONEDELJEK, 30. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des —
9.30	Prosim k mizi — 10.00 Latinščina — 10.30 Nova zvezda na nebu — 12.55 Sreča nad veseljem —
13.00	Poročila — 15.00 Zemlja se zbuja — 15.45 Nova Kitajska —
16.30	Ljudska avstrijska glasba —
17.00	Am, dam, des — 17.25 Točno
poglej —	17.30 Nekoč je bil
človek ... — 17.45 Sonce in možič-ki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Mi - 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih —
21.00	Kje sem? — 21.05 Profesionalci — 21.55 Šport — 22.25 Poročila.
TOREK, 31. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Latinščina — 9.45 Angleščina —
10.00	Latinščina — 10.30 Forštnarjeva Liza — 11.55 Živalske pripovedke — 12.15 Klub seniorjev —
13.00	Poročila — 15.00 Dežela se zbuja — 15.45 Nova Kitajska — 16.30 Ljudska avstrijska glasba —
17.00	Am, dam, des — 17.25 Oddaja z miško — 18.00 Nečak iz Amerike — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 „M“ — 21.00 Karl Valentin — 21.25 Pod skrbstvo postaviti — 23.00 Poročila.
HBjPPB Kjt
ii/
iiiimiBH.-..
SREDA, 1. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.35 Latinščina — 9.50 Angleščina — 10.05 Latinščina — 10.35 Ob polnoči zapremo — 12.05 Pestra klasika
—	12.15 „M“ — 13.00 Poročila — 15.00 Dežela se zbuja — 15.45 Tomove pustolovščine —■ 17.00 Čudežna pilula — 17.30 Pinokijo —■ 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijski inšpektor 1 — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Skag.
ČETRTEK, 2. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Zemlja in ljudje — 10.00 Angleščina
—	10.30 Seme je zeleno — 12.00 Gospa iz Vallasa — 13.00 Poročila
—	15.00 Rumpo Kid vabi k dvoboju
—	18.30 Srečanje z živalmi in človekom — 17.00 Am, dam des — 17.25 Točno glej — 17.30 Pet prijateljev
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonček — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Skag — 21.15 Razgovor med sosedi — 22.00 Šport — 22.50 Poročila.
PETEK, 27. avgusta: 16.00 Evropsko mladinsko prvenstvo v plavanju — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Velike reke — 21.00 Očarujoča raziskava — 21.20 Politika ob ponedeljkih — 22.20 Moč iz zahoda — 23.55 Poročila.
SOBOTA, 28. avgusta:	15.00
Evropsko mladinsko prvenstvo v plavanju — 19.00 Trailer — 19.50 Mozartov novi najemnik — 20.15 Čudežna piščal — 0.10 Poročila.
NEDELJA, 29. avgusta:	13.00
Evropsko mladinsko prvenstvo v plavanju — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Nova zvezda na nebu — 22.40 Henri Fonda — 23.20 Soap — 23.45 Poročila.
PONEDELJEK, 30. avgusta: 18.00 Perspektive — 18.30 Alfa 1 — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Deske, ki pomenijo svet — 21.00 Kje sem — 21.05 Bambusni socializem — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ženski vonj — 0.00 Poročila.
TOREK, 31. avgusta: 18.00 Orientacija — 18.30 Alfa 1 — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Alfred potuje — 21.03 Dallas — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Klub 2.
SREDA, 1. septembra:	18.00
Zemlja in ljudje — 18.30 Alfa 1 — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kulturni žurnal ob sredah — 21.00 Kolonija umetnikov — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Andre Heller in prijatelji — 23.20 Pisalna miza — 23.40 Poročila.
ČETRTEK, 2. septembra: 18.00 Potovanje po Avstriji — 18.30 Alfa 1 — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Avstrija 2 — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Klub 2.
1
LJUBLJANA
PETEK, 27. avgusta: 17.10 Poročila — 17.15 Mundial-Gol-Španija —
18.00	Telestart 81 — 18.30 Obzornik
—	18.45 Pot v prihodnost — 19.24 TV in radio nocoj — 19.55 Vreme —
20.00	Fantje s Hill Streeta — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Španske operne zvezde — 22.05 Spremljajmo — sodelujmo — 22.15 Nočni kino: Car-men Jones — 23.55 Poročila.
SOBOTA, 28. avgusta: 15.45 Poročila — 15.50 Krivokljun in žgolička
—	16.40 Nogomet: Olimpija : OFK Beograd — 18.30 Znanstveno tehnični filmi — 19.00 Naš kraj — 19.15 Zlata ptica — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TV D — 19.55 Vreme — 20.00 Zmeda v zraku —
21.35 Zrcalo tedna — 21.50 Človekova glasba — 22.45 Poročila.
NEDELJA, 29. avgusta: 9.20 Poročila — 9.25 Živ, žav — 10.15 Osma ofenziva — 11.10 TV kažipot — 11.30 Po domače — 12.00 Ljudje in zemlja — 13.00 Poročila — 15.30 Poročila — 15.35 Show Fantastico
—	16.25 Pierrot, moj prijatelj — 17.55 Športna poročila — 18.10 625
—	18.40 Opera narave — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Kljubovalna Delta — 20.45 Človek brez meja — 21.20 Športni pregled — 22.05 Poročila.
PONEDELJEK, 30. avgusta: 16.25 Kmetijska oddaja TV Novi Sad —-17.25 Poročila — 17.30 Dediščina za prihodnost — 18.30 Obzornik — 18.45 Mladinski studio —- 19.15 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 35 mm Filmska delavnica — 21.30 V znamenju.
TOREK, 31. avgusta: 17.05 Poročila — 17.10 Mali pingvin — 17.25 Zlati slavček — 18.30 Obzornik — 18.45 Mostovi-Hidak — 19.00 Knjiga
—	19.15 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Aktualno — 20.45 Jean Chri-stophe — 21.40 V znamenju.
SREDA, 1. septembra: 18.00 Poročila — 18.05 Gusarji kapitana Gan-cha — 18.30 Obzornik — 18.45 Jesenska serenada — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Tula — 21.10 Miniature — 21.25 V znamenju.
ČETRTEK, 2. septembra: 17.40 Poročila — 17.45 Zbis — 17.55 Zapisi za mlade — 18.30 Obzornik — 18.45 Na sedmi stezi —	19.15
Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Pogovor med sosedi — 20.45 Poletni koncert — 22.05 V znamenju.
PETEK, 27. avgusta: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Plavica —■ 18.45 Glasba, čas, ljudje
—	19.30 TVD — 20.00 Portret Zubi-na Mehte — 20.45 Poročila — 20.50 Naš čas — 21.40 Nočni kino: „Jovana Lukina".
SOBOTA, 28. avgusta: 16.45 Predstava z otroškega festivala Šibenik ’82 — 17.45 Kapelski kresovi — 18.55 Narodna glasba — 19.30 TVD
—	20.00 Vrnitev k jazzu — 20.30 Poezija — 21.05 Poročila — 21.10 Feljton — 21.50 Športna sobota — 22.10 Svet okoli nas.
NEDELJA, 29. avgusta: 16.45 Narodna glasba — 17.15 Igrani film — 18.55 Risanke — 19.30 TVD — 20.00 Koncert na zagrebških glasbenih večerih 82 — 20.45 Poročila
—	20.55 Alpska saga — 22.30 Iz sporeda TV — 23.00 Struški večeri poezije.
PONEDELJEK, 30. avgusta: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD —
17.45	Pet petelinčkov — 18.00 Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Premor —- 18.50 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 21.00 Zagrebška panorama — 21.15 Srečanja v studiu —- 22.10 Struški večeri poezije.
TOREK, 31. avgusta: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Naš dan —• 18.15 Odprta knjiga —
18.45	Od vsakega jutra raste dan — 19.30 TVD — 20.00 Bahčisarajska fontana — 20.15 Makedonska ljudska glasbila — 20.40 Dokumenti revolucije — 21.25 Zagrebška panorama — 21.40 Dokumentarni filmi neuvrščenih dežel.
SREDA, 1. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 *TVD —
17.45	Padla z neba — 18.15 Splošna ljudska obramba — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Poklic — amater — 20.45 Zagrebška panorama — 21.05 Maša v A-molu.
ČETRTEK, 2. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD —
17.45	Jole, Jole — 18.15 Znanost —
18.45	Humor Vojvodine — 19.30 TVD — 20.00 Obravnana svetloba.
Slovenski atletski klub, ki je prvo tekmo letošnjega nogometnega prvenstva proti Dobri! vasi odločil zase in je podlegel teden navrh Šmihelčanom, je minulo nedeljo imel na domačem igrišču ob Koša-tovi cesti v gosteh enajsterico iz Grabštanja. Gostujoče moštvo je doslej izgubilo dvakrat in je zasedalo zadnje mesto na lestvici.
Čeprav je poškodovan Gregorič in čeprav se je na zadnji tekmi poškodoval še Zablatnik, je slovenska enajsterica minulo nedeljo pričakovala zmago. Vse drugo bi bilo veliko, negativno presenečenje. Tudi navijači, ki so prišli v Celovec so upali, da bo tekma dobra in zanimiva, tudi oni so pričakovali zmago SAK-a.
Pred glavno tekmo sta se pomerili enajsterici pod 23. Tik pred koncem je nasprotniku uspel zadetek in s tem je gostujoče moštvo zmagalo z rezultatom 3: 2.
Nato pa sta nastopili članski moštvi. Tekma v prvem polčasu nikakor ni bila dobra, bila je razdrta, manjkalo je dobrih, premišljenih akcij, napake so se vrstile na obeh straneh. Po nepozabljivosti SAK-ove obrambe pa je gostom iz Grabštanja celo uspel prvi zadetek. Toda tudi po tem zadetku igra ni postala boljša, gledalci so bili razočarani. Po prvem polčasu je trener Avdič zamenjal obrambnega igralca Perča, namesto njega je v drugi polovici igral Luschnig. In po odmoru so gledalci videli popolnoma „prerojeno“ slovensko moštvo. Sledile so krasne akcije in kmalu je Veliku uspel prvi zadetek. Slovensko moštvo se je stopnjevalo, napadi na nasprotnikova vrata so se kar vrstili. Nasprotnikovo moštvo je le redkokdaj „videlo“ vrata SAK-a. Le nekaj minut po prvem zadetku slovenskega moštva, je Hobel poskrbel za vodstvo. Odslej je SAK igral še bolj sproščeno, nasprotnik pa je vidno pešal. To so slovenski nogometaši znali izrabiti in ponovno je Velik zatresel mrežo
nasprotnikovih vrat. Po krasni so-loakciji je Sadjak rezultat izboljšal na 4:1. Minuto pred koncem srečanja pa je Luschnig s krasnim za-
Zadnjo nedeljo je imelo DSG Sele v gosteh moštvo iz Galicije. Pravi darbi je pritegnil nad 300 gledalcev. Selani so kaj kmalu spoznali, da je moštvo iz Galicije zelo trd oreh. Selško moštvo, pod vodstvom trenerja-igralca Jožeta Fera, je v prvem polčasu zelo konse-kventno ubranilo napade moštva iz Galicije. Selani so zelo močno pritiskali in v 35. minuti je prelisičil Zdravko O raže nasprotnega vratarja s strelom s približno 25 metrov. Dve minuti navrh je Franc Dovjak dal z glavo drugi gol.
V drugem polčasu je moštvo iz Galicije zbralo zadnje moči in močno napadalo na gol selskega moštva. Moštvo iz Galicije je v tej izredno dobri fazi skrajšalo na 2:1. Selane je v teh kritičnih tre-
detkom poskrbel za končni rezultat — 5:1.
Slovenski atletski klub se je s tem po treh tekmah „prikopal“ na
nutkih varoval pred dodatnimi goli izredno dobri vratar Silvo Užnik. V številnih situacijah je nakazal svoj talent. Polagoma pa so se Selani spet opomogli. 10 minut pred koncem je Franc Dovjak ostro strelil na prečko. Žoga se je odbila in Norbert Hribernik se je kot prvi zavedal nepričakovane situacije in s svojim golom odločil igro za Selane. Igra, ki je bila zelo športna, se je končala s 3:1 za DSG Sele.
Selško moštvo pod 23 je po katastrofalnih napakah obrambe vključno vratarja zgubilo igro s 3: 5.
Mladinci pa so premagali nasprotnika z Galicije s 3:2. Prihodnji teden pa igra DSG Sele v Pokrčah.
Luschnig je poskrbel za peti zadetek.
Selani premagali Galicijo
r	K 4 JI P^ -Jim	Naš športni reporter
		piše Silvo Kumer
Drugo kolo v zvezni jugoslovanski nogometni ligi je odigrano in ljubljanska Olimpija zaseda s 3 točkami 5. mesto. V prvem kolu so bežigrajčani nastopili doma proti Vojvodini in dosegli eno točko. V drugem kolu so „zeleni“ bili v gosteh pri beograjški Galeniki in s 3:2 odnesli obe točki. Gole za Olimpijo so dali Katamec, Martinovič in Peter Ameršek. V obeh tek-
mah je Olimpija dokazala, da je letos mnogo boljša kot lani in da ima, letos dobre možnosti priti med prve štiri in se kvalificirati za pokal UEFA. Trener Gugolj, ki se je po petih letih odsotnosti zopet vrnil k Olimpiji, je moštvo zelo pomladil. Vzel je v kader nekaj mladih igralcev, ki jih je on sam nekdaj kot mladinski trener Olimpije treniral. K moštvu sta prišla še novinca Cvetkovič in Rumora. Letos igrajo v moštvu razen Mar-
tinčeviča, Vulnoviča in golmana Budinčeviča izključno samo Slovenci. „Vzdušje v moštvu je boljše kot kdajkoli v zadnjih letih,“ trdi kapetan Vili Ameršek in računa ravno tako kot njegovi kolegi z mestom med prvo četvorko na lestvici. Senzacija prvih dveh kol je na vsak način Crvena Zvezda. Prvič v zgodovini kluba zaseda Crvena Zvezda brez točke zadnje mesto na
lestvici. V prvem kolu je podlegla doma Sarajevu 1: 4 in v drugem kolu Rijeki 0: 1. Po teh slabih rezultatih je trener Stankovič zapustil moštvo. Trening je do nadaljnjega prevzel bivši reprezentančni igralec Džajič. Iz Beograda je bilo slišati, da bo moštvo prevzel trener Miljan Miljanič. On naj bi vodil Zvezdo zopet nazaj do nekdanjih uspehov. Tudi za Hajduk se je prvenstvo začelo dobro. 55.000 gledalcev je prišlo v Split, toda
Hajduk, ki je moral nastopiti brez bratov Vujevič, ter Stinkovi-ča, ki so vsi trije pri vojakih, je le remiziral. Kljub temu računajo v Splitu letos z več gledalci kot lani, ko je prihajalo na tekme povprečno 40.000 gledalcev. Po drugem kolu vodi Rijeka pred Sarajevom ter Zagrebškim Dinamom.
Po drugem kolu so strelci na osmih tekmah skupno dosegli le 14 golov. V poprečju 1,75 na tekmo, skupaj 37 golov, oz. na vsakih 41 minut po 1 gol. Razlika golov po drugem kolu je 21:16 za gostitelje. V drugem kolu je bilo na osmih tekmah skupno 70.000 gledalcev. Največ gledalcev je pa bilo na tekmi Sarajevo: Partizan (20.000). Najmanj pa na tekmi Sloboda: Velel (2000). V obeh kolih je prišlo na tekme skupno 192.000 gledalcev. To se pravi 11.298 na tekmo. Blagajniki avstrijskih prvoligašev bi si pri takem številu gledalcev lahko kar precej napolnili blagajne. V Jugoslaviji je to popolnoma navadno, tokrat celo nekoliko pod poprečjem.
Na vsak način se je prvenstvo začelo dokaj napeto, in kot kaže tudi letos presenečenja ne bodo izostala. Ali bo Olimpija tudi ena izmed tistih presenečenj, ostane zaenkrat vprašanje. Zelo bi bilo razveseljivo, če bi mogla Olimpija s tem mladim slovenskim moštvom igrati boljšo vlogo kot zadnja leta.
Prvoligaški start v Jugoslaviji
tretje mesto. Trenutno zaseda prvo mesto na lestvici celovški klub KAC, ki je dobil vse tri tekme. Drugo mesto pa zaseda Velikovec.
Naslednjo tekmo igra SAK v B reža h. Naslednji nasprotnik slovenskega moštva se je dobro pripravil na prvenstvo in velja pri mnogih klubih vzhodne podlige za moštvo, ki je na domačem igrišču skorajda nepremagljivo.
Postava: Markun, Perč (Luschnig), Sadjak, Lampichler, Woschitz, Kreutz, Velik, Salkič (VVieser), Po-lanšek, Lazarevič, Hobel.
Šah na Blatu
Preteklo soboto so se v klubu K DZ na Blatu zbrali mladi šahisti iz Pliberške občine in so se pomerili z bivšim mojstrskim kandidatom Bojanom Prosenom, ki začasno živi na Koroškem. Na prošnjo KDZ Blato je prišel v soboto v klub in je odigral proti 12 šahistom simultanko. Pokazalo se je, da je med mladimi šahisti nekaj velikih talentov. Tako sta Branko Kolter iz Dobrove ter Berchtold iz Črgovič dosegla remi. Po končanih igrah so se šahisti usedli z Bojancem za mizo in skupno študirali nekatere kočljive šahovske pozicije. Ker je navdušenje mladih šahistov res veliko, bo Bojan Prosenc od novega šolskega leta naprej redno treniral s šahisti v klubu na Blatu. Če bo navdušenje tudi v nadalje še tako veliko, namerava športni odsek šahovsko ekipo, ki bi mogoče pozneje lahko redno tekmovala. Vsi, ki imajo zanimanje se lahko javijo v klubu na Blatu, kjer bodo dobili nadaljnje informacije.
Tekme SAK v Brežah
V soboto, 28. 8. 1982 ob 14.30 Breze pod 23 — SAK pod 23
in ob 16.30 Breže I — SAK I
V nedeljo, 29. 8. 1982 ob 13.00 na igrišču ASV SAK mlad. proti NECA
Ob robu povedano
Zadnji petek je deželni glavar Leopold VVagner otvoril arheološki muzej v Globasnici. Vsa koroška javnost je bila zbrana, od politikov preko cerkvenega zastopstva pa tja do vojaštva. Seveda je bil tudi prisoten tisk in avstrijska televizija.
Vsi govorniki so govorili predvsem o pomenu izkopavanj na Hemi in o arheoloških najd-bin.
Seveda so pri teh izkopava-njah sodelovali tudi številni slovenski domačini. Slovenski kmet Kogoj-Gradišnik je dal _glo-baški občini celo zemljo. Šele tedaj so arheologi lahko pričeli izkopavati kompleks cerkva na Sv. Hemi.
Zaradi tega je občina povabila na odtvoritev arheološkega muzeja tudi Slovence. Moški pevski zbor iz Štebna je smel vse navzoče prisrčno pozdraviti v slovenskem in nemškem jeziku. Manjkali pa so na tej prireditvi zastopniki osrednjih slovenskih organizacij. Je morda gospod župan pozabil na slovenske predstavnike? Sam je sicer spregovoril par stavkov v slovenščini in celo iz VVagnerje-vih ust sta bili slišati dve slovenski besedi: „Dragi prijatelji!" Hočeta deželni glavar VVagner in župan Sadjak zdaj že v javnosti zastopati slovenski narod? Ne zamerimo, da smo slišali na prireditvi samo par besed v slovenščini, saj je velika večina gostov razumela le nemški jezik. Zamerimo pa, da je gospod Sadjak kot župan dvojezične občine potisnil pod mizo slovensko politično zastopstvo, če pridejo v Globasnico kakršnikoli gostje, župan radevolje naprosi slovenske zbore ali folklorno skupino, da zapleše in prikaže gostom izvrstno vzdušje med slovenskim in neškim narodom v občini. Slovenska kultura gospodu Sadjaku, seveda le, če mu je v korist, ne smrdi; slovenski politiki pa so najbrž za javne prireditve v Globasnici „prenevarni“. Upamo le, da gospod Sadjak ob kakšnem obisku iz Slovenije ne bo nenadoma stal sam pred gosti. Morda pa mu bo še VVagner pomagal v ozadju sprejeti goste s svojo dvobesedno slovenščino!
Začetek
prvenstva
šolarjev
V nedeljo, 30. avgusta, se bo tudi za najmlajše moštvo SAK-a pričelo prvenstvo. Po uspešno zaključeni sezoni gredo šolarji s skoraj popolnoma novim moštvom v novo tekmovalno leto. Oddati so morali namreč kar osem igralcev mladinskemu moštvu, ker so prekoračili že starostno mejo. Te igralce bodo letos nadomestili novi, mladi igralci, ki jih je trener Leonhard Katz pridobil deloma že lani in deloma letos. Moštvu je ostalo še nekaj „starih“ igralcev, na katere se bodo moštvo in trener v tem letu predvsem opirali. Kljub temu, da so igralci raztreseni po vsej Podjuni, šteje kader šolarjev kar 18 igralcev. Na žalost v moštvu ni niti enega Rožana, tako, da igrajo v moštvu izključno samo Podjunčani. Potrebho bi bilo, da bi se v bodoče tudi Rožani začeli zavzemati za naraščaj SAK-a. Potem bi odpadli vsi očitki, češ da je SAK samo za Podjunčane. Potrebno pa je seveda veliko idea-
lizma in požrtvovanja in manj velikih besed. Moštvo že 14 dni trenira na Blaškem igrišču, ter se že intenzivno pripravlja na prvo tekmo. Kot cilj si je trener Katz letos zastavil mesto v sredini lestvice. Naslednje leto pa. ko se bodo mladi igralci v moštvu že uveljavili in postali bolj iz; kušeni, trener upa doseči udeležbo na koroškem pokalu ali pa celo prvo mesto. Šolarje bosta tudi letos oskrbovala trener Katz ter podpredsednik SAK-a, Andrej Kumer. Oba se zelo prizadevata za dobrobit moštva. Uspeh njunega dela se je pokazal že preteklo leto. Šolarji so bili najboljše moštvo SAK-a. Nedvomno je to lep uspeh. Upamo, da bodo šolarji tudi letos tako dobro odrezali-Želimo jim mnogo uspeha.