MAKEDONKA IN STIPSKA KOMUNA
PTideleJc bonubaža v štipskem okraju se približuje polovioi vsega jugostovanskegti pridelka, štipska tovarna »Makedonka« pa daje več ka,kor desetino bombažne preje, pri čemer ne računanvo viganj prediva, ki gu uvajajo lelos. Prvo k«k<>r d.^ugo je dejansko novo: tovania je bila zgrajena zadflja leta, pridelek bombaža pu je, bil pred vojno brezpoinemben. V perspektiv-nih planih koimine in tudi vsega okraja imaia pridelovanje in predelava bouvbaža posebno mesto in dajeta že tfaives posebno obeležje gospodarskemu življ&nju komune in okolice.
Ob jnajlin-em in zaostaiem mestecu na za zdaj skopi zemlji se je razvila velika sodobna tovarna z des'0ttisot4 vretea in z več sto tkalnimi statvami, kjer je mo-goče   v   velikik   dvoranah   z   desetinami
stjojev viideti samo po neikaj delavcev, kljub iemu pa jih je v vsoh treh iznienali bldzui 3 tisoč. Mladiina z vasi se je zlila v tovarao, sprejela ritem industrije in nova pojmovanja in jih raznaša po okraju skupaj 7. jiovimi n-avadami, potrebaiivi in staiKlardom.
j>Makedionka« je postala središče pre-o-brazbe v Šti.pu in šaipskern okraju: 2700 delavcev nese vsak mesec iz nje blizu tirideset milijonov din samo za plače in zabteva no"vo blago, tovamiški avbobusi so prepregli okraj, ko vozijo vsak dan tr.i izmene na delo in doraor, tovarna po-rabi ves lx>iiibaž, ki ga kmetje pnidelajo, i-n ffa zahteva še iiinogo veL, pri čemer veže njihove na5rte in interese za svoje delo.                  '
Načrti »Makedonke«
Tovaraa naj bi po plaou pmdelala letos 4400 ton prediva .in 12 tniilijon<»r motrov tkaniu. Prodaja tega bla^a a\ omejeoa in bo čedalje večja vzporedino s poveča-njem osebne potrošnje. Proizvodnjo so vec-inoma obvladali iu se več kakor to, našLi so tudi nove rešitve, kii jih -v prvot-nih načrtih naso ameli: naknadno so zgra-dili naprave, ki z izkoriščanjem od.padkov izdelujejo vigonj predivo. Ne gre za niajh-ne koiičiine, temveč v uajbližji bodočnosti za tisoče ton in tako to ni samo velik napredok v rentabilnosti tudi sicer renta-bilinega podjetja, tem'več tudi pomemiben pris-pe-vek k reševanju vprašanja suirovin pri nas.
Kljub teniu pa iina kolektdv težave, toda te so začasoe in relaitivne. To so predvsem vi^oke anuiteite (odplačilo po-sojila z obrestmi). Sredstva podjetja to-liko bolj obremeinjujejo. ker je zelo ren-tabilno in ima zato najvišje odstotke ob-Tezaosti do družbe.
Do leta 1%1 se iuora proLzvodnja tka-niin povzpeti na več kakor 20 niilijonor metrov. T»ko bo tovarna čctralje bolj sama predelovala svojo prejo. Računajo, da bo pri tem imela tudi tkalnica pri-bližmo miliijou metrov odpadkov. Prišli so na misel, da bi tud.i ta milijon metrov izkoristili. To bi dosegli z <Hlprtjem kon-fekcije, pa naj bi bil to oddelek tovarne ali posebna gospodarska orpanizacija. Ta-ko v prvem kakor v drugcm primeru je koimuina vetkratno zaintere&irana za to idejo: zato, ker bo to nadaljnji napredek v popolnem izkonščanju surovin. ki jih že tako nimamo doTolj, zato, ker se bo z izrabo teh odpadkov pavečal dohodek podjetja. s tem pa tudi sred^stva komune. im zato. ker bi laltko ?. odprtjem tega obrata (a hkrati bodo mehanizirali tu-cli poljedelstvo) še neko žteviJo d«laTcev, posebno žensk in inladeak, vključilo v industrijo.
Pred začetkom melioracij
Splošno propagamdo o potrebi pospeše-vanja kmetijstva m sejanju industnijskili kultur na vasi lahko danes imamo v tera kraju že za odve&no. Kmetovalci so to popolnoma sprejeli ne samo kot svoj pri-spevek k napredku v državi, temveč pred-v«em  kot svoj osebni  materialn.i  interes.
PerspektiTni plan razvoja kmetijstva žaTi v vsaiki vasi tako na posvetovanjiir in aborih (sedaj so pred volitvam-. po-gostejši kakor navadno) kakor v zasebnih pogovorih. Vsi posamezni in zadružni pla-ni so poveza^ni s perspejkti-vo uamakanja Ovče Polia, kjer je na petnajst tisoč hek-tarih za bombaž in druge kultiiTe dovol.j prostora. sonca in toplote, potrebno pa 'jdm je samo več v.lage in varstTa prccl Tetrom. ki je tukaj mtočan in pogost. Velike površine so že zasadili z drevjeni zaradi varstva pred vetroni, dola v zvezi z namakanjem pa se bodo začela letos in tako kmetovalci in zadrusi' rafunajo, kako se bodo vkljiičili v namakanje in kako bodo prilagodiii  svoje pridelovani^.
Dek> bo z«lo veliko. Na zborih in se-stankih. zlasti pa na občinskih konferen-cah Zveze komunistov sp stalno ponavlja misel, cTa jra brez vsestranskega zavzeipa-nja vseli drujžbenih sil ne bo mogoče pra-vočasno opraviti. Vsaka komuna. zadruara. kmetijsko posestvo nafde v sedanfih dolih razen  splošnega  tudii  stoj  interes  in, če
soddmo po ustvarjen«jn ozračju. se bodo vsi prizadevali, da se b<xlo zaposlili in pomagali po svojih mooeh.
Kar se ti«e samih kmetovalcev, so pri-pravljeui, prav želijo, da l>i sprejeli tudi vse pred,nosti namakanja iu nove kulture t&r sodobnejšo obdelavo. Prepričevanje ni več potrebno, temveč le praktična pornoč. Toda tu so tudi praT« težave. Predvsem ni strokovnih ljudi. V Džuinajliiji miso moglii za plačo 30 tisoč din najti niti po-polnoma mladejra kmeti jskejra tehnuka. Na to je razon pomanjkanja kadrov vse-kakor vpldval tudi položaj s stanoTanjejn in drugimi pogoji bivauja i,n živijenja v tej vasi. Prosili so za pomof pri okraj-nom ljiiidskem odboru in inn cpk> zam*-rili. ker jim jo ne nudi. Predlagali s<>. da naj bi vsaj enkrat. dvakrat na nmsec poslali strokovnjaka iz Stipa, da bi p<>-inagal zadružnriktfm. Predlog so podfcre-pili z dejsitvi. fTa so bile Džumajlije <lo zdaj ena najibolj zaostalili vasi. da je se-<laj obdela^va še slabša, ker so se sta^i. bolj izkušeni prebivalci izseliM. novi pa se niso |e navadili in da so tu ne<lavno kmetje na svojo polmdo ustanovili dve kmetijski zadru^i. Odgovorili so jim. da iim okraj ne more pomafrali. ker tudii sani  nima ljudi.
Zdi se pa. da bi ob takem položaju in ¦ razpoloženjai   kmetovalcev   morali   misiiti
na ustanoviite-v kakšne službe v S*ipu, kl bi p<oma$rala zadriifram i,n zadružnikom v okoliišldili vaseli. Hoteš, nočeš, nioramo nie<l drugini raounati s tem, da je v Stip laže pripeljati strokovajake kakor pa na vas.
Cena domačega bombaža
Ceprav sta bombaž ia »Makedonika« v srcdišču pozornosti in načrtov, ;aj«najo ti načrti luiii širše pod,rt>čje. V kmetijstvu je lo predvsem živiaoreja (dasJej so v okraju nierinizirali več kakor tretjino ovac, akcija pa se še nadaljuje) ia — ra-zen bom.baža — <lruge industpijske rast-linc. V :industriji so to delavnice za vzdr-žcvanje in popravilo kmetijskih strojev, ki se lxxio naslanjale na tovarno manjših kmetijskiih strojev pri Štipu. Očitno je, da j^ to vse vendarle veoinoma v zvezi z bližnjimi melioracijami, »Makedonkot ¦in  lM>mbaž«in.
Tudd v drag-iih vejah raounajo pred-vsem s takimi ukrepi, ki bodo omogočild uresničenje teh najva/.n«jših zamisli. Mnoge izm^d teh stvari se vsiljujejo tudii same. Tako inia na prini«r ves &tip samo štiri >tnanufaktume« prodajalne. a že se-daj ima samo »Makedonka« blizu tri tisoč delavcev. ki jih je treba oskrbeti s tek-sdili.jami in tako je razširitev omrežja prodajaln nujno potrebna.
V  prihodnosti IkkIo vsi  ukrepi in akcije pripeljali do tega, da  se bodo dokončno in   popolno  razvile  težnje.   ki   so r.e zdaj zelo občuitne.  težnje po oblikovanju  t-ek-stiln'e<ra   središča   r.   vsklajenim   razvojem in medseboinim vplivom med kmetijstvom in ind'iistrijo. skupnostd  komun  s svojimi lastnitni obele/.j.i  in  svojim mestom  v  ju-ffosiovatiskem gospodarstvu in družbenem žirljenju.
V   vsem  tetn  položaju  prihaia   čedalje bolj do izraza neka posebna težava. Štip-ski okraj daje ves svoj bombaž v prede-Iayo »Makedonfcii, ki vrh teea potrebuje za zdaj še mnogo večje količine bombaža iz uvoza,  da  bi  izkoristila  svojo zmoglji-vost. Domači bombaž pa je dražji kakor iivoženi. To jp neu?-odrio /a 'VTfiVpdonVo'. ker   plata   suroTino delno dražje  kakor druffi   podobn:   kolf>ktivi.   k.i   nredelujejo samo uvoženi  bombaž. Nen^oflno je tudi za  same kmrtrtvalce.  ke-r ta  visoka  c^na zanje ne ponieni  tudi   vist>ke?a dohodka, kakor  se  zazdn   na   prvi   pogl*>d,   temveč prp<)vsem nizke dVinose in visoke pridelo-valne stroške.
V   t<yvarni  po pravici  opozarjajo na io okoliiščrpo  in   predlasajo.   naj   bi   se   jim v tem  pogl-edu  nekako omogočili isti  po-<roji.   kaikor   jih   imajo   drusre   predilnioe bonrbaža.   k>   predejo   izključno   uvoženo supovino.   Med   dru^im   so   sprožili   idejo o   ustanovitvi   Mralizacijskesra   sklada   pri zdTU/.enju.  hkrat:   pa  srovorijo tinti o po-trebi. da  bi   v  priliodnjem   razdobju pro-noili  uvozne instrumefite. ki po niihovem mnpnjn   prav   tako   prispevajo   k   takim razl;knm y  ceni  uvoženeea   in doraačega iM>Tiiba/a.
Popolna re-šitev pa ')€ vendarle v sami proi?vo<1n ii. v povefaniu dono«ov. ki bo rvom^Tvilo tu<li rmanjšanif> stroškov za pri-deiovanje tK>nibflža. O^rioč^no bo ˇ ta nampn nfiTnakanjp Ovčp Folia in izboljša-nje obdolavp. a to je vpliko delo. ki je prav prpd nami in "v katp-rem lahko s'>-d<>]uie tndi »Makpdonka*, za kar je tnHj sama vpčkratno zainteresirana.    M. Jakič