Z1HAJA VSAK ČETRTEK
Poštnina plačana v gotovini
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH 0KRAJEV
Štev. 6 — Leto I.
Murska Sobota 31. marca 1949
Mesečna naročnina 10 din
Cena 2 din
V okraju Murska Sobota so frontovci glasovali 98.5% v Ljutomeru 94%, v Radgoni 95.5 % v okraju Dolnja Lendavi so dosegli 97.8%
Po vsej Apaški kotlini in tudi drugod po radgonskem okraju so na predvečer Volitev zagoreli številni kresovi. Tako so frontovci radgonskega okraja slovesno, z manifestacijami pričakali dan volitev.
Že v dopoldanskih urah je stoodstotno glasovalo 26 vaških odborov. Predvsem zadovoljive so bile volitve v Apaški kotlini. Prvi so volitve stoodstotno zaključili frontovci iz Podgorja. Končali so že ob pol osmi uri zjutraj. Kmalu za njimi so zaključili tudi v Lutvercih, Apačah, na Poglesu, Segovcih, Stogovcih in drugod. Volišča so bila povsod lepo okrašena in živahna.
Na dan volitev je mladinska kulturna skupina iz Radgone obiskala frontovce v Negovi in Črešnjevcih, kjer so bili izvedeni kulturni nastopi. Obeh agitk se je udeležilo 25 mladincev in mladink Sz Radgone.
Zelo lepo so volili zadružniki iz Žepovec, kjer je v Kmetijsko obdelovalno zadrugo vključenih iz treh vasi skoraj 90%vaščanov. Tudi Radgona sama je bila okrašeno z zastavami in parolami.
Po volitvah na delo
Frontovci Dolnje Lendave so po končanih volitvah v skupinah krenili na delo, k dovažanju opeke za zgradbo OLO. V mestu je bilo ves dan živahno vrvenje. Voljo do ustvarjanja in graditve našega petletnega plana so Člani Fronte iz Dolnje Lendave takoj po končanih volitvah potrdili s prostovoljnim udarniškim delom.
Dobro razpoloženje je vladalo po ostalih voliščih okraja. V številnih vaseh so frontovci z zelenjem in parolami okrasili sleherno hišo in postavili pred vhodi na volišča velike slavoloke. Posamezne vasi so si napovedale medsebojna tekmovanja.
Že ob 7.15 so zaključili volitve frontovci v Pince vasi. Takoj za njimi so se jim pridružili v Pince koloniji. Nekaj minut kasneje so zaključili v Starem mostju in v Kamovcih. Ob osmih so končali z volitvami na Benici, v Žitkovcih, Petišovcih in še nekaterih vaseh.
Stoodstotno je v lendavskem okraju glasovalo od 46 vasi 29.
V ljutomerskem okraju so tekmovali
V ljutomerskem okraju je medsebojno tekmovanje močno razgibalo vsa volišča. V 34 vaških odborih so izvedene volitve stoodstotno. Prvi so končali v Železnih dverih. Ob 8.30, po končanih volitvah, so šli frontovci z zastavo na čelu in z veselo pesmijo na udarniško urejevanje vinograda zadruge.
Poleg Železnih dveri so bili med prvimi še v Kupetincih, Slamnjaku, Kajžarju in Nunski grabi.
V Ljutomeru (V mestu) je bilo pet volišč, ki so prav tako tekmovala med seboj. Ljutomer, kakor tudi vsa volišča v okraju, so bila okrašena z zastavami, zelenjem in parolami. Ponekod so frontovci prihajali na volišče v skupinah, tudi cela vas, z zastavami in harmonikarji na čelu.
V soboškem okraju lOO % udeležba v 97 vaseh
Tekmovanju, ki so ga napovedali frontovci iz Kramarovec vsem vasem Prekmurja, so se odzvali frontovci večine vasi soboškega okraja.
Kramarovčani so končali z volitvami nekaj minut pred pol osmo uro. Ob sedmih so se vsi frontovci zbrali pred voliščem in v pol ure zaključili.
Od sektorjev, katerim je napovedel tekmovanje sektor Cankova, je najboljši sektor Puconci, kjer so prvi v vseh vaseh dosegli stoodstotno volivno udeležbo. Malo za njimi so končali v prosenjakovskem sektorju.
Že do 8. ure zjutraj je bilo dosežena stoodstotna udeležba v 10 vaseh.
Stoodstotno so se udeležili volitev v naslednjih vaseh: Adrijanci, Andrejci,
Beznovci, Bokreči, Boreča, Borejci, Ber-kovci, Brezovci, Budinci, Cankova, Čepinci, Čikečka vas, Dankovci, Dolenci. Dolič, Dolnji Slaveči, Domajinci, Do-
manjševci, Fikšinci, Gančani, Gederovci, Gorica, Gornji Črnci, Gornji Petrovci, Gornji Slaveči, Gradišče, Gerlinci. Ivanjševci, Ivanjci, Ivanovci, Ken-čevci, Korovci, Košarovci, Kovačevci, Krajna, Kramarovci, Krnci, Kupšinci, Kuštanovci, Kuzma, Lemerje, Lipovci. Lončarovci, Lucova, Mačkovci, Markišavci, Markovci, Martjanci, Moravci, Moščanci, Motovilci, Murski Petrovci, Nemčavci, Neradnovci, Nuskova, Ocinje, Otovci, Pečarovci, Peskovci, Pertoča, Petanjci, Polana, Pordašinci, Poznanovci,
Predanovci, Prosečka vas, Prosenjakovci, Puževci, Radovci, Rakičan, Ratkovci, Rogaševci, Ropoča, Satahovci, Sebeborci. Selo, Serdica, Skakovci, Sodišinci, Sotina, Središče, Stanjevci, Strukovci, Ša-lamenci, Šulinci, Zgornji Tešanovci, Spodnji Tešanovci, Tvrdkova, Tropovci, Vadarci, Veščica, Vučja gomila, Zen-kovci in Ženavlje.
V	ostalih vaseh so glasovali: Bakovci 94 odstotkov, Beltinci 97, Bratonci 84. Černelavci 96, Dokležovje 96.5, Dolina 96, Fokovci 97, Gornja Lendava 99.5, Hodoš 95, Ižakovci 99.5, Krašči 98, Križevci 98, Krog 86.5, Krplivnik 97, Kru-plivnik 95, Kukeč 87, Martinje 97.5, Melinci 97.5, Mlajtinci 96, Murski Črnci 87.5, Neradnovci 96, Otovci 96, Rankovci 88, Sv. Jurij 98, Šalovci 87.8, Tišina 90, Topolovci 95, Vanča vas 92, Vaneča 93, Vidonci 96 odstotkov.
Volišča so bila skoraj v vseh vaseh slovesno okrašena. Ponekod so se frontovci zbrali v jutranjih urah pred volišči in tako masovno volili ter manifestirali Partiji, tovarišu Titu in Ljudski fronti. Posebno slovesne so bile volitve v Središču, Kramarovcih, Sotini in še nekaterih vaseh.
V	Sotini je 430 članov Fronte. Že v zadnjem tekmovanju so vključili v OF vse volivne upravičence. Kljub velikemu številu frontovcev in oddaljenosti nekaterih od volišča, so se masovno zbrali in volitve zaključili stoodstotno že ob pol devetih zjutraj.
Razgibana volišča V Murski Soboti
Tudi v Murski Soboti so frontovci tekmovali. Tako so glasovali: I. rajon 99,3%, II. rajon 99.3%, III. rajon 99.5%, IV. rajon 100%.
Vsa štiri volišča so bila slovesno okrašena z zelenjem, zastavami in parolami. Posebno lepo je bilo okrašeno volišče I. rajona. Tudi mesto samo je bilo v zastavah in parolah. Okrašene in na predvečer razsvetljene so bile tudi izložbe zadružnih in državnih trnovskih poslovalnic. Posebno lepo so bila razsvetljena in okrašena izložbena okna v poslovalnicah Okrajnega magazina.
Mestna mladina se je zbrala že ob 7. uri pred spomenikom Zmage. Po končanih volitvah so mladinci krenili na delo.
V	mestu samem so preko celega dneva zvenele iz zvočnikov vesele pesmi, kakor tudi objave rezultatov in posameznih volišč v okraju.
Predvolivno tekmovanje - nove obveze
Predvolivno tekmovanje je močno razgibalo Fronto okraja Murska Sobota. Vrste frontovcev so se razširile za 502 člana. Poleg tega so bile na predvolivnih sestankih sprejete nove obveznosti, s katerimi bodo frontovci tekmovali in še nadalje razvijali in utrjevali svoje vrste.
V	Čepincih so sprejeli obvezo, da bodo do 1. maja popolnoma opremili zadružni dom, regulirali cesto Čepinci— Špicbreg, uredili zadružno drevesnico, v katero bodo zasadili 1500 sadik.
V	Markovcih so napovedali tekmovanje v zbiranju odpadkov sosednjim Budincem. Članstvo bodo dvignili na 200, za melioracijska dela v okraju pa bodo dali v brigado 10 frontovcev. Na gradnji ceste Mačkovci—Šalovci bodo storili 1000 delovnih ur.
V	Budincih so sprejeli obvezo, da bodo gradili zadružni dom.
V	Prosenjakovcih so sprejeli obvezo, da bodo na dan volitev opravili 300 prostovoljnih delovnih ur. Obvezi so zadostili.
V	Poznanovcih so sklenili, da bodo v čast III. kongresu ljudske fronte Jugoslavije do pričetka kongresa popravili vse vaške ceste.
Frontovci Gorice bodo do pričetka III. kongresa storili 250 delovnih ur na cesti Mačkovci—Šalovci.
V	Motovilcih so sprejeli obvezo, da bodo dali v frontne brigade za melioracijska dela 150 do 200 članov.
Frontovci v Doliču bodo pojačali članstvo za 30 odstotkov. V frontno brigado bodo dali 10 elanov.
Gornjelendavčani so sprejeli obvezo, da bodo letos svoj dom do kraja opremili in ga podaljšali za 12 metrov. Popravili bodo tudi cesto skozi vas.
V	Domanjševcih bodo do 27. aprila ustanovili frontni kotiček in dvignili članstvo. Isti sklep so sprejeli tudi v Lončarovcih.
V Panovcih bodo v čast III. kongresu Ljudske fronte opravili do pričetka kongresa 1200 delovnih ur.
Ženavljani bodo do 1. maja prav tako opremili svoj zadružni dom. Poleg tega so se obvezali, da bodo zgradili sadno sušilnico in zgradbo za perutninsko postajo.
V	mnogih vaseh so sprejeli frontovci slične obveze.
Kmalu bodo zapele lopate in krampi...
Na robu Murske Sobote je že postavljena skupina barak, v katerih bodo nastanjeni delavci, brigadirji-frontovci, ki bodo v letošnjem in v prihodnjih letih s kopanjem kanalov, prekopov, z regulacijo, izsuševanjem močvirij in drugimi melioracijskim: deli izpremenili in ustvarili iz nerodovitnih predelov Prekmurja bogata, plodna polja. Na tisoče delovnih rok se bo strnilo letos v skupnem delu, skupnih naporih, ki bodo rodili tudi skupen, velik uspeh: več tisoč hektarjev rodovitne zemlje. Veliko truda bo treba pri tem. Izkopati bo treba ogromne količine zemlje, na tisoče in tisoče kubikov; regulirati tok reke Mure, Lendave in številnih potokov, postaviti jezove, vodne razbremenilnike in druge naprave. Pri vsem tem bo potrebna precejšnja delovna sila. Po tisoč, tisočpetsto in še več brigadirjev-frontovcev bo delalo dnevno na raznih deloviščih.
Frontovci večine naših vasi pravilno razumejo velik gospodarski pomen teh del za naše Prekmurje.
V	uspešno izvedenem načrtu melioracij vidijo veliko korist skupnosti; blagostanje, dvig življenjske ravni ne le zase; tudi za vso domovino.
V	mnogih naših vaseh so frontovci v svojih letnih in mesečnih delovnih planih postavili tudi obvezo: toliko in toliko brigadirjev za frontne brigade, ki bodo izpremenile izčrpano prekmursko zemljo in nerodovitno
ledino, močvirja v bogato rodno, plodno polje.
V Dolnjih Slavečih, Čepincih, Ženavlju, Doliču, Markovcih so prvi sprejeli obveze, da bodo dali v. frontne brigade večkrat po deset, dvajset, trideset frontovcev iz svoje vasi. Frontovci v Motovilcih bodo celo sami ustanovili frontno brigado z najmanj 150—200 člani.
To dokazuje, da naši delovni ljudje, delovni kmetje, zadružniki, prebivalci prekmurskih vasi hočejo napredno gospodariti, hočejo na svoji zemlji doseči čim višje hektarske pridelke; zato odobravajo ta korak naše ljudski oblasti.
96 mladincev je preteklo soboto veselo, s pesmijo na ustih in z lopatami in krampi na ramah korakalo po poljski poti iz Murske Sobote proti Tišini. Pod okriljem Fronte bomo ustvarili veliko delo — pod vodstvom Partije. Prav vsi. Frontovci, žene, sindikati, mladinci. Mladinci aktiva soboške gimnazije so prvi zarezali z lopatami krhko zemljo in vrgli prve kubike. 386 delovnih ur je bilo storjenih tega dne. Majhen začetek, kateremu slede velika dela združenih moči.
Čez ravna polja, polna zelenečih ozimin, je zavela topla pomlad Treba bo prijeti, zagrabiti za delo. Kmalu, kmalu bo zvenelo čez to ravan škripanje vagončkov, udarci krampov, škrtanje lopat in vesela, ponosna pesem dela.
V radgonskem okraju so proslavili Svetovni mladinski teden
Medtem ko smo do nedavnega imeli v radgonskem okraju vtis, da delajo samo eni in isti mladinski aktivi, se je v zadnjem času to spremenilo in popravilo. To spremembo smo opazili zlasti v času Svetovnega mladinskega tedna, ko so se vršile po vseh večjih centrih kulturne prireditve.
V Radgoni so Otvorili Svetovni mladinski teden v ponedeljek z mladinsko akademijo, ki so jo pripravili predvsem mladinci in pionirji nižje državne gimnazije. V torek napovedana prireditev mladinskega aktiva Črešnjevci je zaradi predvolivnega sestanka odpadla. V Radgoni so bile razen tega še sledeče prireditve: v sredo zvečer je imel kulturno prireditev s pestrim sporedom, ki je obsegal 12 točk, mladinski aktiv iz Lutverc. Na sporedu sta bili dve enodejanki, narodni plesi, recitacije ter dvospevi mladincev in mladink. V četrtek je bil mladinski družabni večer ob sodelovanju mladinskega orkestra. V petek je nastopila na radgonskem odru mladina iz Benedikta v Slovenskih goricah s Hribnikovo igro »Mostovi«, ki so jo preteklo nedeljo z uspehom uprizorili na domačem odru. V soboto je zopet nastopila mladina Radgone. Slovesen zaključek tedna je mesto Radgona proslavila s svečano akademijo, kjer je med drugim izvajal narodne plese mladinski aktiv iz Ziberc. Kolektiv Okrajne opekarne je dal enodejanko, SKUD Radgona pa je nastopil s svojim nedavno ustanovljenim pevskim zborom.
Proslave so bile v tem tednu razen v Radgoni še v Lešanih, Črešnjevcu, v Cerkvenjaku, na Kapeli, v Lutvercih, v Apačah itd. Vršila so se tudi medsebojna gostovanja. Tako je mladinski aktiv Črešnjevci gostoval v soboto v Tratah, v nedeljo aktiv Radgona v Negovi, mladinski aktiv gimnazije pa pri Benediktu. V tednu so bili po vseh 69 krajevnih aktivih mladinski sestanki, na katerih se je mladina seznanjala o pomenu Svetovnega mladinskega tedna ter o razvoju in delu mladinske organizacije pri nas in drugod. Spontano so na predvečer prireditev ter ob začetku in zaključku tedna zagoreli po gričih kresovi.	—r—
POSTOJNA: V tekmovanju pred IV. kongresom Ljudske mladine Slovenije so mladinske organizacije v Slovenskem Primorju vključile preko 450 novih članov. V 16 krožkih je bilo do danes prirejenih 230 strokovnih predavanj. Osnovanih je 51 pevskih zborov, 7 mladinskih kulturnih društev in preko 220 knjižnic, ki razpolagajo s precejšnjim številom knjig. V času predkongresnega tekmovanja je bilo izvoljenih v upravne odbore kmetijskih zadrug 220 mladincev, preko 3600 mladincev je aktivnih članov zadrug. S formiranjem strokovnih tečajev za kmečko mladino se je znatno izboljšalo delo na zadružnih ekonomijah. Te tečaje obiskuje 2300 kmečkih mladincev in mladink.
Na združeni  zemlji-
 moči
V Fikšincih so ustanovili Kmetijsko - obdelovalno zadrugo
Novo življenje je vskalilo preteklo sredo v obmejnih Fikšincih. Združile so roke naših kmetov-zadružnikov na zadružno 
zemlji v združeno, močno celoto — obdelovalno zadrugo. Zadružno gibanje vre tudi v naših vaseh, zadružna misel se krepi med našimi delovnimi kmeti.
Kmetijsko-obdeiovalna zadruga v Fikšincih je druga te vrste v okraju Murska Sobota. Do sedaj je obstojala samo obdelovalna zadruga v Kramarovcih, kjer je v zadrugo vključena že vsa vas. V Fikšincih še niso vsi pristopili. Stoje še ob strani. Toda prvi so bili najbolj zdravi, njih volja bo pritegnila še ostale. Vseh devet družin, ki so se odločile, da stopijo prve v zadrugo, je stopilo na novo pot pripravljenih, da premagajo vse težave, ki jih bo prinesel začetek skupnega gospodarjenja.
»Storili bomo vse, da bo naša zadruga čimprej postala svetel vzgled naprednega, socialističnega gospodarjenja v zadrugi, za vse naše sosednje vasi«, je dejal na ustanovnem zboru zadruge tov. Vogrinčič, ki so ga zadružniki izvolili za svojega predsednika.
Kadar led razpoka, se prične naglo taliti. Tudi v Fikšincih je že več družin, ki teden dni po ustanovitvi obdelovalne zadruge že razmišljajo in sklepajo o odločitvi — o vstopu v zadrugo. Zadružniki-ustanovitelji bodo vložili vse sile v to, da zadnje omahljivce prepričajo o pravilnosti poti socializacije naše vasi — združevanje kmetov v močne obdelovalne zadruge. Zadružniki so na ustanovnem zboru sprejeli tudi sklep, da bodo do 1. maja letos dogradili v Fikšincih zadružni dom. K temu sklopu že pristopajo.
Ustanovljena zadruga ima lepe možnosti za razvoj. Ima pogoje za uspešen
razvoj naprednega kmetijstva, živinoreje itd., a kar je najvažnejše: zadružniki so po svoji napačni miselnosti porok, da se bo zadruga razvijala in tudi drugim krajem dokazala, da je edino kmečko zadružništvo na vasi jamstvo za dvig življenjske ravni naših kmetov.
ŠIRITE TISK OF
Vrnimo industriji čim več rabnih surovin
Frontovci sprejemajo obveze za zbiranje odpadkov
Naši frontni odbori ponekod zelo lepo pristopajo k načrtni organizaciji zbiranja zavrženih odpadkov. Samo približni, splošni ogledi odpadkov po naših vaseh — kar so že izvršili nekateri vaški frontni odbori — pričajo o tem, da z načrtnim, organiziranim delom tudi pri nas lahko zberemo ogromne količine raznih odpadkov, ki v sedanjem stanju niso več uporabni v gospodarstvu ali gospodinjstvu, dočim jih industrija s predelavo lahko s pridom uporabi kot surovine. Predmeti vseh mogočih oblik in moči leže kot stara, nerabna ropotija — večkrat še v veliko napoto, po raznih drvarnicah, v shrambah in skladiščih, na podstrešjih, na smetiščih, za ograjami, zidovi; skratka povsod, kjer je le mesto za razne nerabne odpadke. Vse take odpadke pustiti, da jih uničuje rja, plesen, bi bilo ne le nespametno, ampak tudi nepravilno, kajti vsi ti zbrani odpadki ponovno postanejo vredno blago, surovine za domačo industrijo.
V	mnogih naših vaseh so frontovci na zadnjih sestankih razpravljali tudi o zbiranju odpadkov in sprejeli obveze, koliko bodo nabrali v določenem roku teh odpadkov in kako bodo pristopili k organizaciji zbiranja.
V	Prosenjakovcih so sklenili, da bodo do 1. maja zbrali 1000 kg raznovrstnih odpadkov. Zbiranje se bo vršilo masovno, vendar načrtno. Frontovci se bodo razdelili v več brigad, ki bodo med seboj tekmovale, katera zbere največ.
V	Kramarovcih so sklenili tako: vsaka hiša bo doma zbrala vse odpadke, kolikor jih je, jih pripravila, sortirala, nakar jih bodo odpeljali na skupno zbirališče. Po končanem zbiranju in »čiščenju« svojih hiš in dvorišč, se bodo pa vsi frontovci podali še v okolico vasi,
 po poljih, sadovnjakih in travnikih, kjer po raznih jamah prav tako leže mnogi raznovrstni odpadki. Z izkupičkom bodo pomagali pri opremi frontnega kotička v Kramarovcih.
V Dolnjih Slavečih so se obvezali, da bodo v najkrajšem času zbrali 150 kg cunj, 100 kg razbitin stekla, 200 kg sta-
rega železa, 50 kg papirnatih odpadkov in 50 kg kosti.
Na veliko akcijo zbiranja odpadkov se pripravljajo tudi frontovci Murske Sobote, ki bodo z zbiranjem prav tako pričeli že za kongres Ljudske fronte.
Zbiranje odpadkov se bo vršilo do konca letošnjega leta, zato bomo s sistematično, načrtno organizacijo zbiranja lahko zbrali tudi po naših vaseh ogromne količine odpadkov vseh vrst in jih dali v predelavo naši industriji, ki jih bo tako čez kratek proces vrnila predelane v službo delovnemu ljudstvu
Pri zbiranju odpadkov naj velja to geslo: spraviti od hiše prav vse, kar ni več za rabo, z zavestjo, da s tem koi dobri frontovci nudimo veliko pomoč naši industriji in s tem ustvarjamo sami zase tisto, kar dnevno potrebujemo.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 31. marca 1949.
Dober mesečni plan zagotavlja
izpolnitev letnega plana
V Prosenjakovcih so sestavili vzoren mesečni plan Fronte
V	frontnem kotičku v Prosenjakovcih je bilo na ta večer nadvse živahno. »Poslušajte nas prihodnjo soboto ob istem času...«, je zvenel glas napovedovalca iz radijskega sprejemnika, kar je pomenilo, da je konec oddaje »Tedenskega zunanjepolitičnega pregleda«.
»No, tovariši, gremo naprej. Treba je pohiteti«, meni nekdo.
Vaški odbor Osvobodilne fronte je lega dne sestavljal mesečni plan za april. Že ob petih popoldne so se sestali. Za osmo uro zvečer pa je sklican sestanek vseh frontovcev, kjer bo odbor že predložil sestavljeni mesečni plan dela v sprejetje frontovcem. Ob 7. so za nekaj časa pretanili z delom, da si malo oddahnejo in zberejo misli. Odmor je bil ravno ob pravem času. Ujeli so tedenski zunanjepolitični pregled ljubljanskega Radia.
Vaški odbor OF v Prosenjakovcih je sklenil, da letni plan dela frontne organizacije izvede v celoti, še preseči ga hočejo. Vendar način dela, po katerem so delali do sedaj, ni bil ravno pripraven. Letni plan je bil okviren, sicer dobro sestavljen; vendar pa se ni dalo tako točno ugotoviti, kako in v čem se v celoti izpolnjuje, niti niso bili v njem postavljeni določeni roki za izvršitev raznih del, tako da bi se pri malo površnem delu utegnilo primeriti, da sprejeti sklepi ne bi bili v celoti izvršeni. Zato so se danes sestali z namenom, da letni plan razbijejo po mesecih, da bo tako lažje izvajati in tudi kontrolirati izvedbo celotnega plana.
»Tako, končali smo. Samo še enkrat bo treba temeljito pregledati ves plan, da nismo nemara kje še kaj izpustili«, meni ob koncu Kološa.
Mesečni plan so sestavili, da bo delo lažje, bolj načrtno in da bo boljši pregled nad njim. Kazalec na uri se je pomikal že čez pol 8. uro, zato je bilo treba pohiteti.
»Pri točki o zbiranju odpadkov nismo navedli načina, kako bomo pristopili k zbiranju«, pripomni predsednik vaškega odbora.
Zedinijo se v tem, da bo najbolje, formirati brigado, ki bo ob določenih dnevih zbirala material po vsej vasi. Zbrane odpadke bodo takoj sortirali. Za formiranje brigade so Še določili enega izmed frontovcev, ki bo vso akcijo vodil.
Ugotovili so še nekaj pomanjkljivosti in jih takoj odpravili. Mesečni frontni plan je bil na ta način sestavljen, treba ga je le še predložiti v pretres vsem frontovcem.
—o—
V	prostorni sobi krajevnega odbora so se zbrali skoraj vsi člani Fronte iz vasi. Dnevni red je vseboval dve točki: volitve in sprejetje mesečnega plana.
S prvo točko dnevnega reda so opravili kaj hitro. Za volitve, ki so bile drugo jutro, je bilo vse pripravljeno. Govorili so o okrasitvi volišča in še enkrat sklenili, da bodo volitve zaključili že ob 8. uri zjutraj.
Razpravijanje o mesečnem planu je bilo daljše in bolj živahno. Frontovci so smatrali za potrebno, da ponekod še kaj izpremene, tako pri datumih, kakor tudi drugih številkah obvez.
»Če še enkrat vsi skupaj pregledamo in se pri vsaki točki malo pomudimo, bomo najbolj vedeli pri čem smo in kjer bo treba, lahko še vedno kaj popravimo, tako da bo čim boljše...«, je izjavil stari Šandor iz gornjega konca vasi.
Šandorja poznajo vsi kot preudarnega in pametnega moža; pridružili so se njegovemu mnenju.
Pa v glavnem ni bilo treba veliko popravljati. Odbor je pri sestavi plana upošteval vse okolnosti in možnosti in tako predložil članstvu realen, izvedljiv plan, ki so ga frontovci odobravali.
Nekdo je menil, da je zbiranje odpadkov — 1000 kg — malo previsoka obveza. Težko bo toliko zbrati.
Toda oglasil se je predsednik mladinskega aktiva.
»Prav nič ne bo težko! Kako neki? Še več bomo zbrali kot 1000 kg. Po vseh kleteh podstrešjih, jamah in
smetiščih bomo pregledali, saj se odpadki vseh vrst valjajo takorekoč na vsakem koraku.«
Mladinci, ki jih je prav tako precej prisostvovalo sestanku, so sprejeli obvezo, da bodo sami zbrali čez polovico odpadkov. Frontovci so se s tem strinjali, posebno še, ko se je oglasila sekretarka AFŽ: »Kaj pa me žene, mar mislite, da ničesar ne zmoremo? Tudi naš mesečni plan je vključen v frontnega. Zbiranja od-
padkov sicer nismo predvidele, vendar to stvari prav nič ne izpreminja, primaknile bomo še me nekaj udarniških ur za zbiranje odpadkov . . .«
S tem je bilo to urejeno.
Frontovci so predloženi plan v celoti sprejeli in se ob koncu obvezali, da ga bodo Še presegli, predčasno izvršili.
Fronta v Prosenjakovcih je tega večera storila zopet viden korak naprej.
Pričenja se pomladna setev
V radgonskem okraju že sejejo
Setev v radgonskem okraju je že pričela, kmetje že sejejo oves, za ostale kulture pa se vršijo vsestranske priprave. Državni sektor je s setvijo ovsa že, gotov.
Nedavno se je vršila s pripravami za setev konferenca krajevnih poročevalcev pri krajevnih ljudskih odborih. Na tej konferenci so razpravljali predvsem o pomoči ogrožen m sektorjem pri novo ustanovljenih ekonomijah in slabim privatnim kmetovalcem. Posameznim krajevnim odborom so bile v to svrho izdane odločbe za pomoč v vprežni živini in delovni sili. S tem je zagotovljeno, da setev ne bo ovirana. V priprave za spomladansko setev se je vključila tudi Fronta, ki je na predvolivnih sestankih propagirala pravočasno setev in pomoč ogroženim sektorjem. Člani poverjeništva za kmetijstvo so stalno na terenu, kjer kontrolirajo potek dela in sproti odpravljajo nedostatke. Po vseh KLO-jih so postavljene tri- do petčlanske setvene komisije. Okrajna setvena komisija je. imela doslej dva sestanka, kjer so razpravljali o medsebojni pomoči, poudarjali so potrebo po zamenjavi in razdelitvi semen, o pravilni razdelitvi delovne sile in vprežne živine. Grajati je treba nekatere člane okrajne setvene komisije in to zastopnike množičnih organizacij, predvsem mladino, ki se sestankov ne udeležujejo, tako da leži navadno vse breme dela na članih poverjeništva za kmetijstvo. Največ razumevanja v pripravah za setev so doslej pokazale zastopnice organizacije AFŽ.
Semena je dovolj. Primanjkuje samo semenskega krompirja, čeprav ima okraj že zbranega 250 kg navršičkanega
krompirja za sajenje. Kar se tiče semenske pšenice in rži (priznane), ki so jo dobili kmetje ter zadružni in državni sektor lani iz drugih krajev, se je izkazalo, da je veliko boljša od domače in da seme dobro vzklije, medtem ko je ječmen zaradi zime na splošno slab. Kako je v splošnem prezimila ozimina, se še ne da ugotoviti. Verjetno je suša precej škodovala.
Po krajevnih odborih so na množičnih sestankih sprejeli setvene plane z malimi spremembami. Izmed industrijskih rastlin se bo sejalo največ sončnic in sladkorne pese. Posejali bodo za 10 do 15 odstotkov več industrijskih rastlin kakor lani. Splošna setvena površina se bo od skupne lanske površine povečala za 3 odstotke in to spričo izvršene arondacije pri zadružnih in državnih posestvih in s preoranjem starih in slabih pašnikov. Zboljšali so zemljo tudi v agrotehničnem pogledu s tem, da so ponekod izkopali na novo jarke in stare poglobili.
Za gnojenje je poleg hlevskega gnoja, ki ga bolj primanjkuje, na razpolago saturacijski mulj. Polovico je že uporabljenega, ostalega bodo še izvozili. Zaradi pomanjkanja traktorjev se vrši oranje z vprežno živino. Le zadružni in državni sektor orjeta s traktorji. Vsaka zadruga in vsako državno posestvo ima svoj traktor. S strojem bodo preorali tudi 35 ha zemlje pri novoustanovljenih zadrugah in na okrajnih posestvih.
Nameravana škropilna akcija v jeseni ni bila izvedena zaradi malomarnosti. Stvar se je sedaj zelo izboljšala. Nad 55 odstotkov spomladanskega plana v škropljenju je doslej izvršenega. Čiščenje sadnega drevja pa je izvedeno 95 odstotno.	—r—
Plan vaškega odbora OF Prosenjakovci za mesec april
1. Prostovoljna dela in gospodarske akcije
a)	Do 1. maja bomo v surovem stanju dogradili zadružni dom v Prosenjakovcih. Tega dne bo obenem otvoritev zadružnega doma;
b)	podrobnejši plan dela pri gradnji zadružnega doma je naslednji: ves les, potreben za ostrešje, bomo stesali do 10. aprila, t. j. priprava celotne strešne konstrukcije;
zidarska dela, ki se bodo pričela 1. aprila, bodo zaključena do 16. v mesecu;
od 16. do 30. aprila bomo postavili ostrešje in dom takoj pokrili; 
c)	Da bodo ti sklepi res izvedeni in
da bo delo čim lažje in uspešneje potekalo, bomo delali pri brigadnem sistemu. Izmenoma bo delala na gradilišču vsak dan ena brigada. Skupno število brigad je sedem. Brigade bodo vodili sledeči tovariši:	prvo in peto
Vereš Koloman, drugo Horvat Karel, tretjo Kranjec Koloman, četrto Kerčman Alojz, šesto Kučan Peter in sedmo Malačič Janez.
Za vsa dela, ki jih bodo storili frontovci na gradilišču zadružnega doma, bo vodil nadzor tov. Kardoš.
Les bodo stesali domači tesarji, ki imajo prav tako svojo tesarsko brigado. Delo brigade bo vodil mojster Kukojca Jože, nadomeščal ga bo tov. Kološa Jože, tesar.
Za dovoz materiala na gradilišče se ustanovita dve brigadi voznikov. Prvo brigado vodi tov. Vereš Koloman, drugo Šraj Peter.
d)	V letnem planu smo sprejeli tudi obvezo, da bomo pomagali z udarniškim delom pri gradnji postaje Mlekoprometa. Po razrezu dela za mesec april bomo prispevali za gradnjo Mlekoprometa 100 delovnih dni po 8 ur;
e)	Frontovci sosednjih vasi Berkovci in Ivanjševci grade gasilske domove, a zraven ustanavljajo frontne kotičke. Ker obe vasi pomagati pri gradnji zadružnega doma v naši vasi, bodo tudi naše brigade pomagale pri njihovem delu;
f)	Regulacijo ceste v Središče bomo do 1. maja končali v dolžini 1. kilometra. V isti dolžini bomo popravili tudi cesto Prosenjakovci—Ivanjševci. Delalo se bo na obeh cestah skupno sedem dni. Delale bodo brigade, ki bodo v istih dneh proste dela pri gradnji zadružnega doma, in sicer dve brigadi ob istem času. Tako, bo prišla vsaka brigada dvakrat na vrsto.
Pri vseh teh delih' bodo v okviru Fronte sodelovali vsi vaščani, mladinci, žene in pionirji;
g)	Do konca meseca aprila bomo zbrali 1000 kg odpadkov. Za to delo bo do 5. aprila formirana posebna brigada frontovcev, mladincev, žena in pionirjev, ki bo sistematično od hiše do hiše in povsod drugod zbrala vse odpadke in jih sortirala ter takoj poskrbela za prevoz v zbiralnico podjetja »Odpad«.
V ta namen bo do 3. aprila formiran Krajevni štab za zbiranje odpadkov, ko bo vodil nadzor nad akcijo zbiranja odpadkov in pomagal z nasveti pri. organizaciji dela. Vodstvo brigade, ki bo odpadke zbirala, prevzame predsednik mladinskega aktiva. Nadomešča ga sekretarka odbora AFŽ;
h)	Pomladna setev sicer v redu poteka, vendar je kljub temu potrebno, da tudi o tem nekdo vodi račun in stalno skrbi, da bo plan spomladanske setve na območju krajevnega odbora v celoti izvršen. Za to je določen tov. Kuhar Geza.
Tovariš Kuhar Geza bo do 6. aprila pregledal vse sadovnjake v vasi in kjer isti še niso urejeni, očiščeni, bo poskrbel, da njih lastniki to takoj storijo.
2. Politično-ideološko, vzgojno delo, organizacijska utrditev Fronte.
a) Študij v frontnem kotičku in sploh sestanki, poslušanje radijskih oddaj so bili doslej neredni, ni bilo za to določenih dni in ur. Da se to odpravi in da bo frontni kotiček članom res čim več nudil, bomo v mesecu aprilu uvedli sledeče:
najkasneje do 25. aprila bomo naš frontni količek opremili na sledeči način izdelali bomo najmanj 5 parol in nabavili nove slike naših voditeljev, Tita, Kardelja in drugih. Da se bodo naši člani v frontnem kotičku lahko vsakodnevno seznanjali z dogodki doma in v svetu, bomo naročili za kotiček sledeče časopise: Ljudsko pravico, Slov. poročevalca, Ljudski glas, Organizacijski vestnik OF, Kmečki glas, Našo ženo in Delo;
b) v teku meseca bomo imeli dva študijska sestanka, v katera bomo zajeli najmanj 30 frontovcev;
c) za naš lokalni tednik »Ljudski glas« bosta dopisovala kot dopisnika Fronte naše vasi tovariša Kardoš in Kološa;
d)	že do 10. aprila bomo uvedli knjigo dela, v katero bomo sproti vpisovali vse delo Fronte naše vasi;
e)	v frontnem kotičku bomo uvedli skupno poslušanje nedeljskih radijskih oddaj za podeželje, prav tako tudi poslušanje dnevnih vesti. Za nedeljske oddaje bomo dvignili število poslušalcev od 20 na 50.
g)	Vsakih štirinajst dni — ob četrtkih — bomo imeli množični sestanek, na katerem bomo obravnavali vsa tekoča politična, gospodarska in zadružna vprašanja. Prvi tak sestanek bo 7. aprila;
h)	Do 27. aprila bomo ustanovili en frontni aktiv;
i)	Do 27. aprila bomo dvignili članstvo Fronte v naši vasi za 10 novih članov.
3. Kulturno-prosvetno delo, povezava z masovnimi organizacijami.
a)	za obletnico ustanovitve OF Slovenije bomo priredili slavnostno akademijo s petjem, recitacijami itd. Za pripravo programa akademije je določen tov. Kardoš Geza, ki bo do 5. aprila sestavil odbor iz predstavnikov mladine, žena in članov sindikata, ki bodo potem sestavili program in skrbeli, da se bodo redno vršile vaje;
b)	Vaški pevski zbor se bo ustanovil 3. aprila, Zbor bo vodil tov. Vereš. Do proslave 27. aprila se bo zbor naučil tri partizanske in dve narodni pesmi;
c)	Povabili bomo na gostovanje v Prosenjakovce pevski zbor ali kako drugo skupino SKUD »Štefan Kovač« iz Murske Sobote;
d)	1. maja — ob priliki otvoritve zadružnega doma — bomo slovesno proslavili praznik dela.- Na predvečer bomo organizirali baklado in kres, 1. maja pa večjo kulturno prireditev na prostem, s sodelovanjem vseh množičnih organizacij. Na kulturni prireditvi 1. maja bodo nastopale s svojimi kulturnimi skupinami sledeče vasi: Prosenjakovci, Središče, Ivanjševci, Pordašinci in Berkovci. Najboljše skupine bomo nagradili. Za pripravo proslave 1. maja bomo do 8. aprila sestavili širši odbor iz zastopnikov vseh omenjenih vasi;
e)	Do 20. aprila bomo sestavili odbor, ki bo že sedaj pričel s pripravami za sodelovanje naše vasi na letošnjem kulturnem festivalu v Murski Soboti;
f)	Vaški odbor OF si zadaja nalogo, da bo ustvaril čvrsto povezavo in sodelovanje vseh množičnih organizacij v okrilju Osvobodilne fronte.
Mesečni plan dela smatramo vsi frontovci za najvažnejšo nalogo v mesecu aprilu, kajti s tem, da bo ta plan uresničen, bomo močno okrepili osvajanje programskih načel naše Partije v naši vasi in to na vseh področjih dela.
Ugotavljanje davčne osnove
V Črensovcih je bil prvi sestanek
Okrog dvesto vaščanov se je zbralo v črensovški šoli ob priliki sestanka v zvezi z odmero dohodnine in razlage davčne lestvice. Na sestanku je bil najprej sprejet proračun Krajevnega ljudskega odbora. Po pravilni obrazložitvi, kakšen je proračun in v čigavo korist je namenjen, so vaščani proračun soglasno in z odobravanjem sprejeli.
Pri ugotavljanju dohodnine in davčne odmere so z razpravljanjem sodelovali za vsakega posameznika vsi prisotni. Vaščanom je bilo prikazano dejstvo o ščitenju delovnega kmeta po naši ljudski oblasti z nizkim procentom določitve davka, na drugi strani pa, kako se ljudska oblast bori in onemogoča izkoriščevalske težnje vaškim veljakom, špekulantom in drugim takim elementom, ki si še vedno žele izkoriščanja tujih ljudi in lahkega življenja na ta račun.
Naslednji primeri nam sami povedo, kako pravilno rešujejo kmetje sami to vprašanje na teh sestankih.
Kmet Antolin Stefan iz Črensovec ima skupno 3 5 hektarjev zemlje. Davčna osnova mu je bila določena na 30.000 dinarjev. Na to osnovo bi moral plačati 6% davka. Toda ljudje so na sestanku sami iznesli, da je imenovani prodal po prostih cenah telico :n prejel zanjo 20.000 dinarjev. Razumljivo se mu je vsled tega davčna odmera pri tem zvišala na 20%.
Prav tako zgovorno sliko nam daje tudi primer župnika Herman Ferda iz Črensovec. Župnik je bil prepričan o tem, da ga bodo vaščani zagovarjali, zato je sam dejal, »da naj le zbor volivcev odloči, če je pravilna ta davčna osnova, katero je določil KLO ...«
Župnik ima skupno 10 hektarjev zelje in 7 ljudi, ki mu to zemljo obdelujejo. Davčna osnova zanj je bila 105.000 dinarjev. Če primerjamo to osnovo z davčno osnovo iz prejšnjega primera in se vprašamo, če je pravilna, lahko odgovorimo samo to, da je. Vendar župniku to ni bilo nikakor prav. Pričakoval je, da bodo ljudje na sestanku zagovarjali njegovo trditev. Res, zgodilo se je tole: deset kričačev se je oglasilo v prid župniku in to je bilo vse. Ostalih 190 vaščanov pa je soglasno potrdilo, da je taka osnova povsem pravilna.
O poštenosti naših malih delovnih kmetov, ki hočejo doprinesti čim več skupnosti, nam priča naslednji primer: mali kmet Salaj Martin iz Črensovec je oddal po vezanih cenah bika za 5700 dinarjev. Prav toliko je prejel kmetijskih bonov. Dalje telico za 4400 dinarjev — tudi po vezanih cenah, in plemensko svinjo za 1600 din in poleg tega še enega prašiča. Ima pa vsega 3.25 ha zemlje.
Isto govori primer kmeta Ritlop Ivana, ki je na 3.5 ha zemlje dobil 30.000 din davčne osnove, v kar pa mu ni bila
vnešena na prostem trgu prodana cena prašiča v znesku 11.000 dinarjev, kar je pa imenovani na sestanku sam povedal in vprašal, zakaj mu tudi tega niso vnesli v osnovo, kajti tudi zanj naj velja uredba in zakon, kot za vse ostale.
Na sestanku samem je bilo veliko za-
nimanja. Kmetje so reševali vprašanje davčne osnove in odmere za vsakega posameznika in temeljito pregledali vse okolnosti ter stremeli za res pravilno odmero. Razkrinkali so nekaj špekulantov« med njimi kmeta Kolenko Ivana.
V.
Izvedba gozdarskih planov je važna
Na konferenci predsednikov in tajnikov krajevnih ljudskih odborov radgonskega okraja so razpravljali o izvajanju plana sečnje in prevoza lesa v nedržavnem sektorju. Nekateri krajevni ljudski odbori, kakor Ihova, Benedikt, Lomanoše in Žice so plan že izvršili 95- do lOOodstotno. Izvedbo plana v drugih krajevnih odborih zavirajo nekateri posamezniki.. Ponekod je les posekan, pa ne znajo organizirati prevoza. Posamezniki, ki zavirajo plan, se izgovarjajo, da ni delovne sile. čeprav je znano, da so drugod z manjšo delovno silo, ker se zavedajo odgovornosti do skupnosti, svojo obvezo izpolnili. V splošnem je evidenca nad izvajanjem plana slaba in pomanjkljiva. Nekateri krajevni odbori sploh niso pošiljali poročil. Zaradi zmanjšanja stroškov bo treba urediti tako, da bodo kmetje lahko vozili les na naj bližjo žago. Dogajali so se primeri, da je kmet pripeljal les na žago v Radgono, a ta ga ni hotela sprejeti. Kmet je moral nato peljati les na 8 km oddaljeno žago, potem pa spet na-
zaj. S tem so narasli stroški in je šlo v izgubo mnogo časa. OZKZ bo v bodoče poskrbela, da se taki primeri več ne bodo dogajali.
Za izvedbo plana so sprejeli na konferenci sledeče sklepe: Predsedniki krajevnih ljudskih odborov so se zavezali, da bodo poskrbeli, da bo plan oddaje lesa izvršen stoodstotno do 31. marca. Prav tako odgovarjajo za točno evidenco o poseku in izvozu lesa. Posebne osebe bodo zadolžili za dostavo poročil Takoj bodo pristopili k sečnji lesa, kjer se to še ni izvršilo. Kmetje, ki namerno zavirajo plan, bodo kaznovani. Na njih račun se stori vse neizvršeno delo Z mobilizacijo voznikov bodo izvozili ves les na določeno zbirno mesto.
V Hodošu bo kmalu dograjen zadružni dom
Že v lanski jeseni so pričeli Hodošani z gradnjo zadružnega doma. Vendar je ob pričetku zime delo nekoliko zastalo. Zabetonirali so temelje, iz lastnih virov pripravili vso opeko in zbrali čez polovico potrebnega lesa. Letošnja zgodnja in topla pomlad in razvoj dogodkov v zadružnem življenju vasi je bil pa nov korak k uspešni izvedbi sprejete obveze, dograditve zadružnega doma. Na izrednem občnem zboru Kmetijske zadruge v Hodošu, ob koncu
februarja letos, so zadružniki kritično pregledali dosedanje delo in prinesli nove sklepe. Marsikaj so ugotovili. Gradnjo so v lanskem letu precej zavirali vaški veljaki in reakcionarji, ki jim nikakor ni šlo v račun to, da se v Hodošu gradi zadružni dom. Nekoliko pa je delo ovirala nezadostna delavnost nekaterih članov krajevne gradbene uprave. Zadružniki so na občnem zboru izpopolnili upravo, nekaj članov zamenjali in sprejeli obvezo da bodo do
1. maja letos zadružni dom v surovem stanju dogradili, z delom pa so pričeli takoj.
Vse kaže, da bodo hodoški zadružniki svoji obvezi res tudi zadostili. Vsakodnevni živahen vrvež na gradilišču priča o tem. Delo so organizirali po brigadnem sistemu. Dnevno dela na gradbišču 20 delavcev, 10 strokovnih zidarjev in 5 do 7 tesarjev. Poleg tega pa naredijo zadružniki vsak dan tudi po 10 do 12 prevozov.
V delo je sedaj složno vključena vsa vas. Pomagajo tudi pionirji Z zidarskimi deli bodo kmalu dokončali, s tesarji je malo težje, premalo je tesarjev, dela pa precej. Vendar zadružniki Hodoša so tokrat v svojem sklepu trdni. Letošnji 1. maj hočejo praznovati z veliko delovno zmago; v dograjenem zadružnem domu bo prvomajska proslava.
Hodoški zadružniki so s svojim delom vzgled drugim gradbiščem, posebno pa sosednjim Dolenčanom, kjer se še vedno ne morejo zediniti za prostor, kjer naj bi stal zadružni dom.	—th—
Murska Sobota, 31. marca 1949.
»LJUDSKI GLAS«
3
Čvrsta povezava sindikata s podjetjem
zagotavlja uspeh pri delu 
Ugotovitve občnega zbora sindikata
Proizvodnja nafte‟ v Dolnji Lendavi
 
Pred dnevi so se zbrali člani sindikata pri podjetju »Proizvodnja nafte« v Dolnji Lendavi k občnemu zboru, ki je dal pregled enoletnega dela sindikalne podružnice.
Delovni kolektiv »Proizvodnje nafte« je dosegel v razdobju od zadnjega občnega zbora do zdaj precej uspehov. Občutne težave je pri izpolnjevanju plana povzročalo pomanjkanje nekaterih strojev, ki jih razne države po objavi resolucije Informbiroja niso dobavile naši naftni industriji. Letos bo ta težava odstranjena, ker so pričele potrebne stroje izdelovati tudi že naše tovarne.
Kljub večjim nedostatkom so delavci kolektiva pokazali pri svojem delu velik polet in so s stroji, ki so bili na razpolago, prekoračevali plan, določen za dotične stroje. Posebno lepe uspehe beleži kolektiv v času predkongresnega tekmovanja v čast V. kongresu KPJ in I. kongresu Enotnih sindikatov. V obojno tekmovanje je bilo vključenih 78 odst. članstva sindikata. V podjetju je bilo proglašenih 13 udarnikov, 1 nova-tor in 3 racionalizatorji. Izmed vseh zasluži največ priznanja za svoje novatorstvo tov. Muhvič. Najzaslužnejšim delavcem so bile podeljene denarne nagrade v skupnem znesku 334.000 din.
Občni zbor je ugotovil tudi razne pomanjkljivosti, ki izvirajo predvsem iz nedoslednega organizacijskega dela sindikalne podružnice. Tako nekatere komisije v sklopu sindikata niso naredile dovolj, ali pa sploh nič. Krivda za to leži predvsem na nekaterih referentih komisij, kakor tudi na celotnem upravnem odboru sindikata. Nekatere komisije, tako komisija za zaščito dela, se niso redno sestajale, vsled česar pododbori sindikata niso dobivali s strani uprave sindikata dovolj pomoči ih nasvetov, ki bi jih sicer morali prejemati.
Vsled takega in sličnega stanja in dela nekaterih komisij so se dogajale večkrat nepravilnosti in pomanjkljiva dejanja, tako pri vprašanju preskrbe, ureditve plač, v medsebojnem tekmovanju in drugih sektorjih dela. Na ta način niti ni bilo tako trdne povezave s samo upravo podjetja, kot bi sicer morala biti. V bodoče bo to treba odpraviti. Vsi sektorji dela bodo morali biti z upravo podjetja najožje in čvrsto povezani, kajti le tako bodo letos doseženi še večji in popolni uspehi. Pomanjkljivo, preslabo razvito je bilo tudi kulturno-prosvetno delo. Temu bo treba letos posvetiti vsekakor veliko več pažnje.
Kvarno je vplivalo na delo sindikata tudi premeščanje sindikalnih funkcionarjev po raznih deloviščih. To je prišlo do izraza predvsem pri grupnih poverjenikih. Njih premestitev je vedno slabo odmevala v delu grupe. O tem bo morala podružnica, uprava sindikata v bodoče povezano delati s kadrovskim oddelkom podjetja in prav tako o premestitvah voditi evidenco nad sindikalnimi funkcionarji in jih na novem mestu prav tako takoj vključevati v sindikalno delo.
Upravni odbor sindikata bo moral posvetiti v bodoče tudi več pažnje vzgoji sindikalnega aktiva. Sindikalni aktiv šteje sedaj 180 članov, ki pa še vedno niso dovolj uvedeni in razgledani v svojem delu. Le z vzgojo sindikalnega aktiva, sindikalnih vodstev bo tudi delo sindikata postalo v vsem masovno in bo prineslo v celoti zaželjene uspehe.
Ob zaključku občnega zbora so člani sindikata sprejeli nove delovne sklepe in se pogovorili o načinu izboljšanja dela. Obenem so pozvali v osmih točkah na tekmovanje delovni kolektiv pri podjetju »Proizvodnja nafte — Gojlo«. Tekmovanje se vrši v čast II. kongresa Zveze sindikatov Slovenije.
V. V.
Žene Murske Sobote
so sprejele letni plan dela
Tudi prekmurske žene se čedalje bolj vključujejo v proces naše socialistične graditve. Tekmovanje za 8. marec — Mednarodni praznik demokratičnih žena — je razgibalo vse organizacije AFŽ v okraju. Zelo lepe uspehe so v tem tekmovanju dosegle žene iz Murske Sobote. Da delo in uspehi, doseženi v tekmovanju niso le slučajni, temveč so v resnici sad aktivnega dela vseh soboških žena in da bodo žene to svojo dejavnost v bodoče še boli razvile in pojačile. nam dokazuje plan dela, ki si ga je zadala mestna organizacija AFŽ iz Murske Sobote. Mestni odbor AFŽ je sprejel in predložil soboškim ženam naslednji plan dela:
1. Sestanki rajonskih odborov se bodo še nadalje vršili vsakih 14 dni. Sestanek mestnega odbora pa enkrat mesečno. Prepise sejnih zapisnikov bomo redno pošiljali na okrajni odbor AFŽ. Skrbele bomo, da se bodo sestankov in sej udeleževale vse žene-odbornice.
2.	Nadaljevale bomo s politično in ideološko vzgojo žena, z bralnimi krožki in s političnimi referati. Na vsakem rajonskem sestanku bo po ena tovarišica podala politični referat
3.  Skrbele bomo, da se najmanj 10 novih žena vključi v študijske krožke, v študij marksizma-leninizma.
4.	V aktiv za Šivanje copat in igrač bomo pritegnile še 20 novih žena.
5.	Vsak mesec bomo priredile po eno predavanje iz kmetijstva, zadružništva ali zdravstva. Skrbele bomo, da se bo predavanja udeležilo najmanj 50 žena.
6.	Organizirale bomo tečaj za vkuhavanje sadja in povrtnine, tečaj za prikrojevanje.
7.	V svrho vključitve novih žena v produkcijo, se žene Murske Sobote obvezujejo, da bodo opremile eno sobo v jaslih.
8.	Z vršičkanjem krompirja v javni bolnici in delavsko-uslužbenski restavraciji bomo pridobile najmanj 5000 kg kvalitetnega semenskega krompirja.
9.	Posvetile bomo vso skrb pridelovanju povrtnine za mestno prebivalstvo in in se obvezujemo, da bomo prispevale 5000 (pet tisoč)  prostovoljnih delovnih ur pri delu na mestni ekonomiji.
10.	Pomagale bomo pri čiščenju prostora pred spomenikom Zmage in. na grobovih vojnih žrtev. Za to bomo prispevale 400 ur.
11.	Ustanovile bomo trgovino za matere in dojenčke.
12.	Nudile bomo pomoč pri ustanovitvi otroškega vrtca.
13.	Za pionirski dan bomo priredile otroški srečolov in v ta namen bo aktiv za šivanje igrač pripravil vsaj 500 igračk.
14.	V tednu matere in otroka bomo priredile akademijo.
15.	Sodelovale bomo z drugimi množičnimi organizacijami pri prireditvi za novoletno jelko in v ta namen poskrbele za čim večjo obdaritev otrok.
16.	Nudile bomo pomoč osnovnim organizacijam v tednu Rdečega križa.
17.	Posvetile bomo skrb pridobivanju novih članov OF in pomagale pri izvedbi volitev v odbore OF.
18.	Obiskale bomo eno vzorno kmetijsko-obdelovalno zadrugo in seznanile žene s socialističnim gospodarstvom.
19.	Skrbele bomo za dvig kokošjereje v mestu in organizirale cepljenje proti kokošji kugi.
Proračuni OLO Murska Sobota za leto 1949
Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti je prejšnji teden na svojem zasedanju sprejel proračun okrajnega ljudskega odbora za letošnje leto. Sprejemanju proračuna sta prisostvovala tudi predsednik Prezidija Ljudske skupščine Slovenije dr. Ferdo Kozak in ljudski poslanec Tone Zupančič. Letošnji proračun za murskosoboški okraj znaša 60,892.000 dinarjev. Ta znesek je za 25% večji od proračuna lanskega leta, kar pokaže, da se je okraj finančno in gospodarsko močno dvignil. Ker razpolaga okrajni ljudski odbor z večjimi dohodki, lahko planira tudi večje izdatke, ki gredo v korist skupnosti.
Glavni dohodek, ki ga predvideva letošnji proračun za murskosoboški okraj, je tržni dobiček državnih gospodarskih podjetij lokalnega pomena. Ta znaša v letošnjem proračunu okrog 12 milijonov dinarjev, t. j. 20% dohodkov celokupnega proračuna. Lokalna podjetja bodo s svojim dopolnilnim značajem ob zvezni in republiški proizvodnji razmahnila svojo delavnost tako, da bodo s svojimi proizvodi, ki jih bodo prodajala po višji komercialni ceni, ustvarila ravnotežje s cenami kmetijskih pridelkov na prostem trgu.
Visok odstotek okrajnega proračuna tvori delež na dohodnini, ki znaša preko 24 milijonov dinarjev in predstavlja 40% vseh dohodkov proračuna. Davek na dediščine in darila bo znašal v letošnjem letu
1,200.000	dinarjev, zaostanki na dohodnini iz prejšnjih let pa 14 milj.
228.000	dinarjev ali 23% celokupnih dohodkov. Ena najvažnejših nalog vseh krajevnih ljudskih odborov v tem letu bo pravočasna izterjava, vseh davčnih obveznosti na svojem
področju, kajti na podlagi tega bodo krajevni ljudski odbori dobivali določen odstotek deleža pravočasno v svoj račun. Že lansko leto so, dobili, pa tudi letos prejmejo odbori 50% deleža pri davku na dediščino in darila. To naj služi krajevnim odborom kot vzpodbuda za pravilno ocenjevanje zapuščin in tudi izterjavo tega davka.
Z dohodki, ki jih bo ustvaril Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti, bo kril številne izdatke. Investicije, v kolikor bodo obstojale, se bodo finansirale izven proračuna na podlagi investicijskega plana. Tu bo služil kot dohodek dobiček gospodarskih podjetij, ki je planiran na
8,293.000	dinarjev. Iz tega dobička se bo investiralo za zgraditev nizkonapetostnega omrežja v okraju 175 tisoč dinarjev, za zgraditev veterinarske bolnišnice v Murski Soboti
1,770.000	dinarjev in za zgraditev ter opremo Okrajnega mlekarskega podjetja v Murski Soboti 3,650.000 din, za Mestno ekonomijo, ki je bila osnovana že v lanskem letu in ki obsega okrog 40 hektarjev površine, je predviden investicijski kredit preko 2 milijona dinarjev. 
V okviru komunalnega gospodarstva bo letos zgrajena v Murski Soboti modema avtobusna postaja, za kar je predvideno 155.000 dinarjev
Zgrajeni bodo bazeni za vodo v Moravcih in Vaneči, pričela pa se bodo tudi dela za zgraditev vodovoda v Murski Soboti, za kar je za letošnje leto predvidenih 215.000 dinarjev.
Družbeno koristne investicije v okraju v letošnjem letu bodo znašale 9,307.000 dinarjev, to je 15% celokupnih izdatkov. Tu bo najvaž-
nejša zgraditev stanovanjske hiše Mestnega ljudskega odbora, za kar je predvideno 1,309.000 din, dograditev osnovne šole (1,720.000 din) in pa zgraditev in oprema infekcijskega oddelka nove bolnice v Murski Soboti, za kar je predvidenih preko 6,000.000 dinarjev.
Izdatki za kulturo in prosveto znašajo blizu 14 milijonov dinarjev. Ti izdatki so se v primeri z lanskim letom zvišali za 164%, ker so prejemki vseh učiteljev in profesorjev letos vključeni v okrajni proračun. Iz proračuna izdatkov za ljudsko prosveto in kulturo je predvidenih tudi 70.000 dinarjev kot podpora dijakom, 150.000 dinarjev stroškov za počitniške kolonije, 200.000 dinarjev subvencij za vzdrževanje Glasbene šole v Murski Soboti, 196.000 dinarjev subvencij za vzdrževanje dijaškega doma, 200.000 dinarjev subvencije za vzdrževanje šole za učence v gospodarstvu, 30.000 dinarjev podpore Domu igre in dela itd. V tem proračunu je videti skrb ljudske oblasti za dvig kulture in prosvete med prekmurskim prebivalstvom.
Izdatki za socialno zdravstveno zaščito ljudstva znašajo 10,704.000 dinarjev. To je preko 17% vseh izdatkov. Ti izdatki so se zvišali napram lanskemu letu za 33%. Okrajni ljudski odbor vzdržuje 17 posvetovalnic za matere in otroke. Poleg zdravstvenega centra v Murski Soboti so še zdravstvene ustanove v Križevcih, Gornji Lendavi in Beltincih. Letos se bo odprla še zobna ambulanta v Križevcih, za kar je predvidenih 190.000 dinarjev.
Znesek preko enega milijona dinarjev je predviden za dvig in napredek kmetijstva v okraju. Najboljšim rejcem plemenjakov bo podeljena subvencija v znesku 200.000 dinarjev. Večje vsote so predvidene za kalcifikacijo zemlje, za zeleno gnojenje in za zaščito rastlin. Sem je
všteta tudi borba proti sadnemu škodljivcu, ameriškemu kaparju, koloradskemu hrošču itd. Za pobijanje živalskih nalezljivih bolezni je predvidenih okrog 400.000 dinarjev.
Proračuni krajevnih ljudskih odborov znašajo 11 milijonov dinarjev
V razmerju z lanskim letom se je ta znesek dvignil za 34%. Ljudska oblast skrbi za razvoj naših naj nižjih oblastvenih organov, to je ljudskih odborov. Pred temi stoje v letošnjem letu ogromne politične in gospodarske naloge.
VAŽNO ZA VSE DELEGATE OKRAJNE SKUPŠČINE OF OKRAJA MURSKA SOBOTA
V nedeljo, dne 3. aprila 1949, s pričetkom ob 9. uri dopoldne bo zasedanje okrajne konference Osvobodilne fronte za okraj Murska Sobota. Konferenca se bo vršila v veliki dvorani Fizkulturnega doma v Murski Soboti s sledečim dnevnim redom:
1.	Naloge Osvobodilne fronte — referat predsednika OOOF (diskusija).
2.	Sprejetje plana za leto 1949.
3.	Volitve Okrajnega plenuma OF in volitve ljudske inšpekcije.
4.	Zaključki.
Delegati! S seboj prinesite povabila, ki ste jih že prejeli od Okrajnega odbora OF.
Okrajni odbor OF, Murska Sobota
Kot običajno, bomo tudi tokrat poslali v oddaljenejše sektorje, od koder ni mogoč prihod z vlakom, kamione za prevoz delegatov. Zbirališča bodo v sledečih krajih: Rogaševci, Pertoča, Cankova, Gornja Radgona, Radovci, Bodonci, Lemcrje, Prosenjakovci in Fokovci. Na zbirališčih bodite točni, najkasneje ob 7. uri zjutraj. Delegati iz krajev ob železniški progi, pridite z jutranjim vlakom.
Mladinske brigade v rudnikih tekmujejo
TRBOVLJE; Mladinske brigade osnovane v trboveljskem rudniku v lanskem letu, so postale v predkongresnem tekmovanju za IV. kongres nosilci nov h delovnih zmag mladincev-rudarjev. Te mladinske brigade dnevno mnogo doprinašajo, da se mesečni in dnevni plani v rudniku izpolnjujejo. Brigada številka 216 v Trbovlju je v čast k ngresa pozvala na tekmovanje brigado Franca Drnovška v Zagorju. Mladinske delovne brigade številke 218 in 179 stalno prekoračujejo normo za 50 in še več odstotkov. Nedavno se je v Trbovlju osnovala nova mladinska brigada, ki šteje 27 najboljših mladincev Ta brigada dela po novem načinu tako. da vsi brigadirji pomagajo eden drugemu. Pri tem načinu dela se vsak mladinec usposablja za vsa dela.
S prihodnjo številko pričnemo dostavljati »Ljudski glas« vsem naročnikom na njih naslove v kraj stalnega bivališča.
Vaški odbori OF in sindikati, ki še niste poslali poimenskih naročnikov za »Ljudski glas«, storite to čimprej. Skupnih naročil brez označbe bivališča naročnikov ne bomo sprejemali, ker nam tako poslovanje povzroča težave.
Uprava.
L. MOJCA:
Iz zapiska brigadirke
Ves teden je deževalo. Na predvečer odločilnega dne, ko bi morali izpolniti obvezo, zadano v čast V. kongresu KPJ. pa je iz raztrganih oblakov posijalo sonce.
V taborišču brigade je nastalo veselo razpoloženje. Ves teden je brigada ostajala doma — dan pričetka kongresa pa se je naglo bližal.
Sedaj pa je naenkrat posijalo sonce, tako Zaželjeno sonce.
Brigadirji, pa tudi štab brigade je koval načrte, kako bi organizirali zadnji dan dela. V kanalu je bilo še skoraj polovico kubikov, a obveza... Ta Je bila v mislih slehernemu.
Večerja je bila kmalu pripravljena. Po večerji pa se je pričela kratka brigadna konferenca.
Vstalo je šibko črnooko dekle — skojevka Zmaga. Vsi so pričakovali njen predlog, kajti Zmaga je bila najboljša brigadirka v fizičnem in kulturnem delu In res, Zmaga je predlagala odhod na delo že ob tretji uri zjutraj in naj bi se delalo tako dolgo, dokler obveza ne bo izpolnjena.
Med brigadirji je Zašumelo. Vsak je hotel pritrditi, vsak je hotel podpreti ta dober predlog. Štab pa je ugovarjal, češ: prezgodaj bo, mraz bo, kanal je razmočen in podobno. Brigadirji pa so trdili po svoje in — volja ljudstva je zmagala.
Spavanje...
V taborišču je zavladala tišina.
Le Dušan, ki je dežural, je hodil po hodniku sem ter tja in bil ves srečen. Vedel je, da bo njegova četa zopet najboljša, kajti dobro jo je pripravil v času, ko niso mogli na delo. Predavanja o planu, o industriji in Partiji so se vršila redno. O Partiji je govorila Zmaga. Pripovedovala je tako, da je moral sleherni prisluhniti. Oči so se ti zaiskrile, ko je Zmaga govorila o borbi, o Partiji.
Da, Zmaga, to ti je bilo dekle!
Dušan je bil komandir prve čete, Zmaga pa sekretar skojevske grupe. Pomagala mu je povsod. Na terenu je bila v njegovi trojki, delala je tako, da je bila vzgled vsem in prav nič čudnega ni, če jo je Dušan vse češče toplo pogledoval ...
Pogledal je na uro. Osupnil je; kazalec je kazal dve minuti čez pol.
Oster žvižg.
Iz barake se je vsulo. Vsak je hotel biti prvi. Smeh, klici, vzpodbujajoče besede zaspancem. Od nekod se je oglasila harmonika. Tekanje v vse smeri...
Minulo je komaj dobre četrt ure in brigada je že stala v zboru ter poslušala poslednja povelja komandanta.
Brigada je krenila.
Zvezde so mežikale, kot da druga drugo opozarja na pojoče brigadirje, ki strumno korakajo po razmočenih tleh.
Mesec pa, ki je obseval goriška Brda, se je zamišljeno napotil za oblak. Pa
zopet je radovedno pokukal: kam neki se jim tako mudi...
Brigada pa je bila že v kanalu.
Mesec je osvetljeval, ostro so se začrtavale črte prirode, liki brigadirjev.... Zanosno so blesteli pogledi, črte obrazov so bile ponosne, odločne...
Brigada se je borila z blatom.
Brigadirji na prvem odseku so se pogrezali do kolen v blato. Lopate, krampi in samokolnice jim je bilo nepotrebno orodje. V poštev so prišle samo roke; roke in vztrajnost...
Na tem odseku je delala Dušanova četa.
»Napovedujemo tekmovanje drugi četi«, se je zaslišal dekliški glas — bila je Zmaga..
Stala je v blatu, vsa oškropljena, toda oči so ji žarele, kot bi želele vžgati srca vsem, ki so v tem močvirju kovali sebi in svojim potomcem lepše in svetlejše čase. Bilo pa je nepotrebno, kajti tega dne je bil sleherni mladinec pripravljen dati tudi življenje za to, da se obveza izpolni. Slednji se je zavedal, da je obveza, dana Partiji, sveta in kdor jo oskruni, izpade iz delovne družine.
Dušan je delal kot še nikoli. Znoj mu je curkoma lil po licu, na dlaneh so ga skeleli žulji, toda odnehal ni. Roke so še hitreje izmetavale blato — on pa je bil srečen.
Oglasila se je pesem:
Mi smo mladi bataljoni; nova četa, novih dni.
V naših vrstah so miljoni samih delovnih ljudi.
Pesem je utihnila. Marjan, doma iz Prlekije, star šele štirinajst let, je gromko vprašal:
»Zakaj se borimo danes v tem blatu?«
*Za ljudstvo!«
»Za Tita!«
»Za Partijo!« je zadonelo iz stopetdesetih grl odločno, vedro.
Začelo se je daniti. Poživljajoči sončni žarki so ljubeče objemali blatne, hitro se gibajoče brigadirje — vso delovno fronto in jim vlivali novih moči.
Brigada se je borila ...
Odstranili so blato in delo je bilo lažje. »Šoferji« s samokolnicami so lahko pričeli z odvažanjem težke prsti. Sedaj se je pričelo šele pravo tekmovanje. Trojke so tekmovale med seboj, katera bo izvozila več samokolnic; med četami pa sta se borili za prvo mesto prva in tretja.
Dušan je bil »šofer« v trojki, kjer sta delali Zmaga in slabotna Milka. Vozil je kar z dvema samokolnicama in še pomagal nakladati.
Parole, pa tudi pesmi so utihnile. Slišalo se je le ječanje samokolnic pod težo mokre zemlje, globoko, dihanje »šoferjev« in vpitje statističarja, ki je z nasipa oznanjal uspehe trojk.
»Milanova trojka 66 samokolnic . . . Tinetova 82 . . . Majdina 71 ... Na zadnjem mestu je Zorina z 58 samokolnicami... Najbolj... najboljša je Dušanova s 112... Tik za njo je Franjo. Ima jih že 100 ...«
»... Tak, Franjo, pohiti vendar! Še pet in dohitiš Dušana ...«
»Tonček in Majda — oba imata 100!«
»Dajmo, dajmo. Dušan, ali te ni sram?
Samo štiri imaš več kot Franjo. Daj pritisni vendar!«
Statističar je bil že ves hripav Samokolnice so drvele po nasipu sem in tja in komaj je naznanil oznojenim brigadirjem nov uspeh, že je videl, da hiti
 po ozki deski nov tovariš in zopet si je zapisoval: 150, 170, 200, 250, 300, 400..
Odmor!!!
Kot bi na razbeljno železo vlival studeno vodo, je Zašumelo v kanalu Brigadirji so pričeli pravo revolucijo.
»Kaj ste neumni!« so vpili kar vsi vprek.
»Komaj smo začeli in že naj končamo?!«
»Kaj pa obveza, ha, mislite, da se bo sama zpolnila?!« se je hudovala Milka.
»Komaj sem prišel v formo in že naj neham.«
»Ne gremo pa konec!«
Nadaljevali so z delom.
Prvič se je zgodilo, da niso poslušali ukaza štaba.
Delali so s še večjo vnemo.
Miro, ki je bil tega dne statističar ker ga je bolela noga, je prosil izmeno
»Tudi jaz hočem delati na čast kongresa Partije!« je dejal, toda nihče ga ni hotel izmenjati. Hočeš nočeš-moral je ostati na svojem mestu in nadaljevati svoje delo.
Njegov glas je čudovito vplival na one v kanalu.
Slabša trojka je hotela dohiteti boljšo in zopet ona boljšo od sebe. Dušanova, ki pa je bila na prvem mestu, je hotela ostati najboljša.
Zazvonilo je poldan.
Konec prihodnjič
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 31. marca 1949.
Po naši domovini
Zbiranje odpadkov
JESENICE: V jeseniškem okraju se je pričela akcija za zbiranje industrijskih odpadkov. Akcijo je začela organizacija Antifašistične fronte žena. Lepe uspehe ima akcija v Blejski Dobravi, v Stari Fužini in Radovljici.
VRANJE: Pri vseh krajevnih odborih Osvobodilne fronte v vranjskem okraju so osnovani specialni aktivi, ki vodijo akcijo za zbiranje odpadkov. V Vranju je bila sklicana konferenca delegatov Osvobodilne fronte, na kateri so bili poučen: o pomenu zbiranja odpadkov. Okrajni odbor Osvobodilne fronte je poslal na teren skupino aktivistov, ki bodo vodili akcijo.
VALJEVO:	V Valjevu je osnovan
mestni štab, ki vodi zbiranje odpadkov na terenu. Osnovne frontovske organizacije in sindikalne podružnice so izvedle vrsto predavanj, na katerih so se člani poučili o važnosti te akcije. Frontovci Valjeva so se obvezali, da bodo v čast III. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije svojo obvezo v zbiranju odpadkov prekoračili za 50%.
SKOPLJE: Pri Glavnem odboru Ljudske fronte Jugoslavije je formiran republiški štab, ki vodi akcijo za zbiranje odpadkov. V štabu so predstavniki vseh množičnih organizacij, Jugoslovanske Armije in podjetja »Odpad«. Pri okrajnih in mestnih odborih Ljudske fronto so pa osnovani okrajni in mestni štabi, ki so izdelali točne plane zbiranja odpadkov.
RAŠKA: V studeniškem okraju so frontovci v nekaj dneh zbrali preko 25 ton starega železa. Mestni štab v Kraljevu zbira vsakodnevno podatke o uspehih akcije za zbiranje odpadkov in jih sproti objavlja v lokalnem listu, preko razglasne postaje in preko grafikonov.
BJELOVAR: Mestni odbor Ljudske fronte v Bjelovaru je vnesel v svoj letni plan tudi zbiranje odpadkov za našo
industrijo. V času dveh mesecev so frontovci zbrali 1036 kg stekla, 980 kg železa, 2316 kg ostalih kovin in nekaj sto kg drugih odpadkov.
SOMBOR: V Somboru so frontovci sedmih rajonov zbrali že preko 2600 kg raznih odpadkov. Okrajni odbor AFŽ se je obvezal, da bo pri zbiranju odpadkov nabral najmanj 2000 kg starega železa.
Iz Bosne in Hercegovine
PRIJEDOR:	Mladinske organizacije
Bosanske Krajine se pripravljajo za letošnje akcije ljudske mladine. Mladinska organizacija okraja Prijedor je že formirala eno brigado, ki bo čez nekaj dni odšla na gradnjo avtostrade. Ta mladinska brigada je opremljena z vsem potrebnim inventarjem. Brigada je sprejela knjižnico, fizkulturno opremo in opremo za kuhinjo. V štab brigade so izbrani najboljši mladinci, ki so se vrnili z dosedanjih mladinskih akcij kot večkratni udarniki.
SARAJEVO: Mladinci Bosne in Hercegovine se živo pripravljajo za svoj kongres. Mladina v železarni v Zenici dnevno prekoračujejo norme, V kratkem predkongresnem tekmovanju je bilo osnovanih že 11 strokovnih tečajev, ki jih redno obiskuje večje število mladincev. Zaradi pomanjkanja delavne sile bi v Zenici plan ne bil izpolnjen. 220 mladincev se je takoj prijavilo, da bo dnevno delalo po 12 ur. Mladinci železarne so prihranili pri delu do 25% goriva in maziva. Tudi mladinci premogovnika v Zenici ne zaostajajo za mladinci iz železarne. Tu je osnovanih 8 mladinskih delovnih brigad. Mladina v Maglaju je od 25. februarja do danes osnovala dve diletantski grupi, ki sta priredili že 6 prireditev po vaseh. V frontovske brigade je do zdaj vpisanih. 370 mladincev.
Kmalu bomo sadili...
Krompir
Krmilne ali gospodarske sorte naj dajo predvsem obilen pridelek. Pri njih okus in druge zgoraj navedene lastnosti niso važne, ampak le rodovitnost in odpornost proti boleznim. To so predvsem pozne sorte.
Industrijske sorte so tiste, ki morejo po svoji veliki količini škroba služiti za industrijsko predelavo krompirja, t. j. za izdelovanje špirita ali škroba. Pri teh je okus krompirja popolnoma brez pomena. Seveda se pa take sorte lahko uporabljajo tudi za kuho in predvsem za krmo.
Po trajanju rasti, oz. po zgodnosti zorenja, delimo krompirjeve sorte v zgodnje, srednje pozne in pozne. Glede trajanja rasti, oz. glede zgodnosti dozorevanja, se sorte krompirja med seboj Še znatno bolj ločijo kakor pri drugih kmetijskih rastlinah. Pri najbolj ranih sortah traja rast od dne ozelenitve do zrelosti 75 do 80 dni, pri srednje ranih 85 do 95 dni, pri srednje poznih 95 do 120 dni, pri poznih 120 do 130 dni.
Rane sorte
Rani rožnik je izmed vseh ranih sort najstarejša in najbolj razširjena sorta, ki je prišla iz Amerike že pred več ko 60 leti. Gomolji so podolgovati in večinoma ploščati ter imajo srednje globoka ali tudi precej plitva očesa. Koža je rožnato-rdeča, meso belo. Gomolji visijo na kratkih žilicah in so na gosto nabrani okoli grma. Svetlobne kali so rdečevijoličaste. Listi so Široki, gladki in rumankastozeleni, stebla zelena. Cvete belo, jagod ne dela. Rožnik je dosti dobra rana sorta, ker ima dober okus in je dosti, rodoviten. Pač pa precej rad gnije in ga močno napada palež.
Böhmov rani je srednje rana sorta, ki je prišla k nam že pred več leti in jo gojijo še sedaj nekateri naprednejši kmetovalci in vrtnarji. Gomolji so okrogli, nekoliko sploščeni, koža bela, malo hrapava, očesa plitva do srednje globoka, meso rumeno; rasti je šibke, cvete belo. Böhmov rani, ki je precej odporen proti boleznim in še ni izrojen, se odlikuje po svojem izvrstnem okusu, ki ga obdrži tudi na barski zemlji, kjer vobče dobro uspeva.
Rogljič (kifeljčar) ima ozke, podolgašte, nekoliko zavite gomolje. Gladka koža je rumena, meso tudi rumeno. Očesa so plitva. Rogljič dela nizke grme, listi pa so drobni in temnozelene barve; cvete vijoličasto in ne obilno.
To sorto sade bolj po vrtovih kakor po njivah. Gomolji so večinoma drobni, srednje debelih je le malo, debelih pa sploh ni. Škroba ima kakih 14%, beljakovin pa okrog 2%, Zato je okus prav dober.
Bintje je prišel k nam l. 1939. iz Holandske. Ta rani krompir so začeli pridelovati v Dalmaciji, pri nas pa so ga gojili največ v kranjskem in logaškem okraju ter v okolici Stične na Dolenjskem, širi se pa tudi drugod. Je zelo zgodnja sorta, a da kljub temu dosti visoke pridel-
ke, Če raste v dobro, pravilno zagnojeni zemlji in če ga pravilno oskrbujemo. Gomolji so podolgasti in valjasti ter imajo svetlorumenkasto gladko kožo in rumeno meso. Očesa so tako plitva, da se komaj vidijo. Cvete nerad, cvet je bel. Ta sorta je pri nas že marsikod zelo oslabela, zlasti zaradi viroznih bolezni.
Srednje pozne sorte.
Kresnik. Pri nas je ta sorta razširjena po nekaterih okoliših Štajerske. Cvete belo. Podolgovati, nekoliko ploščati gomolji, ki so na enem koncu večinoma ožji (koničasti), imajo belo kožo in belo meso. Očesa
so srednje globoka ali globoka. Odstotek škroba znaša 12 do 16%. Okusa je prav dobrega. Sicer pa je ta krompir tako po zunanjih znakih kakor tudi po gospodarskih lastnostih zelo podoben oneidovcu in ga od njega pogosto le težko ločimo. Ravno zato je z njim sedaj že močno pomešan.
Ela je nemška sorta, ki pri nas ni toliko znana, pač pa je močno razširjena po Hrvatskem in zlasti v Slavoniji. Napravi večinoma debele gomolje, ki so podolgaste, ploščate oblike in imajo plitva očesa. Koža je belorumenkasta, meso belo ali malo rumenkasto. Grmi rastejo bujno, modrozeleni listi so široki. Ela cvete belo in napravi obilo jagod. Gomolji so precej dobrega okusa, dasi imajo 18 do 22% škroba in se zato radi razkuhajo. Zaradi znatne množine škroba je ta sorta primerna tudi za industrijsko predelavo.
ki je prisostvoval občnemu zboru, je dejal v svojem govoru, da je glavna napaka vseh društev, ozir. Okrajnih telovadnih odborov v tem, da ne najdejo prave poti do omasovljenja fizkulture; ne najdejo prave poti do čvrste povezave z masovnimi organizacijami, tako da se zgodi, da članstvo ni aktivno na polju političnega udejstvovanja in seveda s takim članstvom je uspešno delo nemogoče. Potrebno je dajati pomoč aktivom, predvsem onim na vasi, in to tudi uspešno in s polno samoiniciativo rešiti, a ne obstati na sredi poti z izgovorom nimamo — ne moremo. V tem je pač tisto bistveno, kar primanjkuje odborom: več borbenosti. Pripravljati je treba akcije naprej in ne čakati na zadnje dneve. Treba je sistematično, načrtno delati.
Da ne bo z novim odborom tako kot je bilo s prejšnjim, je bil predlog kandidacijske komisije dobro prediskutiran. V odbor so bili izvoljeni člani, ki bodo delo vzeli resneje in naloge izvrševali popolneje. V odbor so bili zajeti tudi zastopniki masovnih organizacij, ki bodo skrbeli za to, da bodo preko svojih organizacij zainteresirali mladino, kakor tudi odrasle za fizkulturo.
Iz diskusije, v kateri se je oglasilo več tovarišev in tovarišic, so izšli tehtni zaključki. Novoizvoljeni Okrajni telovadni odbor bo stremel za tem, da se bo agitacija in propaganda povečala in, da se bodo v tem smislu prirejali propagandni nastopi po vaseh.
Za čim uspešnejše delo na polju omasovitve bo organiziran tečaj za podeželske vodnike, ki bodo po tečaju delovali v svojih vaseh in tako pritegnili večje število kmečke mladine k udejstvovanju v fizkulturi. Da bo uspeh zadovoljiv, bo treba zadovoljiti tudi mladino in zato bo dograjeno vsakemu aktivu igrišče za odbojko a v Beltincih nogometni stadion. Na podlagi tega dela se bo pristopilo k organiziranju društev (dveh) in mladinskih fizkulturnih vodov (osem). V okviru predvojaške vzgoje bo izvedena Titova štafeta in s pomočjo obstoječih društev v mesecu maju Okrajni zlet.
Ob zaključku občnega zbora pa je novoizvoljeni poudaril, da teh sklepov ne bo mogoče izvesti, če ne bo v tem delu sodelovalo celotno članstvo in še posebej celotni novoizvoljeni odbor in če se k izvajanju sklepov ne bo pristopilo takoj.
Sprejete so bile tudi pozdravne resolucije CK KP Slovenije in Fizkulturni zvezi Jugoslavije.
Fizkultura
Nogometna enajstorica SSD Sobota se temeljito pripravlja na pričetek nogometnih tekem, kjer zastopa naš šport v slovenski ligi. Sistematični trening preko zime, pojačane in pomlajane vrste SSD Sobote daje pričakovati, da bo SSD Sobota v pomladnem delu nogometnega prvenstva zboljšala svoj plasma na tabeli in tako častno zastopala v nogometnem prvenstvu Slovenije.
SŠD Sobota : SD Drava (Ptuj) 1:0
V vetrovnem vremenu se tekma ni mogla razviti do neke višine. Rezultat odgovarja igri. Ptujčani so nastopili kot zelo borbena in požrtvovalna enajstorica, ki bo še za marsikoga trd oreh. V moštvu SŠD Sobote je bila dobra obramba, dočim se napadalci niso ravno najbolje izkazali.
SŠD Sobota : SSD Železničar II (Maribor) 2:0
Rezultat tekme ne odgovarja poteku igre. Domačini bi z bolj točnim streljanjem lahko dosegli še več golov. Enajstorica Železničarja se je predstavljala ne povsem kompletnemu prvemu moštvu SŠD Sobote z zelo lepo igro.
Občni zbor Okrajnega telovadnega odbora v Murski Soboti
Dne 25. t. m. se je vršil v mali dvorani Fizkulturnega doma v Murski Soboti občni zbor Okrajnega telovadnega odbora, ki je bil na ta datum preložen z dne 20. marca 1949 vsled premale udeležbe. Tudi tokrat udeležba ni bila polnoštevilna, vendar je procent udeležbe dovolil izvedbo občnega zbora.
Občni zbor je otvoril tajnik MLO tov. Velnar. V kratkem govoru je nakazal naloge današnje fizkulture in v zvezi s temi naloge novoizvoljenega odbora, ki bo izglasovan na tem občnem zboru. Za tem se je prešlo na izvajanje dnevnega reda. V poročilu, ki ga je podala tov. Alenka, je bilo podrobno razčlenjeno delo Okrajnega odbora telovadnega odbora med obema občnima zboroma. Delo je bilo precej pomanjkljivo, vendar je bil vzrok nekaterim neuspehom pomanjkanje kadra, kar je enako pereče vprašanje še danes. Vendar so bili doseženi tudi uspehi in to: ustanovljeni sta bili telovadni društvi v Beltincih in Murski Soboti, ki štejeta 600 članov. Organiziranih je bilo tudi več aktivov po vaseh, toda od teh jih je precej razpadlo. To pa zopet vsled pomanjkanja kadra, ki bi obiskoval organizirane aktive in vaški mladini pomagal v delu. Težkoča je bila tudi v tem, ker je sekretar odbora menjal službeno mesto in mu ni bilo najti nadomestila in je vsled tega ostalo mesto sekretarja do tega občnega zbora prazno.
Delegat Fizkulturne zveze Slovenije,
Abonenti prireditev, ki jih prireja v Murski Soboti koncertna poslovalnica Slovenske filharmonije, ki še niste poravnali drugega obroka za abonma izkaznice, storite to čimprej pri blagajni »Naše knjige« v Murski Soboti
Uprava SKUD »Štefan Kovač«, Murska Sobota,
Kulturni zapiski
„Triglavska bajka‟ na soboškem odru
Kot vsako leto, je tudi letos nastopila mladina soboške gimnazije z dobro naštudirano igro, da pokaže plod svojega delovanja na kulturnoumetniškem polju. Tokrat je nastopila z Golijevo pravljično igro »Triglavska bajka«. Prvi nastop je bil dne 26. marca, a ponavljali so jo še 27. marca ob treh popoldne; posebej za pionirje m mladino in še zvečer ob osmi uri. Nastop je bil posvečen Svetovnemu mladinskemu tednu.
Da je prebivalstvo mnogo pričakovalo od gimnazijske igralske skupine, nam priča že velik obisk in še posebej dejstvo, da so bile vstopnice razprodane že dan prej.
Že prvi prizor je dokazal, da je nastop dobro pripravljen in da gledalci ne bodo zapustili dvorane razočarani. Posebno iznenadenje je bila okusna režija; lepa izdelava in razmestitev kulis in še lepša osvetljava, ki je poglobila dogajanje na odru. Lahko bi rekli, da je prav to tisto, kar je najbolj vzbujalo pažnjo pri gledalcih na dejanje samo. Posrečena je bila tudi izbira igralcev, ki so očividno dobili vloge, primerne njihovemu karakterju. Da pa je nastop uspel, gre seveda največja zasluga sistematični in resni vadbi, kakor tudi vodstvu, ki ga je pripravljajo. Proti pričakovanju so uspelo odigrali svoje vloge pionirji, a predvsem je treba omeniti bratca in sestrico. Med
ostalimi je najlepše nastopala Babuška, pa tudi drugim ni kaj pripomniti. Le Konte-Monte je nekoliko pretirano nastopil, tako, da je vzbujal skoraj več pažnje kot oseba in manj kot del dogajanja. Vsekakor je bil nekoliko preživahen in je vzbujal manj zlobe, kot bi jo sicer moral prikazati v dejanju in je vsled tega v nekaterih prizorih deloval celo nekoliko komično. Tudi Sever ni bil pristen, vendar je pri njem motilo le nekoliko odrezavo govorjenje in pa dialekt.
Igra sama, čeprav pravljična, je pomembna po svoji globini saj nam pravljično prikazuje borbo našega ljudstva za svobodo in vso zlobo tisočletnih sovražnikov — pohlepnih tujcev. Lahko bi dejali, da je v tej igri prikazana borba zatiranih proti zatiralcem in zajema ves svet, vse narode in se konča z zmago pravice. Vsaj tak vtis dobi gledalec v zadnjem prizoru, ko nastopajo otroci vsega sveta.	Dp.
Dopisujte
v „Ljudski glas‟
Dopisniki! Vse dopise pošiljajte na naslov: »Ljudski glas«, uredništvo, Murska Sobota. Poročajte hitro, o vseh važnih dogodkih nam pišite takoj, kajti le na ta način bo naš časopis lahko prinaša vedno naj novejše vesti.
Zorana ledina
Odlomek iz romana M. Šolohova »Zorana ledina«, ki opisuje dogodke v dobi kolektivizacije v Sovjetski zvezi
Kondrat Majdanikov se je vračal z zborovanja. Nad njim se je kot neugasla grmada tlelo ozvezdje Velikega voza. Bila je taka tišina, da se je slišalo pokanje zrmrzujoče zemlje in prasketanje ivnatih vej. Doma je Kondrat stopil v hlev in položil volom v jasli pičel naročaj sena. Toda spomnil se je. da jih bo treba jutri odgnati v skupno stajo, pa je pograbil celo kopico krme in rekel na glas:
»No, ura ločitve prihaja ... Vstani Lisko! Štiri leta smo skupaj garali — kozak na volu, vol na kozaku ... Pa nismo nič skupaj spravili. Vi ste stradali in jaz sem zadrgoval pas . . . Za-tegavoljo pojdemo v skupno življenje. No, kaj pa tako kimaš, kakor bi res razumel?« Brcnil je shujšanega vola, odrinil z roko slinasti, prežvekujoči gobec in se spogledal z njegovimi lilastimi očmi; pri tem se je nenadoma spomnil, kako je pred petimi leti čakal tega voliča. Stara krava je takrat sprejela bika tako skrito, da ne pastir ne Kondrat nista opazila. Jeseni dolgo ni bilo videti, da je breja. »Ostala je jalova prekletnica!« Začela se je debeliti šele proti koncu novembra, kakor vse stare
krave — mesec dni pred otelitvijo. Kolikokrat proti koncu filipovskega posta se je Kondrat v mrzlih nočeh prebudi iz spanja, kakor bi ga s šilom, vtaknil noge v klobučevinaste škornje in v samih spodnjicah tekel v toplo stajo gledat, če se je krava že oteletila. Pritiskal je mraz in teliček bi lahko zmrznil, komaj bi ga mati obliznila... Na koncu posta Kondrat sploh ni spal. Neko jutro pa ti pride njegova žena Ana vsa vesela, celo slovesna:
»Čadi so že popustile kite. Nemara bo že nocojšnjo noč.«
Zvečer je Kondrat legel kar oblečen, tudi svetilke ni ugasnil. Sedemkrat je šel pogledat kravo. Šele osmič, tik pred svitom, ko še niti ni odprl vrat v kravji hlev, je zaslišal težko in globoko mukanje. Krava se je čistila od posteljice, a droban, belogobčast in že oblizan teliček je žalostno drgetal in s premrlim gobčkom iskal vime. Kondrat je pobral iznalo posteljico, da bi je krava ne požrla, vzel telička v naročje, ga ogrel s svojim dihom, zavil v kožuh in jadrno odnese! v hišo.
»Bikec!« je veselo vzkliknil.
Ana se je prekrižala:
»Čast bogu! Milostno je pogledal na našo revščino!«
Pomoči ene same kobilice je bil Kondrat sit do grla. Pa je zrastel voliček in pridno delal. Poleti in v zimskem mrazu je neštetokrat prestavljal svoja kleščata kopita po poteh in pašnikih ter vlačil plug ali cizo.
Kondrat je gledal vola, pa ga je nenadoma nekaj stisnilo v grlu in zapeklo v očeh. Zajokal je in odšel iz hleva, kakor bi ga bile solze olajšale. Ostali kos noči je bedel in kadil.
.... Kako bo v kolhozu. Ali čuti vsak. ali razume, kakor je doumel on, da je to samo ena edina pot, vrnitve pa ni? Kakor je hudo odpeljati in izročiti v skupne roke živali, ki so zrasle skupaj z otroki na ilovnatih tleh v bajti, toda treba je! Pa tudi tisto podtalno žalost za svojo imovino je treba potlačiti in ji ne pustiti do srca . . . Tako je tuhtal. Kondrat, leže zraven smrčeče žene in gledal v črno prepadno temo, ki se mu je gostila pred očmi. Kam bo odpeljal jagneta in kozliče? Drobnica potrebuje toplo stajo, pa skrbno nego. Kako bomo te vražičke ločili, ko so si skoraj vsi podobni ko jajce jajcu? Se matere jih bodo zamenjavale, kako šele ljudje! In krave? Kako bomo dajali krmo? Koliko jih bomo izgubili? Kaj če se bodo ljudje ustrašili težav, pa se že čez teden dni raztepli? Takrat bom Gremjačemu Logu za vse žive dni rekel zbogom in odšel v rudnik. Od česa pa bi živel?
Pred svitom je zadremal. In celo v
spanju mu je bilo težko in mučno. Ni šel Kondrat z lahkim srcem v kolhozi S solzami in krvjo je trgal popkovino, ki ga je vezala z njegovo imovino, z voli, z životom rodne zemlje . . .
Zjutraj je pozajtrkoval, potem pa z namrščenim čelom dolgo sestavljal prijavnico. Napisal je:
Tovarišu Makaru Naguljnovu,
celica gremjaške komunistične partije.
Izjava.
Jaz, Kondrat Majdanikov, srednjak, prosim, da me sprejmete v kolhoz skupaj z mojo ženo in otroki, z mojo imovino in vso živino. Prosim, da mi pomagate v novo življenje, s katerim popolnoma soglašam. K. Majdanikov.
»Si pristopil?« ga je vprašala žena.
»Sem.«
»Boš živino tudi odpeljal?«
»Takoj . . . No, kaj pa tuliš, prismoda stara! Nič koliko besed sem potrošil zate in te nagovarjal, ti pa spet staro muziko Saj si privolila!«
»Samo krava se mi smili, Kondrašek... Seveda privolim.... In srce me tako neznansko boli...« je rekla žena, se nasmehnila in si s predpasnikom obrisala solze. Za materjo je zajokala še štiriletna Hristiška, najmlajša punčka.
Kondrat je spustil iz hleva kravo in vole, zajahal konja in gnal živino k rečici napajat. Voli so krenili proti domu, toda Kondrat jih je z jezo v srcu obšel s konjem. jim zaprl pot in jih obrcnil proti seljsovjetu.
Iz oken so kukale ženske, kozaki so 
gledali skriti za lesami. Kondrat je bil kakor na trnju! Toda ko je skrenil za vogal, je zagledal pred seljsovjetom črede ovac, konj in volov, kakor na sejmu Iz sosedne ulice je prišel Ljubiškin in vlekel za seboj kravo; za materjo je capljal teliček z bingljajočim motvozom na vratu.
»Dajva — zveživa krave z repi, pa ženiva skupaj«, se je hotel pošaliti Ljubiškin, v resnici pa je bil videti zamišljen in resen. Kravo je odgnal z veliko težavo, o čemer je pričala nova brazgotina na licu.
»Kdo te je pobožal?«
»Sramote ne skrijem: moja stara! Ta zlodjeva babnica se je pognala za kravo.« Ljubiškin si je zataknil v usta konček mustač in sikal: »Zapodila se je vame ko tank. Tako krvoprelitje sva uganjala pred dvoriščem, da bi se od sramote najraje v tla udrl pred sosedi Lotila se me je s kopačo, ne verjameš? Pa ji zabrusim: Ti boš tepla rdečega partizana, a? Mene, ji pravim, ki sem generale mlatil! — hop, jo pograbim iz te sladke. Kdor je gledal, je videl pravi cirkus . . .«
Iz seljsovjeta sta zavila k Titku. Zjutraj je še dvanajst srednjakov, ki so se premislili čez noč, prineslo prijavnico in prignalo živino.
Na Titkovem dvorišču ie Naguljnov dvema tesarjema obtesal jelo vino za jasli. Za prve skupne jasli v Gremjačem Logu.
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Vild Jože. — Naslov uredništva; »Ljudski glas«. Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.