i'**. Popraševal sem že večkrat pò Šembiljnih bukvah, pa nisem nič gotovega zvedil, samo ta pa uni vé vehko prerokovanj Šembiljnih n. pr. da takrat bo hudo na svetu, kedar bo od vasi do vasi cesta: dalje da bo leta ... po celem Kranjskem po vsem polju polno zrele pšenice, pa ne bo nobene ženjice, da bi jo žela, ker bo en sam človek na Krajnskem in bo z hriba na hrib hodil in ljudi iskal in klical. Tako pomanjkanje ljudi bo nastopilo vsled neke hude in kervave vojske. Tudi od železnice je Šembilja prerokovala, pa — pravijo — ljudje si niso mogli misliti, kako bi moglo to biti. „Lejto," mi ongavi 8Ó let stara ženka, „moj dedček so nam pravih, ko sem bila komaj še 8 let stara, da bom še vidila železno cesto in, — kaj človek še učaka 1 — vidila sem jo." Posebno veliko se bere o hudih vojskah in kervavih bojih, in o slabih in žalostnih časih v teh prerokovanjih. Od hudih turških vojsk, ki so Krajno mnogokrat in hudo zadele, je vse že veliko let poprej Šembilja prerokovala. Od Turkov le še to spolnjenja čaka, pravijo, „da bodo turške mule še enkrat Rajno pjle," potem še le bo Turka konec. Naj h koncu še pristavljam, kako je Šembilja Antekrista napovedala. Antekrist (kakor ga imenujejo) bo nekaj časa pred sodnim dnevom od copernice rojen; zmaj bo pa njegov oče. Precej ko bo na svet prišel, bo govoril kakor odraščeni možaki, in vsem božjim rečem in duhovnom bo nasproto­ val (zatoraj se imenuje Antekrist). Učil bo krivo vero in dnarje bo sejal. Kdor jih bo poberal, bo brez vsega ugovora njegov. Kedar pa sem od Antekristove krive vere pripovedovati shšal, se je vselej pobožno mnenje pridjalo, da bosta o tistem žalostnem času Enoh in Elija, ki še nista umerla, prišla na svet in pravo vero še ohranila, in potem „bo en hlev in en pastir," S temi besedami končava verno ljudstvo rado to pri­ povedovanje. * Mythologiciie drobtine. "i (Po narodnih pripovedkah priobcuje Dav. Terstenjak,) "^^^ •m Rimske deklice, Taterman in Jnterman. Pogosto se pripoveduje po Štirskem o rimskih dekiičah. Stopi le na veliki terg ptujskega mesta in poglej velikanski spominek, ki je bil svoje dni postavljen solnčnemu bogu. Ako uprašaš Halužanko, ki na podnožju čepe slive prodava, kdo da je postavil ta spominek, berž se ti bo odrezala: rimska deklica gaje v „firtohu" prinesla, —Rimske dekhce so bile tako močne, da so večkrat na polju poberale orača, gonjača, ko­ nje in plug, pa odnesle vse v firtohu v svoje bivahšča. Rimski deklici ni bilo od sile, da je izrula hrast iz zemlje kakor česnik iz grede, da je mlinsk kamen vergla prek Drave, da je včasi kovaču zanesla naklo na streho itd. Tudi je bila tako gladovna, da je pojedla za zajutrek celega vola in popila kad vina. Kaj kažejo narodne pripovedke o rimskih deklicah ? Vsi indoevropski narodi imajo v svojem basenstvu povesti o veli­ kanih in velikanah. Znano je v basenstvu starih Indov velikanska deklu- sina Hidimba, in tudi stari Germani imajo svoje povesti o veHkanskih deklinah. Zakaj se pa v povesti slovenski velikanska deklica veli rimska? Ozrimo se po početku imen, ki so jih dobih velikani pri so­ sednih narodih, in vidili bomo, da so imena silnih premagovavcov obveljale za poznamovanje velikanov. Tako terdi učeni J. Grimm (Myth. 491), da sta postala izraza: ent, hun (gigas, velikan) posilnom rodu Antov in Hunov, in naš slavni Šafafik piše, da so postale ruske imena: ščud, ober, ispolin (gigas, velikan) po rodu Scudo v, Obrov in Spalo v. — Ravno tako je obveljal tudi izraz „rimska deklica" v pomenu „velikanska dekhca," kar spet spričuje, da so stari Slovenci silne Rim­ ljane že poznali, torej ž njimi tudi opraviti imeli. Ker se Rimljani nikdar niso vojskovali za Karpatmi, torej s severnimi Slovani v nikakoršni zvezi ali dotiki niso bili, in ker so povesti o rimskih deklicah zgoU le sloven­ ske, tako ni dvomiti, da so mogU prebivavci sedanjih slovenskih dežel že za vlade rimljanske biti Slovenci. Spominja vredno je, da se ve­ likanke velijo deklice (Jungfrauen); tako v škandinavščini: man (virgo), v nemščini: menni, minni, zato minnedienst, minnelied = mädchendienst, mädchenlied, jungfrauendienst, jungfrauenlied. Beseda se vjema z besedo man (homo), slov. ni a n v besedah : racman, pur- man,juterman, taterman. Jut erma nje na Dolenskem osebno ime. O Jutermanu pravijo, da pred sončnim vzhodom roso tori (trosi) po travnikih. Posebno ga šti- majo kosci. „Hajdino kosit, dokler še Juterman roso tori, potle kosa ne reže več rada. Tatermana sem že razložil v Novicah in rekel, da je vodni mož. Slovenci okoli Planine (Montpreis) imenujejo močerada (sala­ mandra) tudi Tatermana. Tudi na Turolskem se močerad veli T a ter­ ma nn. Rekel sem v Novicah, da pomenja Taterman: „dedek, oče, starček" in sem mu primerjal gerške vodne božanstva, ktere imajo tudi priimena „starček, očak itd"; temu še pristavljam, da se v ruskih narodnih pesmah reka Don zmiraj imenuje batjuško = očka, atej, tatej, taterman. Da se na Koroškem še živi studenec veh' t a t e r- man, je že znano; in zakaj ne? Saj imajo reke re divno in ro­ di vn o moč; zato se pogosto veli re divni, kakor gerški Alphe o s, slov. Žir itd. Reditelj in roditelj pa je oča, toraj primera celo na­ ravna. Saj vodnega duha celo imenujemo — moža. Kac-krah. Med drugimi vražami sem našel po slovenskem Stirskem vero v bajevno moč Kuc-kruha*)- Kuc-kruh peko na večer pred *) Gosp. fajmošter Franc Simonie pri sv. Križu nad Marburgom so mi pravili, da so za njihovih mladih let kraj Pesnice tudi nektere gospodinje še Kuc- kruh pekle. Glasnik 1869, —IV. zv. Z Božičem. Ne ve ga več vsaka gospodinja speči, le nektere še vedo za vse zeli, ki jih je treba zmešati v moko. Divji grah aU lot, beh lokvanj (plučnjak, nymphea alba) in perunični koren (Knollen der Schwerthlie) se posebno radi jemljejo. Zato si teh rastlin po letu natergajo in dobro hranijo. Ko kolač kuc-kruha gospodinja na loparju v peč porine, zmoh skrivno molitvico, da bi vsi srečni bili, kteri kuc-kruh jedo: da bi žene imele vsikdar srečen porod, da bi krave in svinje se obrejile, da bi na njivah rasila lepa setev itd. Ko je kuc-kruh spečen , se položi za tram, in na Božičevo ga jedo na tešče , tudi dajo posebne koščike živini jesti. Dolgo ni­ sem zastopil, odkod ta navada prihaja, dokler nisem našel, daje kuc že pri starih Slovanih bila bajevna jed; omenja se v Cod. Suprasl. str. 91 ed. Miklošič. Tudi stari Litvani so jo poznah; ka­ kor se bere v Nesselmanovem slovniku str. 207 ; je bil pri njih kucos: „ein mit abergläubischen Gebräuchen verbundenes Abendessen." V letskem jeziku nahajam obhke: kùce, kukji, kuči, kuce, kuc eni s in božični večer se veh: kukju wakkar. Rusi to jed napravljajo iz pšenične moke, v ktero zmešajo maka in sterdi. Hišni gospodar verze na sveti večer žhco kucije proti dilam (stropu) in če se rada tam prilepi, je to znamnje dobre letine. (Pauli: „Piesni ludu rusk. v Galic. str. 1.). Litvani jemljejo pa za k učijo grah in med. Kakor imamo imena po pogači (Pogačar, Pogačnik), po močniku (Močnik, Močnjak), po^kvasu (Kvas), tako so tudi rodbine z imenom Kuc in Kucman na Štirskem. Na štirskih in koroških kamnih na­ hajam pogosto imena Kucio in Kuca (CVCIO, KVTIO, CVCAE, conjugi ejus). Brez dvombe so nastale te imena po sveti jedi kuc-kruhu, kucii, kakor Pogačarji po pogači. Lokvanj, beli plučnik, česk. lekno (nymphea alba), kteri po naših ribnikih raste, Slovenci kaj čislajo. O binkoštih se dekleta ž njimkinčajo, in ktera o Janževem, kedar se kres kuri, ima lokvanj na glavi, tista se tisto leto omoži in rodi same zale otroke. Tudi stari Čehi so lokvanj — lekno zelo čislali. V Jungmanovem slovniku stoji: „ Jakobi lekno, jenž raste v mori pri same zemi okoh h la v e me se zapletlo a zatočilo;" in serbska prislovica „dva lokvanja oko panja" pomenja, da je ta roža tudi bila mila in draga Serbom. Brez dvombe je nadomestovala njim azijansko lotos v Evropi. Divji grah se veli na Pohorju lot, tudi v Gilferdingovi knigi „o srodstvie jazyka slavj." sem našel rusko besedo lot = bobov rod. Utegnile so osebna imena na koroških in štirskih rimskih kamnih LotukinLotur po tem sočivji nastati, kakor imena Grah, Grahovec, Grahornik, Grašič po grahu, Bobič po bobu, Fabius, Cicero po „faba" in C i c e r = čiček. Beseda sočivo, sočevica nahaja svojo razlago v sansk. <;àka, viridis, zelen, toraj Grünzeug.