Med revijami. 125 Dne 8. januarja so se uprizorili tretjič „Glumači". Dne 22. januarja pa smo slišali prvič na našem odru tragično opero v treh dejanjih „Lucia di Lammermoor", spisal Salvatore Cammarano, uglasbil Gaetano Donizetti. „Lucia di Lammermoor" je poleg „Lucrezie Borgie" najznamenitejše glasbeno delo slavnega italijanskega komponista in prav je torej, da se se seznani z njim tudi naše občinstvo. Samo mislimo, da naj bi se pele opere, če mogoče, po nekem redu druga za drugo, kajti laik ne pride do pravega užitka, če sliši na pr. danes Wagnerja, jutri pa Donizettija, ker je prepad med umetnostjo obeh glasbenikov prevelik. Ponovili so to opero doslej, ko zaključujemo to poročilo, enkrat, in sicer dne 29. januarja. Dr. Zbašnik. Strokovni list „Zadruga" je začel s 1. januarjem t. 1. v založbi »Zadružne zveze v Celju" zopet izhajati. „Slovansky Pfehled" prinaša v 4. številki IX. letnika prevod Gregorčičevih pesmi „V gaju" in„Nad jezom" ter Levstikovo balado „Ubežni kralj". Prevel je vse te pesmi Jaromir Borecky. V isti številki nahajamo tudi kratko oceno Cankarjeve „Nine" ter Meškove najnovejše knjige „Mir božji". Moderni Revue je završila dvanajsti letnik. Ker se je literarna situacija na Češkem temeljito izpremenila tekom tega časa, odkar revija izhaja, pripravlja redakcija nekatere izpremembe. V bodoče se bodo tiskali v reviji samo zreli in dovršeni proizvodi; kajti bolje je podajati manjše ali i prav malo število izvirnih del dobrega zrna in čiste vrednosti nego pestro množino povprečnosti... in pomenljivejši in plo-dovitejši je dober prevod imenitnega dela nego povodenj izvirnikov srednje vrste. Doslej ni bilo mogoče tako izbirati, ker je bilo nujno treba, da se pomaga ^uveljaviti talentom, katerih drugi listi s svojimi oficijalnimi literati niso marali sprejemati v krog svojih sotrudnikov, in ti talenti niso drugje lahko nahajali prostora nego baš v Moderni Revue. Zdaj so ti pisatelji, zaradi katerih se je M. R. morala pravzaprav ustanoviti, prodrli s svojimi težnjami in nazori; zid starih, neutemeljenih predsodkov so porušili — tako da bo M. R. lahko z vso vnemo izvrševala svoj poglavitni namen, da služi umetnosti. — Naročnina se zviša na 13 K na leto, ker se vnanja oblika nekoliko izboljša; posebni izdaji bo cena 25 K. — V XII. letniku so prispevali z originalnimi proizvodi Ot. Bfezina, Viktor Dyk, Jaroslav Hilbert, Petr Kles, Jiri Mahen, Miloš Marten, Arn. Prochazka, Ant. Sova i. dr. Izšel je pa tudi prevod velikega romana „Oženjeni duhovnik", ki ga je francoski spisal Jules Barbey d' Aurevilly. D. Savremenik. God. I., knj. II. svež. VI. S tem zvezkom končava Savremenik svoje prvo leto. Mi smo ga spremljali pozorno, smo opozarjali na njegove znamenitosti in zdaj smo si docela utrdili sodbo, da je ta list res književna revija, kakršne Hrvatje še niso imeli ; vse njih slovstveno gibanje spoznavamo iz njega. List je resen in tem,eljit ter ubira dokaj srečno ono težko pot med zabavnostjo in ukovitostjo. Za nas je posebno važen vsakokratni „Pregled" (t. j. naš „Listek"), ki prinaša vendar enkrat prave ocene, ne edino redakcijskih poročil. — Manj važna je za nas polemika (z ,,Glasom Matice 126 Splošni pregled. Hrvatske"); gospodje so včasi zelo hudi drug na drugega. ,,Savremenik" je vobče mirnejši, nego so nasprotniki^ le v naši številki obračunava sourednik „Savremenika", dr. Br. Drechsler, zelo strogo z „bohemom" A. G. Matošem (stran 444.). List stoji visoko, morda previsoko, da bi se prav polastil občinstva. — Stane na leto 14 K (za pol in četrt leta sorazmerno) in se naročuje v knjigarni Gj. Trpinca v Zagrebu. Dr. Jos. Tominšek. Hrvatska Smotra za politiku, književnost, znanost, umjetnost i kritiku. Knjiga prva. Urednik i izdavatelj Zvonimir pl. Vukelič. Zagreb, tisak prve hrvatske radničke tiskare, 1906. — S septembrom mesecem preteklega leta je začela izhajati ta fino opremljena smotra; izšlo je je dosedaj osem zvezkov po tri pole v veliki osmerki; z novim letom se je začel drugi letnik. Kakor je razvidno iz naslova, ji je glavni namen politika; imena sotrudnikov: dr. Josip Frank, Kršnjavi, dr. Elegovič, Peršič, Lovrenčevič itd. svedočijo jasno o politični stranki, ki hoče s to svojo smotro vplivati na razvoj političnega mišljenja v Hrvatski, kažejo na „starčevičansko stranko prava". „Politika, koju če Smotra zastupati, odisat če duhom Starčevičeve stranke prava .. . U književnosti našej neka se iztaknu ostro orisane jake ličnosti, ali neka itn svima bude jedan cilj: da uzdignemo srce našega naroda, da ga očeličimo (ojeklenimo). Starčevičeva stranka prava vjeruje u budučnost i u životnu snagu hr-vatskoga naroda, tlačenoga puno, ali još nepotlačenoga nikada. . ." Ta pozitivna svrha se dakako tudi negativno odražuje na pr. v izrazu „srbijanska književnost" (namesto srbska), ki nam ga je v današnjih časih težko razumeti. Kakor običajno drugi hrvatski časopisi, tako se tudi ta smotra mnogo bolj nego na pr. slovenski listi ozira na romansko (italijansko in francosko) literaturo; naravno, zakaj velik del hrvatskega naroda je bil in je deloma še pod vplivom romanskega življenja. O Slovencih govori smotra na več mestih na pr. o Miroslavu Vilharju (članek gosp. Cividinija, ki je zastopal hrv. mladino pri Vilharjevi slavnosti v Postojni), o Simonu Gregorčiču (letos hoče smotra spominu Simona Gregorčiča posvetiti posebno študijo), o najnovejših slovenskih knjigah („Junaki", „Nina" itd.), o »Slovenski bibliografiji". Dr. Fr, I lesič. ^^§>c^\W Splošni pregled A^^3^^ Latinski prevod Gregorčičeve pesmi „Soči". „Gorica" je prinesla v svoji številki z dne 22. januarja t. 1. latinski prevod Gregorčičeve pesmi „Soči", katerega na željo več častilcev rajnega pesnika radi ponatisnemo v našem listu, da se ne izgubi ter zapade pozabnosti. Prevod slove: .Ad Sontitim. (Carmen Simonis Gregorčič, metro O nobilis stirps prosiliens iugo Montis peralti, limpida profluis, Munda atque vernans, ni procellae Ira tibi vada clara turbat. Alcaico conversum ab Anonymo.) Formose fili verticis Alpium, Pitu puellae monticolae pedem Levans salis cursu loquaci, Dum peragras loca saltuosa.