Marija Jezernikova Srečni miklavžki Nekaj dni pred sv. Miklavžem je vzklikale součenke. Ko je vstopila dobila Evica Prašnikova naslednje gospa učiteljica, se ji je kar zdelo, pismo, ki je nosilo njen naslov v o čem se posvetujejo učenke, m.- zlatih črkah: »Evici Prašnikovi, smehnila se je in začela s poukom učenki četrtega razreda, Ljubljana, A misli vsega razreda so kar krožile dekliški zavod Livada.« okoli svetega patrona vseh otrok. Z velikim veseljem je ves dan Ko je gospa učiteljica izpraševala: prebirala list, ki jo je tako silno »Naštejte mi nekaj lastnih imen,« presenetil. so naštevale: »Miklavž, Anton. Ga- »Ljuba Evica! — Pridna si bila brijel, Rafael, Lucifer.« »Zdaj mi vse afo/go leio, rada si ubogala, r& povejte nekaj občnih imen.« Učen- da si se učila. Tvoje spričevalo ie ke so si izmišljevale: »Rep, jeztk, bilo odlično, bila si svojim staršem parkelj, koš, šiba, oreh, figa, jabol- čast in veselje. — Vendar Te mo- ko, mladinska knjiga.« ram nekaj vprašati: Ali si bila tudi Učiteljica je zahtevala nekaj dobta naprafti svojim součenkam, skupnih imen. Smejala se je, ko je napram ubogim? -- Popravi, kar Ti čula: »Rogovje, dlaka, perje, peci- očita vest. Sicer na veselo svidenje vo, drobnarija.« 5. decembra zvečer. — Pozdravlja Ko je spraševala po snovnih ime- / e i/. nebeskih vtsin nihi s0 naštevale: »Med. sladkor, Sv. Miklavz.« Caj_ ]ecet it(j (< K.ončno je vprašala Vest je Evici očitala, da res ni po pojmovnih imenih, deklice so preveč mislila na sogojenke in na odgovarjale: »Strah, veselje, groza, revne sošolke. — A vendar, nekaj pričakovanje, upanje, razočaranje, je pa le pripravila, da bo obdarila kazen, jeza, obljuba, darilo.« iniznenadilasvojetovarišicevza- Končno jim je rekla g vodu Mando, Savno m Anz Iz učiteijica takole: »Torej dckleta, ne sknnjice je potegnila tn zavojcke. mislitc samo kaj vam bo drevi pritrdila nanje majhnega parkeljna vedal in prinesei sv. Miklavž,-Jaz in jih hitro zopet sknla v skrmjico, j tudi že]i nekaj kar mi boste ker so bas pntekle v sobo Manda, nakloni,e ve, moje ljube učenke.« aavna m Anz. Na predvecer sv. _ . , , , , , .. . Miklavža je pa zapazila, da so tudi >>Da- da: da- °" da- da- daj ™> njene tovari.šice skrivale majhne smem.° P"nesti, kaj smemo dati?« zavoje in da so se pomembno >e ^^melo m zavrelo po razredu. smehljale. Tekla je v šolo, da jih »Poslušajte! Tam na severncm ne bi motila. V razredu je vladalo koncu mesta živi v stari baraki u- najveselejše razpoloženje. Pred po- boga družinica. Mož nima zaslužka, ukom so se posvetovale, kako bi žena je bolna, otroci gladujejo. Kaj, iznenadile gospo učiteljico: »Kupi- ko bi jim nesle za Miklavža, kar mo ji lep spomin,« je predlagala pač premoremo, mogoče stare čev- Sonja. »Saj veš, da ne smemo dajati lje, ponošeno obleko, topie noga- dragih stvari,« jo je spomnila Dra- vice ali drugo. Vprašajte in prosite gica. Tonka je skrivnostno šepnila doma. Vendar ne silite, ne zahte- preko razreda: »St. st, tiho! Pred- vajte od staršev. Danes popoldne lagam, da prinesemo jutri v šolo ob dveh sc snidcmo v šolski sobi in velikega črnega (iarkeljna, iz koša potem bomo mc majhni dobrodelni pa bi gledale sladkorne punčke z miklavžki. To je darilo, ki ga pri- našimi imeni.« »Da, da,« so veselo čakujem od svojih dobrih učenk.« 73 V zavodu je Evica hitro dobila ginjenosti. Otroci pa so bili srečni. dovoljenje, da se sijie udeležiti mi- Vsaka je prijela za svoj zavojček. klavževanja razreda. »Toda, kaj gospa učiteljica pa je dvigniia bom dala? Saj nič nimam. Mamice skrivnosten kovčeg. patudinitukaj.dabijopoprosila,« Po tihjh uIicah so iSle na jeugibala tvica, odprla svojo skn- verni k(>nec mest ustavile so njico in veselo vzkliknila. »baj tu d siromašno barako. imara danlca za pnjateljice, odsto- pila iih bom revežem, one pa naj »Počakajte malo, deklice, stopim dajo zavojčke, ki so pripravljeni naJPrej k sosedu na levo stran veže. zame.« Hitro je odmotala darilca in na ^csn' stanujejo reveži. Počakaj- jih pokazala tovarišicam, Svinčnik, te ir> bodite mirne, pozneje vas po- radirka, peresnik. V drugem zavoi- kličem vse. Zd;\j naj gresta samo čku je bilo dehteče milo, v tretjem !>onja in lanja z menoj.« drobna mladinska knjiga. Hitro so Mirno in tiho so čakale učenke tovarišice potegnile iz svojih skri- pred siromašnim domorn. Ko so njic pripravljena darilca, da jih po- začule majhen zvonček, so planile kažejo prijateljicam in odstopijo v vežo. V temni veži je stal lep, revni rodbini na severnem koncu veličasten Miklavž, na vsaki strani mesta. Savna je pripravila. zavitka jc pozvanja! cn aagel: Beli je držal čokolade, rožičev in majhno punč- v levici košarico lecta, jabolk in ko. Manda je izmotala tri zvezke. rožičev, rožasti pa veliko zlato tri pisane svinčnike in venec fig. knjigo. — Veličastni Miklavž je Anž pa je pokazala tovarišicam potrkal na desna vrata, odprle so lonček z vsajeno hijacintno čebu- se. Učenke so dedale za sv. Mi- lico, majhnega mikhivžka in zavoj- klavžem v borno sobo. Na postelji ček suhih sliv. Radostno so si de- je ležala slaba žena, za mizo je slo- klice ogledovale darila in se jim nel njen mož, otroci so se pa greli slovesno odrekle. \Tsaka je vzela za železno pečico, kjer je praske- svoje tri zavojčke in hajdi roke v tala suhljad. so ze tekle v Luun ra/rtd. 5Vetj Mik,avž! Otroci, pofciekniteU Gospa učiteljica je pravkar ag\e- — Ubogi, iznenadeni otroci so pa- dovala darila, ki so jih prinesle dli na kolena, sv. Miklavž pa jim je učenke četrtega razreda z doma: tri govoril z milim glasom: »Prišel sem pletene jopice, dvanajst parov no- z nebeških višin, da vam pomagam. gavic, štiri pare čevljev, moški Vem, da niste sami zakrivili svoje- plašč. odejo, ženski plašč, tri otro- .^a uboštva. vem, da so otroci do- ške plašče, dekliške obleke. dve bri, pridni in pu.štcni, zato vas ho- deški opravi, povoje, mnoi!o bele- čem danes raz\eseliti. Tskal in na- ga perila za otroke in odrasle, dve šel sem dobra človeška srca, ki vam rjuhi, blazino s prevlekami, tri hočejo lajšati fiorje, pripeljal sem punčke, tri mladinske knjige. tri jih sem v vašo borno kočieo. Ven- kilograme moke, en kilogram slad- dar bi preje še rad dobro spoznal korja, tri viečice krompirja. dve vaše otročiee.« Oče jc stopil pred vrečici fižola, kranjsko klobaso, sv. Mikla\ža in solznih oči klical: hleb kruha, suhe slive, krhlje. lep »Minka. Drejče, Jancz. Spela. Ro- kos slanine, piskrček masla. Vse je zika, Cilka. Tončka.o Po velikosti bilo snažno in lično zavito. Čevlji, so se zvrstili prepa učiteljica je bila silno v povojih in je prestrašeno gledala vesela in si je skrivaj brisala solze svetle prikazni 74 Sv. Miklavž jih je obdaroval s »Da. da« sta zelo ponosno poki- sadjem in sladčicami, potem se je mali součenki. ozrl na pra« in rekel čakajočim »Otroci, zdaj pa hitro domov, dekl.cam: »Dobr. otroci, po ozitc hitro hitro, Kmalu se bo ^^ svojc darovc na mizo m nfl klop.,. mračiti jn potem> saj veste k{Jo bo Lepo mirno so stopale deklice v mraku rogovilil po cestih.« druga za drugo v sobo in so poia- gale zavojčke. vrečice in lepenke na Za vsakim cestmm ovinkom se mizo in na vegaste klopi. Bolna ma- ]e poslovilo nekaj deklet, končno mica n;a siromašni postelji jc ihtela je-ostala gospa učiteljica sama. od sreče. njenemu možu so se tresle Uvica, Savna, Manda in Anž so roke od razburjenja, ko je kar na- hltele> kar so jih nofc,e nesl6i v za. prej ponavljal: »Hvala lepa, hvala vod Livada Po hodnikih se je že lepa.« Otroci so ponavljah ocetovc lovi) mrak Hitr0 so zhežale proti besede, mala Cilka je pa kar naprej jedilnici, da bi južinalc in se ob klicala:_»Tala lepa tala lepa... Sv. enem javile ,,ospe prefekti A glejt Miklavz je stal v kotu siromasne jedilnica je bila zaklenjena in za sobe kakor kip v oltarju, na vsaki vrati so ro.žijaie verifie. Hitro v ku- strani mu je bil anael. ueenke so hinjo Tam so se zbraie Mojenke pa zapuscale dru«a za drugo borno okoii j,ospe prefckte. Srebale so hisico. Ko je zadnja odsla, le rekel stoje toplo kavo in sovorjie, gOvo- sv. Miklavz revm rodbmi: »Revni rile samo o parkeljnih. Z velikim ste, siromaki. a ne izgubljajte po- zanimanjem so poslušale, kar so i!uma. na zemlji so se dobra srca, prip(>vedovale Evica, Manda, Savna ki rada pomagajo.« Oee je svctmku jn Anz poljubil prstan na roki, ta pa mu je rekel: »Glavo i*or! Iz najhujše bede . so vas rešili otroci. Zdaj pa le po- x==^ ^\ jiumno naprej, da boste zppet na- (((&) *cTJ\ šli delo. Ako le ne bo uspeha, se \—-, C -f obrnite na ta naslov« in sv. Miklavž jl ^SSj je izročil bedTiemu očetu zaprto r^t TT ^Ajzl*^ ^fc, Učenke četrte.aa razreda so zopet 3^^vRllr* •^liC^^V čakale pred siromašno barako. Čez /C^ww^l?l' f^T^T^^^, nekaj časa je prihitela gospa učite- /^TsMftJ XJ''^fcltn j^š%š^&Q. ljica s Sonjo in Tanjo. rrSiSrrl?l'YiTlrl^l'^^H^7 »Gospa, sospa, \i ste se oblekli k-.Pfflii'l:li I flljBr^^^V za Miklavža,« so klicale učenke in }ff V-.iM, 1! f j' |i Irafi 'iii-.' w/ obstopile Viubo učiteljico. /^^tIvIIII 141^1^; »Da, ljubi otroci, jaz sem se ob- t^MSmM \L<$2^M~\\ lckla. da bi napravila otrokom ne- /^$&-QW*< \ ^JP^sSMP' izrečeno nebeško veselje. Nikoli ne L/rC ^mi I '¦Jllf '^ ^T/ffirlik bodo pozabili tega prizora v borni 11 f\ ^»["'¦(f^V-^l iSmJJM domači bajti, naj jih tudi raztepe /^i ' \i, \WO_J'I^C^ifinKilMSnfi ž.ivljenje na vse strani. naj jih tudi / /f .> " Jpl^^Č7~^f /1 'fl™i.ffl| napravi borba za kruh in obstanck h]l l| 'r* \\ ^\^&S S\I':'l'jjL. trde in neusmiljene. Topla iskrica v|li''^» 4 ^^R^V $W''**$\^ spomina jim bo svetila na življenj- B|!tv»'-' \ Fl^lli "\[i^\ »Tanja in Sonja sta pa bili za j^^/r^r ^&jjr^S^ Zvečer so se zbrale vse gojenke je tako visoko dvignila pred božji zavoda Livade v veliki dvorani. S prestol. Ostanite dobre, radodarne, sten so jira žugali dolgi rdeči jeziki usmiljene in — srečne boste. An- in črni parkeljni. Vsa dvorana je geli, obdarujte jih v dvojni meri.« žarela v topli rdeči luči. Ob osmih Drugo jutro so imele učenke če- so prišle gospe učiteljice in učitelji trtega razreda zopet mnogo tajin- — takoj nato je pa začelo nebeško stvenega dela. Vsaka je princsla za- zvončkljanie na dolgem hodniku. V lepljeno pisemce za gospo učitelji- dvorano so stopali angeli beli, mo- co. Tanja in Sonja sta jih obešali dri in rožasti. Vsak je imel koša- na velikansko pozlačeno šibo. — rico sladčic in srebrn zvonček. Za Evičino pismo se je glasilo: angeli so korakali dostojanstveno in »Ljuba gospa učiteljica! Vi ste mirno: sv. Anton, slovanska blago- nam pokazali, kako naj bomo do< vestnika Cml in Metod in častitlji- bre za uboge siromake. Včeraj sem vi starček sv. Miklavž. Razvrstili bila zelo vesela in srečna. Obljub- so se okoli svetega patrona na gor- yam yam< ja bom vedno tada da< njem koncu dvorane in sv. Miklavž /a/a tevežem. Vaša hvaležna učenka je govoril, opommjal, blagoslavljal Evica praSnikova« m lzpraseval gojenke. angeh pa so jih obdarjali. Ko so stale Evica, Kaj so napisale druge učenke, te- Savna, Manda in Anž pred svetim ga Evica ni izvedela, ker gospa uči- škofom, jim je govoril tako: »Naj- teljica tajnih obljub ni izdala. Pač več veselja ste mi napravile ve, dra- pa se je gospa srečno smehljala ge gojenke, s svojo darežljivostjo. vsem dobrim in prijaznim besedam, Posnemale ste mojo Uistnost, ki me ki so prevrele iz toplih mladih src...