V Trstu, v nedeljo 14. luilla 1918 Letnik XLU!. nedeljah in praznikih. — Uredništva: L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Zgovorni i're'dhik Štefan Gpdina. — Lastnik konsordj lista tiskarne „Edinosti*. — Teleion uredništva in upravi 5tev. znaša: Za reto leio K 40—, pol leta K 20 —, tri K 10 —, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8 —, pol leta K 4'—. Posamezna številka v Trstu in okolici i 10 vinarjev. == ij, izdajatelj In dogovor EdžnosUV — Tisk tlskai lilo- — Naročnina zr Posamezne Številke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov m »t po 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, otjias! denarnih zavodov mm po 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— ; \:aki nadaljaa vrsta K Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se poJitja?o upravi Usta. — Plačuje se izključno le npravl .Edinosti'. — Uprava In inseratn! oddelek se nahajata v ulici sv. FrančISka Aa. št. 20. PoStnohranilnifini račun št. 8il.i>52. • ■ ■ « Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. - — __ iriev strah pred parlamentom.! Ministrski svet. Klubovi načelniki pri Seidlerju. Vprašanje dr. Korošcu, | DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 19. (Kor.) V severnih vodah so potopili naSi podvedniki zopet 15.000 ton sovražne ladijske prostornine- Dl-NAJ, 13. (Izv.) Danes, ob 4 popoldne, Le. je vršil avstrijski ministrski svet, Id so :"u prisostvovali vsi člani kabineta. Kma-l)u po otvoritvi ministrskega sveta je mi-Inistrski predsednik dr. Sekiler zapustil no ia odpotoval z avtomobilom k tesarju v Eckartsau. Ministrski svet je' [trajal dalje do Vs9 zvečer. Tekom seje so Ibiii klubovi načelniki vseh strani in obe&' [zbornic pozvani, naj pridejo ob 9 zvečer j La konferenco k ministrskemu predsediii-Ko so se povabljeni poslanci zbrali, se h dr. Sekiler, prihajajoč iz Eckartsaua od j rja, ravno pripeljal pred palačo minl-r >:r;! ega predsedstva. Klubovi načelniki lio čakali v preddvoranj do 10 zvečer. Te-■oni ie ure je bil ministrski predsednik dr., - Iler neprestano v telefonslci zčezi tr |iuiiciiij;m ministrom dr. Seidlerjem. V za-V *pstvu gosposke zbornice so prišli nar Ikonicreiico princ Windtechgraetz, baron Mejier, baron Huber in baron Czedik. Ju-I loV. klub ja zastopal njegov načelnik lir. Anton Korošec, nemške naci-jonalce dr. hVaidner In baron Pantz, nemško-svobo-Ijoinlselno stroko baron Hock. dr. Fried-Imanii in dr. Oflier, Romune dr. Isopesculj lOrecul, Italijane dir. Bugatto, nemške so- j Liialiste posl. Seitz, Ukrajince potsl Petru- j heviez. Cehi, krščanski spcijalci in Po- j p!-.' niso prišli, ker jim povabila nf bilo I [mogoče dostavIS pravočasno. ,v : i t.r Dr. KoroSec le bil pri Seto-lerjn ie par minut. DUNAJ, 13. (izv.) (Ob 12 ponoči). Ca-l anje v salonu ministrskega predsednika ir. Seidlerja je bilo daljše, kakor pa je trajalo posvetovanje dr. Seidlerja z zaporniki klubovih načelnikov obeh zbor-pic. Bilo je že 11 zvečer, ko so zastopnik! obeh zbornic posamično po strankah odhajali v delovno sobo k ministrskemu :c Jsedniku, ki se je posvetoval najprej s I- ni gosposke in nato šele poslanske ------ • rborniceb Pollaki pozvaiB k Seldlerjn. Ukrajtoci groze z obstrukcijo. DUNAJ, 13. (Izv.) Ministrski predsednik dr. Seidier je pozval za jutrt, ob 10 •dopoldne, Poljake na konferenco. Tiskovni urad Ukrajincev poroča, da so Ukrajinci zagrozili z nasilno obstrukcijo, ako dobe odgovor, da ostane Galic'ja nerazdeljena. Stališče nemških socialistov. DUNAJ, 13 (Izv.) »Neuer Abend* poroča, da so nemški nacijonalci zahtevali oi nemških socijalistov, da se morajo za slučaj, ako se jim dovoli zahtevana milijarda za delavce, obvezati, da bodo glasovali za vojne kredite toliko časa, dokler bo trajala vojna. Nemški socijalisti so odklonili to zahtevo. Češki znanstveniki proti ministru dr. Horbaczev/skemu. PRAGA, 13. (izv.) 21 članov »Društva za znanost in umetnost* je pozvalo ministra dr. l1orbaczewskega, naj izstopi iz društva, ker je bil sprejet v času, ko«je vži-jval še zaupanje, ki ga pa sedaj vsled član-'j stva Seidlerjeve vlade in glasovanja za ] okrožno razdelitev na Češkem ni več vre-i deh. S^^J! fl^M^H^fl BalBA^Hfl [ših rokah, ostali so padli na tla za j ^išlfl MHn>iilllM MlfmUhH. lmirn postojankami. Mi smo izgubili AVSTRIJSKO. I>UNTAJ, 13. (Kor.) Uradno se javlja: Na beneški gorski fronti poizvedovalne |pra-ke. Sicer nič važnega. Namestnik generalnega Slaba. NEMŠKO. brROLIN. 13. (Kor.) Veliki glavni stan avlja: Zapadco bojišče. — Armada !vi sunki v našsin protisunku. — Ar- šče. Vzhodno Jordana so poizkušale so-k nemškega cesarjeviča: Med Oiso in! vražne patruije napredovati na raznih to-:o ie bilo bojno delovanje živahno, i sunki sovražnika severno Longpon- sovraž-v boju 153 letal in 51 priveznih balonov. Prvi generalni Itvartlmiojster pl. Liidendorif. BOLGARSKO. SOFIJA, 11. (Kor.) V okolici Bitolja in na ob%2h bregovih vzhodne Čer ne od časa do časa močnejše obojestransko topovsko streljanje. Južno Zovika so vdrle naše p^ila-ne čete v sovražne jarke in privedle s seboj več plena. Zapadno Vardarja so nase sprednje enote razpršite več močnih angleških napadalnih oddelkov. Pri Doj-ranu kratki togovskl boji. Južno BarakH Džuma?© so privedli naši poizvedovalni oddelki več ujetnikov kraljeve grške armade. z TURŠKO. CARIGRAD, 12. (Kor.) Iz glavnega sts- HERTLING O BELG1JSKRM VPRAŠANJU. BEROLIN, 12. (Kor.) WoIfov urad poroča: O izvajanjih državnega kancelarja v glavnem odseku o belgijskem vprašanju so nastala v javnosti naznanja, ki temelje na napačnem razumevanju. Zato objavljamo še enkrat v poštev prihajači del govora: »Kar se tiče bodočnosti Belgije, pomenita, kakor sem rekel že včeraj, okupacija m sedanja posest Belgije, ročno zastavo za bodoča pogajanja. V poimu ročna zastava je vsebovanoJ da tega, kar imamo za zastavo v oblasti, ne bomo obdržali, ako se končajo pogajanja ugodno. Nikakor ne nameravamo obdržati Belgije v bodisi katerikoli obliki. Želimo istotako. kakor sem rekel že 24. februarja, da ostane po vojni obnovHena Belgija kot samostojna država, nifeomnr podrejena, z nami v dobrem prijateljskem razmerju. To je stališče, ki sem je zavzemal glede belgijskega problema od začetki in je zavzemam tudi še danes. Ta stran moje politike se popolnoma strinfa s splošnimi smermi, ki sem jih pojasnil včeraj. Mi vojujemo voino kot obrambno vojno, ker nismo nikdar mislili na svetovno gospodstvo. Zato bodo temu primerno odgovarjali ftrdi naši mirovni cilji. Kar hočemo, to je nedotakljivost našega teritorija, svoboden razvoj našega naroda, posebno na gospodarskem polju in posebna varstvo za bodoče težavne razmere. To se tiče tudi popolnoma stališča, ki je zavzemam napram Belgiji. Kako pa bo tp stališče v posameznih točkah, to bo <5d\4sno od bodočih pogajati!.« Rajhstag odgodea do novembra. BEROLIN, 13. (Kor.) Državni zbor je sprejel na današnji seji najprej monopol na žganje, s čemer so davčee predloge končno rešene. Zbornica je sprejela danes proračun proti glasovom neodvisnih socijalistov in Poljakov in nato 15 mi-lijardno kreditno predlogo v drugem in tretjem čitanju proU glasovom neodvisnih socijalistov. Tekom debati ie naglaial socijalni demokrat Evers, da hoče nemški narod časten mir za vse. Ker nasprotniki nasprotujejo takemu miru, bodo socijalisti tudi tepot dovolili sredstva, ki so potrebna za dosego takesa miru. Neodvisni socijalist Geyer je utemeljeval odklanjajoče stališče svoje stranke proti vojnim kreditom in med viharnim ogorčenjem Izjavil: »Vojna ni bila nikdar obrambna vojna, ampak je vojna imperijalizma«. Po rešitvi vrste manjših zakonskih načrtov se je predsednik Fehrenbach v svojem zaključnem govoru spominjal odstopivžega državnega tajnika dr. Kfihlmanna, ki mu je nem. nared hvaležen za sklenitev mirovnih pogodb in mu dolguje priznanje. Naglašal je, da hoče Nemčija časten mir, ki bi za-mogel biti časten tudi za nasprotnike. Rajhstag ie bil cdgoden nato do 5. novembra. BEROLIN, 12. (Kor.) Oosposka zbornica je raz pravljala danes v tajni seji o izključenju kneza Liehnov/skega, in se je odgodila nato do 20. septembra. BEROLIN, 13. (Kor.) Državni kancelar grof flertling je včeraj dopoldne pred svojim odhodom v veliki glavni stan sprejel med drugam tudi pooblaščenega zastopnika sovjetske republike. BUDIMPEŠTA. 13. (Izv.) »Az Estt poroča iz RotterJama: Vsi članu vodstva socijalno-revolu-cijcnarne stranke so se podali v Tomsk, da se gove moči v državi. To so — nemške stranke, njihova gospodstvazelčiiost, njihov hegemonijski pohlep. In čudno. Ko gre stavijo sibirski vladi na razpolago in pridružijo: za to. kako na) se v državi razde pijejo predstoječl intervenciji Sibirije v Rusiji. oravtea ht dni I.n,vci !n w*r Alekselev in Kalcdin korakata proti Moskvi? CLRIH, 13. (Izv.) Iz Pariza se poroča: Qene-raia Aleksejev in Kaledin sta z močnimi četami na potu proti Moskvi. Krltjenko imenovan za policista. BERN, 13. (Izv.) Lenin Jć izdal odredbo, ki imenuje bivšega ruskega boljSeviskega generalissima, Kriljenka. za policista. Poziv Kereoskemu. 2ENEVA, 13. (Izv.) Društvo ruskih socijalnih revolucionarjev v Švici objavlja poziv Kerenske-mu, da naj se postavi na čelo vseh protiboljševlg-kih strank v Rusiji, katerib število vedno narašča, in prične energičen boj proti sedanjemu pruskemu militaričnemu režimu v Rusiji. Poziv končuje z besedami: živela svobodna konstitucija I Anglija In Rusija. BUDIMPEŠTA, 13. (Izv.) Moskovski listi poročajo, da pripravljajo Angleži resen udarec proti Rusiji in da je neposredno pričakovati vojne med Anglijo in Rusijo. V Petrogradn vlada že sedem dni velika panika. MJlJukov odpotoval v Sibirijo. BEROLIN, 13. (Izv.) Miljukov se ja podal ▼ Sibirijo, da se posvetuje z velikim knezom Mihajlom Aleksandrovičem In generaloma Ko/ojlovom fn Kaledinom, ki še živita, ia da se postavi na čelo pratiboljševiškenui gibanju. Naš poslanik za Kosijo.. DUNAJ, 13. (Kor.) »Poljtische Rundschau« poroča, da ie za avstro-ogrskega poslanika v Rusiji izbran dosedanji poslanik na Danskem, baron Franz. VESTI 12 GRŠKE- ATENE, 12. (Ker.) Francoski general Grainat je bil imenovan za načelnika generalnega šiaba helenske armade. BERN, 12. (Kor.) »Petit Parisien* poroča iz Sc lana: V Cezzani je bilo sedem grških častnikov in podčastnikov, ki so bili obtoženi, da so povzročili vojaški upor v*Cervijl, ustreljenih. Posluževali so se ponarejenih listin, da bi povzročili upor. ta i južno Oureqa so bili odbiti. — Ar-' : vojvode AIbrschta: V srednjili Vc-h In na flarfttrannsweiIerkopfti je oživelo bojno delovanje. Severovzhodno pent a Mou?sona in v porečju Fave so se p iio ni sunki sovražnika izjalovili. 'leseea Junija je bilo sestreljenih na I - kih frontah 46S sovražnih letal in 62 eznih balonov. Od teh j:'i ie 217 v na- PODLISTEK. 'mm sassish Roman. Iz francoskcsa prevedel A. R. ijirlj se je vpraševal, ali je morda Berta morala "sestati enake duševne boje, kot on, in si je pri-?rcii na to vprašanje. Dejal si je, da ga ljubi tudi pozabil je nepremostljive zapreke, katere so korale njuno medsebojno ljubezen pretvarjati v nesrečo, in se je ves blažen zatopil v nemo riotrcuje mlade deklice. rako je zadostovalo nekoliko ur, da se je veli--1' gospod, elegantni polkovnik, človek, čigar Iju-oavne dogodivščine so bile splošno znane, izpre-n v koprnečega sanjača, ki se ni niti upal ■oriti z deklico, katero je ljubiL Zapustil je v-"oie opazovališče šele potem, ko je odšla Berta, da bi biia mogla slutiti prisotnost njega, katerega je morda mislila. -Tako je minilo več tednov. Vsakega popoldneva se ie Latour du Plc skrival v bližini kraja, kamor redno tudi Berto vodilo njeno srce. Zvečer se čkah; bile so odbite. Sicer nič važnega. SOVRAŽNA URADNA POMOČILA. Italijansko poročilo. 12. julija. — Od časa do časa manjše topovske akcije na vsej fronti. V dolini Laghi iu dolini Asse je ena naših patrulj uničila dva manjša sovražna oddelka in ujela par mož. Na Cornonu se je sovražni napadalni poizkus izjalovil in je stal sovražnika dosti izgub. Nad Feltre smo sestrelili eno sovražno letalo. je večinoma preoblečen potikal v bližini chau- montskega parka, in če se mu. je posrečilo, da*je v temnih hodnikih ugledal belo obleko, se je vračal domov ves srečen. Bližal pa se je tako trenutek, ko se od ure do ure naraščajoča ljubezen nI dala več zaklepati v srcu. Nekega dne, ko je bil zrak čisto nenavadno topel in mehak, je sedela Berta pri koreninah velikega hrasta in se, kakor običajno, igrala s cveticami, ki jih je raztrgavala, najbrž da bi si tako prerokovala bodočnost Stari služabnik s konjema se je odstranil. Tedaj se marki ni mogel več premagovati; zapustil je svoje skrivališče in stopil k deklici. Na mehkem mahu so bile njegove stopnje neslišne in ker je Berta imela povešene oči, ga tudi nI videla prihajajočega. — Gospodična----— je pošepetal Jurij. Berta se Je prestrašila, vzdignila glavo, lahno vzkriknila od začudenja, ko je spoznala markija* in zardela. — VI, gospod----— ? — je dejala sramežljivo. — VI tukaj? Kaj ml želite povedati? Neizkušena deklica je tako izdala sama svoje Iz Velike, Rusije, Vprašanje Japonske luterveocije v Sibiriji. TOKI JO, 13. fKor.) Reuter poroča: Poročilo Iz VVashingtona, da je Japonska sklenila, da odkloni prošnjo entente za intervencijo v Sibiriji ob vseh okoliščinah, jt proglašeno uradno kot neresnično. Neuradni krogi na Japonskem so sedaj preetj edini v tem, da trenotno ni potrebno^ da bi bile japonske čete poslane v Sibirijo. RatKIkaelja rusLo-turškega miru. BEROLIN, 12. (Kor.) Danes so bile izmenjane v zunanjem uradu med turškim poslanikom In pooblaščenim zastopnikom rusko socljalisfične federativne sovjetske republike ratifikacijske listine k brestovski mirovni pogodbi z dne 3. marca 191S in rusko-turški dodatni pogodb! k tej pogodbi. Lenin proti Ccho-SIovakom. ŽENEVA, 13. (Izv.) »Journal de Geneve« poroča, da namerava ustanoviti Lenin poseben vojni svet, ki se bo pečal izključno z odredbami v svrho potlačenja češko-siovaškega upora. Sibirija ne priznava mirovne pogodbe. BEROLIN, 13. (Izv.) Sibirska vlada je sklenila, da ne priznava miru, ki ga je sklenila boljševička vlada s centralnima vlastima v Brestu Litovskem in organizira posebno armado za vojno z Nemčijo. Angleške Izgubo v zadnjih treh mesecih. ROTTERDAM, 12. (Kor.) >Rotterdamsche Cou rant« poroča iz Londona: Za mesece april, maj in junija izkazujejo seznami o izgubah imena 21.097 oficirjev in 397.918 mož. General Dlaz v Rhau. LUGANO, 13. (Kor.) Kakor poroča Agenzia Štefani, se Je mudil general Diaz te dni v Rimu Konferiral je ponovno z ministrskim predsednikom Orlandom in prisostvoval dvema sejama vojnega odbora. General Diaz se je vrni! nato zopet na fronto. Dobra Žetev v Angliji. LONDON, 12. (Kor.) »Times« poročajo, da ka že pšenica skoro v vseh delih Velike Britanije lako dobro. Novo posojilo enieate Srbiji in Cmigorl. PARIZ, 13. (Izv.) »Journal« poroča, da je enten ta dne 1. junija srbski in črnogorski vladi dovolila nov kredit v znesku 670 miiijonov frankov ca nadaljevanje vojne s centralnimi državami. lie „Aesirtjee", nmpsk Izuestnl H S9 saj vendar navzočnost misli, ne da bi bila hotela povedati, ni moglo biti nič naravneišega leot gospoda Latour du Pica. — Vprašujete me, zakaj sem tu? — je odgovoril markL — Tu sem, ker vsak dan, odkar sva se srečala prvikrat, prihajam semkaj, da vas, skrit pod drevjem, opaao!e^ v nemem spqštovanju. Vprašujete me, kal vani leUm povedati? Torej---- Nadaljevati wi mogel, ker je Berta vstala ia mu s hitro krebtfo zaukazala, da naj molči. — Dosti, — I« delala dostojanstveno in "ponosno; — T'^Mfft, 4» vas razumem, in vas ne smem poslušati dalj«. Sama sem, kakor vidite, in sem dolžna sebi bi svojemu imenu, da ^as r,e poslušam veS. Prosim vas zato, da nIt zapustite. Predober plenili «tfc tfa ne bi te dekliške prošnje smatral za ukaz____ — Prav Imate, gospodična, — je odgovoril marki, — In ker hočete vi, bom molčal in pojdem, toda rotim vas prt Botm in vaši materi, ki zre na vas doli, poslnSaJt« samo eno mojo besedo^ eno samo. kajti sreča mojega življenja je odvisna od nje____ — PosluJam.... — Torej, — |e dejal marki hitro, potilioma in isv Te dni je graška »T a g e s p o $ t« naglasala v nekem članku, kalro se varajo v enten trnih deželah, če računajo na razpad avstrijske države. V tej nadi bodo prevarjenii, ker ne poznajo še »Avstrijca«. Nihče da ne pozna bolje liib in napak v tej državi, nego on sam. Ven-đar se ne bo mogel vzdržati Smehljaja, ko mu sovražna modrost napoveduje bližnji konec. — Vse prav, kar pravi tu graški Bst. Mi bi Še posebno podčrtali staveik o poznavanju hib m napak, zlasti še od naše strani, cd strani Avstrijca nenemske narodnosti. O, mi poznamo dobro te hibe. Saj jih občutimo na lastni koži dan na dan in na vseh koncih in krajih. Saj polnijo te hibe in napake knjigo našega trpljenja, vzrokov, radi katerih moramo biti toli težke boje, odkar smo stopili v politično areno. In če b: bila »TagesposU toliko poSte::a, da bi hotela govoriti resnico, bi najbrže ne bila napisala tega stavka. Kajti, povedati bi morala sicer, kje je glavni izvor teh hib In napak, kdo jih je ustvaril, kdo jih hoče imeti, kdo jih zahteva, ker so favno te hibe in napake, na katerih botune naša država, njegov element, ker so vrelec nje- pravica in diolžnost, dobrota Fn bremena, so ravno Nemci tisti, ki vedno razlikujejo med državljani. Porazdeljiriejo jih med izvoljene in zavržene, med prvovrstne iu drugo- ali tretjevrstne. V prvi kategoriji so oni — Nemci, v diru g t v>sd drugi. Tu pa govori »TagesposU kar le o »Avstrijcu« na sploh, kakor da smo tu vsi enega čuta, ene misli, enega stremi jenja, enih nazorov, kako bodi urejeno notranje življenje v državi! Kakor da so tu samo Nemci, ali pa, kakor da so Nenemcr svoje duševno življenje podredili in iksužnjili onemu Nemcev I Meditira namreč: »Alf, ravno vera in zaupanje, ki nam ju ne more vzerav tako kakor hoče on? — Kdo kliče dan na dan v svet, osto-zneie postavljeni pred neprckoračljivo barikado — prepozno. Sr&l in Hrvatic»Trstu: pro~ m se 1 strastno, — ker ste me razumela, ker veste, da vas ljubim, mi dovolite, da uporabim vsa sredstva, da izbrišem zadnje sledove nespametnega sovraštva, ki loči najni rodbini. Ce se mi posreči to, ali mi dovolite potem upaU____ — Cesa upati? — ga ja prekinila Berta. — Svoje ljubezni?----je pošepetal Jurij. — Storite prej, kar nameravate, — je odgovo-Berta, vsa se tresoč, — potem vam bom mo-odgovoritl v prisotnosti svojega očeta. Te besede so vsebovale priznanje njene fj»-bezni. Marki je še l^ptei dostaviti nekoliko besed, toda Berta je nastavila na ustnice majhno srebrno piščalko ta dvakrat zapiskala nanjo. Tako) na ta dva piska je prišel stari služabnik s konjema Irza drevja. Marki se je globoko poklonil gospodični de Channiont in izginil v goščavi. Berta Je gledala za njim, in ko ga ni videla več, si je pritisnila obe roki na srce, čigar burno utripanje je komaj še prenašala. Julija Je ljubila Romeja. Natančneje kot le kedaj se Je tu v nov! obliki ponavljala kronika Montguejev in Capuletov. (Dopis iz hrvatddh krofov.) Ravnokar zvišava četrto leto vojne. In tem zvršava četrto leto naseda globokega sna. Res je, da nismo zaspali sami po svoji volji, marveč so naš v to mrtvilo vrgle vojne in čruge razmere. Zaspali smo brez lastne krivde. .Vli, priznajmo, da je naša krivda — in to velika —, da se nismo še probudili. A, da bi se bih mogli in morali probudi li — to vidimo na naših bratih Slovencih. Niti njim ni L b prizanašeno v ničemur na začetku voj Tudi njihov pastir je bil odstranjen t črede in ta se je razpršila. In vendar j, vidimo zbrane in na delu. Prizadevajo s 2 vsemi silami, da nadomeste, kar nL * mogli storiti v prvih letih vojne. In nekatere svoje naloge dokončuiejo sedaj sro j-no. Omenjam samo ustanovljanja n ve šole v okrožju sv. Viđa, ki v bodočem š: I-skem letu zopet reši kako stotino mladiJi Jugoslovanov. Pravim: Jugoslovanov, ker ne mislim pri tem samo na Slovence, ampak tudi na Hrvate in Srbe. In vprašujem: aH bo v tej šoli le en Hrvat ali Srb? Žalostno je, ako pomislimo, da se otvarja slovenska šola v tistem delu mesta, kjer prebiva največl del naših ljudij iz Dalmacije m Istre, a da na tej šoli bržkone ne bo niti enega Hr\ata ali Srba. A, je kriv natem? Krivi smo vsf, kl se nazivamo Hrvate ali Srbe, a se Štejemo v narodno Inteligenco. Do otvorttve šole pri sv. Vidu poteče še pTeko dva meseca. Imamo torej časa, da vsaj kako svoje dete rešimo svojemu narodu, da je pritegnemo v slovensko šolo, ko nimamo še hrvatske v onem kraju, dočim je srbska oddaljena in za sedaj ne odgovarja potrebam našega življa v Trstu. Na delo torej! Izkoristimo vsaj to, kar so ustvarili bratje Slovenci s sva- Stran II. .EDINOST- štev. 189 V Tr?tu, dne 14. Julija 19j tfmi žulji — ne samo za-se, marveč tudi za nas! Vzgledujo se 113. njihovi narodni zavesti, pa ne bo toliko žrtev v nacijonal- jiem pogledu med našim naraščajem kakoT |ih ie b;lo doslej! Redki med nami so, M bi jim bila vzgoja v obitelji raka, da se jim deca ne od:ia-rodu'eio — v prvi vrsti zato, ker prihajajo v tujinsko šolo; To je -stara naša rak-rona, ki jej je bilo težko najti ieka, ker so bik take razmere. Ali te so se spremenile. Mar cd na jugoslovanska zavest je prodrla daleč in globoko in v tej zavesti bi moral vsakdo od nas tu, na tej za nas važni točki, smatrati kot :ti kai. (Konec jutri.) e* FtM đ? cfi^fPfstti g f MM SfMSiil. „ S:vr?eT,ro treppo bene clie Trieste era la Norirrd:e*rga degl' rta liani di cartapesta, ma mi lusingavf) che le seorte di ouel prodotto fossero state disperse d^jle raffi-che irrfpetuoše della guerra. Invčce, dis-gtaaiafo me, dl quei pupazzi la piazza dis-porie aneora piuttosto largarric-ite. 0uafe aspetto pretentano? Bcco; per lo pift si chlarnano Slrifan, Skerianc con la T. Kumar con la C, Umek con il ch o si fregiano d i u no dei tanti norrii in ich e V!Č?i, ai QuaH la fabbrica ha conlerito, con ia sostituzrone'del ch alfo č o č. 1* impron-ta ... italiana. Fra quelja erbacoia spunta qua e il fiorelilno oi urr t- t ne italiano, timidetto, ee vogliamo, ma pur tale da ripercuotere una pallida luce anciie sulla gramigna lusgtireggi ante aH' intotno. Ouest" italiani sono stati ammaestrati a farsi uri ctovere di non conoscere pur da lonLano la ling-ua itaiiana, di andare or-gogliosi della parlata triestina, di gridare la croce addosso a chiteuta di raddrizzarla 0 ingentilirla e sopra tutto d' iiisultare gli slavi, imiestato per ma-novra partigiana, chiusa 1'era della ceci-ta, chiuso lo spettaoolo di ima italianita dalia testa di vetro e giunta 1'ora da guar-dare uomini e cose con gli occhi propri, di glu dicarne con U propri o cervelki, di trovare da se 1' orientamento deli'OTa. La fine della guerra deve trovarci al nostro vero posto, ritbi e degni di bevere la luce nuova fra quei popoli che avranno s of fer to, ma iierameaite loitato per ia con-quista del sognato, radioso domani. Ora fra que: popoli sono appunto anehe gli slavi meridionali, sono quei croati che, sbandendo ogni radiealisrno, c: kanno can-tato in italiano tante pagine d'opere italiane, sono o-uet croati che a Fiume Iianno decretato un trionfo a una modesta com-pagnia itaiiana di prosa di Trieste, sono in fine quegii slo veni che, ospitando nel k>ro giornale ariicoli in lingua itaiiana, mirano a mettersi in piu stretta comuni-cazione 0011 i cittadini di nazionalita itaiiana, a dtssipare ogni equivoco ed ogni <111-fidenza, a stabdlire ima corrente di simpa-tia per le aspčrazioni deli' uno e deJl' altro popolo, aspirazioni che, apptmtandosi contro il medesimo s^ervaggio. coniro il nemico medesimo, assurgorto a un' atmosfera d' idealih la quale non puo essere inquinata dal vento delle bramosie di pre-dominio, di oppressione, ma ofrre a italiani schietti e a schietti slav* Tdssigefio deila giaistizfia e della liberta. Oual č colui che, cx>n lena affanr.ata Uscito fuor del pelago alla riva, Si volge ali* acqaa perigliosa e guata, cosi nell' auspica^o domani deli' affrateŠa-lnento italiani e slavi, serrati gFr uni agli altri, si vclgeranno ali'acqua periglrosa del passato d'odio ene si dilegua per poi riprendere, ciasouno al suo posto, il cam-mino e le opere della civilta nuova. Un nazionalista italiano di Trieste. Hagu© Trst in j?t?:osiovansko vprašanje. G. pjL Bscher, vele tržeč in član gosposke zbornice, js priobčil nedavno v dunajski »Neue Frefe Presse« razmotrivanja o Trstu in jugoslovanskem vprašanju. Zatrdil je dvojno: 1.) da je Trst cesarju in državi neposredno podrejreno mesto, in 2.) da je mesto nedotaknjeno od narodnih sporov fn prepirov. Odgo^rja mu praška »Union« na uvodnem mestu in podaja dokaz, da ne eno ne drugo ni resnično. Kar se tiče »neposrednosti«, je to državnopraven nesmi-isel. TTSt je pristopil svojedobno 'k državi kot posebna krouovina, je torej neposredno podrejen istotako kot druge dežel©. — Podrejene so namestništvom, oziroma deželnim predsedništvom. Le njih deželni zbori tkot zakonodajne oblasti so podrejeni direktno vladarki, ki občujejo žnfimi potom ministrstva istotako kot z državnim zborom. Trst se razUkuje v tem pogledu le v tem, 4a ie njega občinski zasiop ob enem tudi deželni zbor, skiicu-je s cesarskim patentom. Kar se P4 tiče »narodnih sporov in prepirov«, je Escherjeva trditev naravnost neresnična. Avtor opozarja, kaiko je občinski zastoj, odrekal Slovencem matone vse, kar vsebuje § 19. državnih osnovnih zakonov. In ker se Slovenci branijo proti temu, morajo ife-s ta j a ti narodni boji in prepiri. —- O. Escber je govoril tudi o invaziji. Ali, to ne vefja za Slovence,- ker ti so pranaseljenci mesta. (Saj so se posestva slovenkih okoličanov razširjala preko velikega dela sedanjega novega mesta, preko Acquedotta, tja do hotela Europa. Dejstvo ie, da ima danes naša okoHca razmeram več patricijskih rodbin nego pa mesto. Ce ie torej slovenski element zašel tudi v mesto, ni 10 nikaka invazija, ampak le znak prvotne narodnostne strukture mesta). Samo da gospod Escher še prekaša italianissime: odreka Slovencem celo pristop k morju, da-si leži to tik pred njihovimi očmi. Po Escherju bi začenjala pravica do mesta šele kakih sto kilometrov onkraj Trsta, tam, kjer začenja — nemško ozemlje. Tam bi se še le začenjalo zaledje Trsta! Gosp. Escher noče vedeti, da v zaledju Trsta žive milijoni Slovanov, ki imajo do Trsta vsaj toi;ko pravice kot južni Nemci in vzhodni — Svicarj-i! V tem pa frma prav, da se je naša železniška politika bolj ozirala na Švicarje. Bavarce in Pruse, nego pa na prebivalstvo lastnih dežel ter da smejo zato tako severni ^ot južni Slovani, ki so neposredni mejaši irsta, zahtevati zboljšanja. Ce pa g. Escher oz-nača to kot »spor in prepir, Jugoslovani ne odnehajo radi tega od svoje zahteve. Ta njihova pravica ie identična z ono Češkega naroda, ki ima pravico do d'rektnih in svrhi primernih železniških zvez s Trstom, ne pa da je le radi ljubih Bavarcev siljen na } ovinek preko Tur. V Trstu ne smejo odločati elementi, doveden' iz vseh možnih mmm dežel. Tu naj se pred vsemi upošteva prebivalstvo, ki mu ie cesar in kralj Karel vladar! Potem bo procvit Trsta zagotovljen, ne da bi trebalo klicati skupaj pomočnike iz vseh možnih dežel. Pogreška v Šusteršičevlh računih. Gotovo ne dvomi nikdo na tem, da je tista glasovita akcija deželnega odbora kranjskega uprizorjena na željo viših mest'in v sporazumijenju žnjimi: Dejstvo je to, ki nas mora le veseliti, kajti znak je, da jim naše gibanje za narodno ujedinjenje sega do živega; da sedaj ne morejo s prezirom in zasmehom mimo nas in preko nas, kakor se je to godilo sicer doslej, in v dejstvu. da so naložili deželnemu odboru kranjskemu, naj z vso svojo avtoriteto in tudi z obias.Jo, v nobenem zakonu utemeljeno in le arogirano, pritisne na občine, je vsebovano priznanje, da je naše gibanje zajelo maso naroda, ki so mu občine prave predstaviteljice. Zato naj bT občine obsodile deklaracijsko fn se izrekle za tisto Šusteršičevo, prikrojeno po — lepemu nauku, da je norec tisti, ki vse zahteva! Čeprav je to »vse« njegova polna pravica. Narod naj bi Čim manje zahteval: to bi bila slovenska politika po ukusu mogočne gospode in naših narodnih sovražnikov! Potem bi — po starih metodah.— še od tistega »čim manje« kolikor le možno odščipnilr m narod naš bi pstajal praznih rok. Tako je bilo doslej; to je bilo tisto, kar nam je pridobil Susteršič s trudom skozi vrsto let, kakor so zatrdile »Novice«. Take račune je predložil »voditelj« slovenskega naroda svojim gospodarjem in uverjeni smo, da so bili gospodje uverjeni, da so ti računi brez pogreške. Saj je gotovo pritrdil tudi g. deželni predsednik dežele kranjske, fn vendar je pogreška v teh računih. 2e sedaj je gotovo, da števiio občin, teh delov našega naroda pa ne segata ne oblast deželnega odbora kranjskega ne pofitičria avtoriteta — tisti časi so definitivno minoll — Šuster^ šič-eva! Glas tistih redkih kranj. županov, ki se 5'im hlače tresejo pred deželnim odborom, ali pa so obremenjeni z najhujo revščino v svoji narodni iii politični kvalifikaciji: ni glas slovenskega naroda! Kot zahtevalec in borec pa nastopa sedaj slovenski narod v svoji skupnosti. Zato pa:, tudi če bi se akcija deželnega odbora posrečila do neke mere, gibanje našega naroda za u-edinrenje iie bi bilo odpravljene! Ne odkrižajo se nas več ne z našo kardinalno zahtevo. To je pogreška na Tačimih dra. Šusteršiča in njegovih gospodarjev dn zaščitnikov. Pruski militarizem. Pod tem naslovom prihaja »Arbeiter Zeitung« v svoji številki od 11. t. m. do sakijučka, da padec nemškega državnega tajnika v. iKuhlmarrna pomenja zmago nemškega militarizma Tolmači: Če Nemec govori o pruskem militarizmu, stKsli pri tem na »vojno sestavo«, na zistem vojske«. V tem smislu imajo pač tudi druge države svoj militarizem. Toda Angleži Francozi in Italijani označajo z besedo »pruski militarizem« porazdelitev politične moči: zistem, po katerem vojska 1» orodje države, ampak nje gospodarica. V.tem smislu vidi Anglež v Nemčiji poosebljenje militarizma. Drugod ne določajo generali vojnih ciljev in mirovnih pogojev. To je izključno stvar vlad. Le v Nemčiji so možni dogodki, ki so dovedli do strmoglavljenja Ktihlmanna. Zato je padec njegov zmaga militarizma. Zato t*a Avstro-Ogrska ne more molčati k dogodkom v Nemčiji. Ni dvomiti, da vladajoč^v tej deželi žete miru. At! sama želja, ki s! ne upa označiti sredstev v dosego cilja, ne koristi. M! moramo določbi ciHe, za katere se borimo bi preko katerih nočemo nadaljevati volne! Sedal treba ugotoviti, ali sta Nemčija Avstro-Ogrska še edlnr o Ctl?u in trajanju vofne! Potrebujemo nogadanj z Nemčijo- Ne pa samo za »poglobitev in izpopolnitev zveze«, ne le o poliskem vprašanju, ampak pogajanj tudi o tem: za kateri cil* se borimo in na katerem cilHi naj se slednjič konča vojna! Tu odmerkov. Na vrsti ostane odrezek L do §t. 54.000. — Danes, v Bedeljo. popoldne bo rlbia tržnica saprta. r • • Razdeljevanje dodatnih izkaznic za slatlkor fn izkaznic za maščobe. V torek, 16. t. m., se proti predložitvi izkaznice za nakup kruha In živilske izkaznice prične razdeljevanje dodatnih izkaznic za sladkor, veljavnih za mesec avgust t. I., ter normalnih fn dodatnih izkaznic za maščobe, veljavnih od 22. Julija do 18. avgusta t 1. Dodatne izkaznice za krtih se ne razdele. Krušni dodatek se bo dobival samo na iskaznico na nakup kruha, če Je dodatek zabeležen na izkaznici. Izkaznice se bodo dobivale pri krušnih komisijah v uradnih urah (od 9 do 12 op.) od torka. 16. t. tu., do sobote, 20. t. m. Preda!a kuriva. Oglje. 50 kg na rdeče izkaznice^ Razdeljevanje 15. iulija. — Cena 80 vio. za kg. Sv. Vid: 1—500 (33) uL Fabbri 3, 501—1760 (3) ■ul. Lazz. vecchio 17. — Novo mesto: 601—750 (21) ul. Geppa 10, 751—1500 (21) ul. S. Anastazio 9 — Stara mitnica: 3501-3600 (23) ul. Rossetti 13. — Nova mitnica: 2201—3000 (22) ul. Ama';a 13. — Sv. Jakob: 3501—3600 (15) ul. Concordia 17, 3601—3700 (15) ul. Oiuliani 12. — Kiadin: 301—600 (16) ul. Farneto 46. — Rocol: 251—403 (12) ul. S. Fontane 52. Premog (lossile). 20 kg na modre Izkaznice. Novo mesto: 601—700 (42) ul. S. Annstasio 9 1*45 za 10 ki- — Stara mitnica: 101—165 (43) u;. Madonnina 24 1'66 za 10 kg. — Nova mitnic^. 601_S02 (49) uL Amalia 13, 1—300 (50) ul. Ama- lia 13. 1*46 za 10 kg. — Sv. Jakob: 1—100 (54 ul. Bcsco 26, 1*66 za 10 kg. Koks. 10 kg na modre Izkaznico. 2'70 za 10 k:*. Sv. Vid: 101—600 (42) uL Fabbri 3, 601—750 (42) ul. D. Bramante 12, 751—8S0 (42) nI. Lazz. di d "'Ha FahNr'n j 0TT-1 Tpr- d.^,,.,,^ Bastia, Limitanea, Sette Fontane (lihi Ste Andr. Riparata, deli'Istrla (S. Giacomo), dejo v torek, sredo, četrtek In petek od po nove izkaznice zi petrolej. Prinesti j seboj izkaznico za živila in rremojr. Uradniki in nastavljene! južne železnic majo še nobene Izkazn/ce ra petrolej, proti predložitvi lzkazniie za živila v sc julija, ob 8—2 pop. v ul. nadvoj. Josfjia St. Odlikovania. Cesar ie podelil vodji Lloy poStnet,ra urada, Viljema Fablanlfu v Tr* težki križec Franc Joželovega reda. — Na Ia državnih skladišč v Trstu, Filip Hau Hektor Bauer, sta bila pomaknjena v VIII. razred državnih uradnikov. Vse za germanizacijo Trsta. Pod naslovrr deutsches Spltal fGr Trlest« (»NemSko t za Trst«) piše v petkovi »Ta,;esposti« neki zdravnik: Interesi Nemcev, kakor vsel! avstrijskih narodov so ozko zvezani s T silijo vsak posamezni narod, da se br: 1 mesto. Zato se Trst ne sme izpreinenitl v narodne mržnje, temveč v nevtralno ozi katerega mora biti odpravljen vsak n. rt bol in kjer se morajo čuvat! samo Uvljei ristl Avstrije. Ustvarjanje, delo, preJvsc cs stiskajo s kapitalom, mora biti gt^Io pa naj bi tudi trenutni dobiček ne 01 :ovc rabljenim sredstvom Tržaško prebivalstvo ba prepojiti z nemškim th.*!o-*i, čtcar ztia štenost in izvrstnost. Svobodni po'.lit. i. trgovci, zdravni' i in odvetniki, so tisti, i gajo v ljudsko življenje In mu vtiakav svojega bistva; seveda samo tedaj, i", s )oč se na organizacijo, morejo razvijati meri. Zato Je z vso pravico predkratkim o Ia »Tagespost« na veliko število koncesij, oddati v Trstu, in oozlvllala Nemcu, da Bi tegnjejo z^tnjo. Toda vplivnejši Se na Ijuds kot obrtnik fn trgovec pa Je zdravnik. N mu zdravniku tržaški Itafijnn že odne. daj ) bolj zaupa. Kafco majhno pa Je Število : zdravnikov v Trstu? hi kako zapuščen, iz njen se čuti nemški zdravnik v tem mestu, zapira dostop v bolnišnice. Če ni domačfn. rnajoč mu fako vso moinost razvoja. Toda mo nemiki zdravnik, temveč 5e bolj nen sčan, ki. daleč od doma, skuša uveMavIju štvo In defa za to, potrebuje nemške bo .... Koliko bi se po vsem tem koristtk» ru četudi zasedaj samo idealno, če bi se pf sposobne nemSke zdravnike presaditi v iim ustanoviti obenem dom za nadaljnji rs nemško bolnišnico. Nemško bolnišnico, ust;: no z darovi nemških meščanov, ncmOih zamišljeno kot središče nemške zmožnosti ostalo prebivalstvo, da se pridobi nemški ! nosti ugled in spoštovanje in tako napr; bodočnosti, kakor si lo more zvestega 1; avstrijski Nemec predstavljati samo v ler niah.« ---Torej Trst brez nacriormln da bi v ptem gospodoval Ncmcc, Kakor fi predstavljati le v najlepših sanjah. Vlada i uradništvo nemško, prosti poklici nemški, ; goslovanl ln Italijani p3 hlapci, dekle, težaki, narji, tlačanil Bogve aH bodo v te*n bo<' nemškem Trstu njega bodoči nemAk! . hoteli sprejemati naše domače, JugosIovansV italijansko, Zenstvo vsaj še v svoje — boIni: nas moške pa v svoje — zapore?! Lavoratorjova polemika z nami postaja v zanimivejša, ker se v njej vedno očitneje pravi značaj Usta, kate*Cmu gre pač za uspeh, kakor so ga Iskale italijanske ašlfe v 3; brž niti vedel ni za to LavoratorJevo nehotično Juna Nemška nautika, hm. Bauer. das ist was and to Je vladna stvar in je treba previdno lav:: da ostane nemškonacijonalno-vladnl volk sit I.avoratorjeva socijalnodemokratska koza c V tem slučaju Je potem tudi majhna laž d-. -rmalen pouk in se zafo otroci niso mogli dovolj popraviti za vstop v realko, hoče učiteljsfvo tamkajšnjih hrvatskih ljudskih Sol med počitnicami pripravljati dece, ki hoče vstopiti v realko. Ta sklep učiteljštva je pozdraviti z največo hvaležnostjo. Naši otroci v Podra-inl p a Hrvatskem. Pretekli teden smo spremili sto naših otrok na Hrvatsko. Bili so vsi iz mestnih šol: Ciril-Metcdovlh in pripravnice v ulici Sv. Frančiška. Po poti $o bili otroci prav dobre volje. V Zagrebu jih Je sprejel »Središnji odbor«, ki je doslej sprejel in namestil po Hrvatskem in Slavoniji nad 18.000 otrok iz Bosne, Hercegovine, Dalmaclle in Istre. Po enem dnevu odpočitka v Zagrebu smo se- odpeljali v Koprivnico v Podravini ob ogrski fnejl- Todi tam so nas preprijazno sprejeli In spremili v golo, kjer smo otroke razdelili na kraje: Ludbreg, Koprivnički Ivancc, Bukovac In Gjelekovac. Po iz-fcornem in obilnem kosilu smo se t otroci odpeljali na vozovih vsak v svojo vas. Otroci so bili zelo prijazno sprejeti posebno v Ludbregu, kjer jiii |a pričakoval odbor dam in vse oblasti, araven cebrojnega občinstva. Ljudje so dobri in so todi »rečni, saj Imajo še vsega in ne čutijo vojne od; ene strani, ki goni našo deco po svetu. Našim otrokom se tam ne bo godilo slabo, le dobri ia ubnjrljivi naj bodo pri brstih Hrvatih. Starši naj v tem oziru otrokom pišejo, oni pa, ki iih ta t&den pošljejo, naj jih že v naprej v tem smislu podučijo. Po vsem Hrvatskem je na tisoče otrok, ki so jih dobrosrčni naši bratje sprejeli pod svoje strehe, k svojim skledam; za bratsko spoznavanje in ze-ti njenje naše, bo ta akcija doprinesla več kot ne-broj člankov, ki bi jih sicer ta mladina čitala. Duhovnik!, učitelji, občinski in drugI organi so na delu da bo naši mladini Čim prijetnejše na bogatih hrvatskih tleh. Naj bodo prepričani, da bo njihovo delo blagoslovljeno od stoterih slovenskih mater. — A. C. Procesija sv. Mohorja v Rojanu se bo vršila danes ob 6 zvečer (mesto zjutraj, kakor ie bila sicer navada). V Rocotu ponove danes v dvorani g. Skilana ob 5 pop. predstavo, ki je nedavno tako lepo uspela. Petje, tamburanje, burka. Cisti dobiček je namenjen otroškemu, vrtcu v Rocolu. Brata umoril. Včeraj je stal pred tukajšnjim vojaškim sodiščem 251etni Josip Artico, mornar, ki je služboval na vojni ladji »Helgotend« v Puli in Je •> t m. umoril svojega brata Ivana. Dogodek je 7'r.sti pri Sv. M. Magd. Spodnji, kjer stanuje rodbina — oče je kurjač v čistilnici petroleja pri Sv. Soboti — pobudil veliko razburjenje. Razsodba se proglasi v ponedeljek. Tedaj objavimo tudi daljše poročilo o dogodku.. Dramatično društvo. V ponedeljek, 15. t. in., bo odborova seja ob zvečer v pisarni g. dr. I. M. Cc-ka (via Vienna 10). Na} nihče ne zamudi danes posetiti šolsko prireditev pri Sv. Ivanu. Začetek ob 5*30 pop. Vstopnina 50 vir.., sedeži po 1 K. Cisti dobiček je namenjen polovico »Dijaškemu podpornemu društvu« fn polovico »Odboru za prehrano stradajoče dece«. Ha sporedu so orkestralne in pevske točke, deklamacija, prizorček, rajanje ia kratka Igrica. Dobrodelna šolska prireditev v Skednju. Danes, v nedeljo, ob 4 in pol sc bo vršila v Skednju, v veliki dvorani »Gospodarskega društva«, priredi- tev šol?kih otrok. Na sporedu, ki ga izvajajo Ijnd-skošolski učenci in učenke, je petje, telovadba, prizor, igra I. dr. Prireditev se bo vršila v prid slovenski organizaciji oskrbnic vojnih sirot in za stradajoče slovenske otroke. Z ozirom na blagi namen te prireditve je občinstvo naprošeno, da se je Udeleži v velikem številu. Kdor pomaga našim vojnim sirotam in naši stradajoči decl, pomaga svojemu narodu in indirektno tudi sam sebi. Sloveosko-hrvatskeiua učiteljštva okraja koper-ske^a. Da ne bo nesporazumljenj, cblavljam v celoti dopisnico tov. Facchina iz Pazina od 4. t. m. 1918 ter pozivam slov.-hrvatsko učiteljstvo našega okraja, naj se takoj odzove dopisu okr. šol. sveta v Kopru z dne 21. VI. 1918, št. 618 (Družinski podatki). Dopisnica sporoča: »Velesto-vani gospodine! Na molbu gosp. Bačića, koji je zapriječen poslom. Javljam Vam. da mu nlje bilo moguće stići na vrijeme u Kozinu, kako je bio Javio, 29. pr. m. bio je n Vrioskom, a 30 je n jutra otišao vlakom Iz Matnlja za Pazin. Mjesto, da stigne h Kozinu oko 11. sati prije podne, stigao je onamo n večer kasno. A svemu su krivi vlakovi, koji Idu neredovito. — Ujedno Vas molim, da nam pošaljete popis slov. ! hrv. učitelja (proferone) I članova njihove obltetU u koparskom kotaru Treba nam to za razdiobu hrane, koja će nam stići. Kako je taj popis neophodno potreban, u Interesu u&teVstva, to sam uvjeren, ća ćete sve što prije poslati!« BH sem včeraj (7. VH. 1918) v Kopru, a naS pregled je še vedno nepopoln, v tem ko imajo Italijanski kolegi svojega v najpopolnejšem redu I Zganite se, tovariši t — Škofije, 9. VII. 1918. Josip Bertok. Godba rz Velikem trgu. Tukajšnje etapno postajno poveljstvo naznanja, da bo danes, 14. t. m., od 11—12 dop., !i3 Velikem trgu z dovoljenjem mestnega poveljstva igrala godba dom. pešp. 40, Harođno-sOcijalna mladinska organizacija je imela v peiek zvečer svoj članski sestanek, na katerem se je sklenilo začeti z delovanjem. V to svrho se skliče v nedelje 23. t. m. izredni občni zbor. Zc sedaj opozarjamo člane in prijatelje organizacije na ta naš občni zbor. — Odbor. Iz Kobarida nam pišejo: V proslavo osvoboditve našega narodno za ve dne ga trga Izpod tujčevega jarma je napravila sa hribu nad trgom naša nadebudna mladina na predvčer gedu sv. Cirila in Metoda kres, kjer se je veselila m radovala z ognjevitim navdušenjem vsled prostosti po poitretjem letu sovražnikove vlade na naši rodni grudi. — Vse prebivalstvo trga se je pridružilo v duhu tel slavnosti ter s ponosom in z vse nado zrlo na svojo deco, zroč v njej ves up bližajoče se boljše bodočnosti. Da je dala naša mladina duška svojemu čustvovanju, je manifestirala po trgu, pre-pevaje narodne pesmi ter klicala: »Živela Avstrija! 2iveli Slovenci! Živeli Jugoslovani!« In pošiljala pozdrave bratom Cehcm. Oko marsikaterega očeta in matereje bilo solzno vsled navdušena njih dece, videč v njej toliko narodne zavednosti in rodoljubia. Na dan sv. Cirila In Metoda so pridno nabirala naša dekleta po trgu milodare za našo ubogo deco. Kifub sovražnikovim grožnjam in prizadevanju, da bi zadobi! pri nas simpatije, je ostalo naše ljudstvo vedno strogo petrijotično in neomajno v svojih svetih narodnih načelih. Podružnica CMD na Opčl^ah spi, medtem ko v mestu in okolici mene sestre med seboj tekmujejo. Prizadetim na znanje. — Ciriknetodar. C-brtna centra!« za obnovitev Goriške, r. z. z o. z., je že začela svoje delovanje ter išče, kakor opozarjamo na današnji razpis, več tehničnega osobja. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek 15. t m, se bodo prodajali dopoldne ir. popoldne cedrago-cenl predmeti, zastavljeni na »»stavne listke serije 142. Poslano*) ^sem po!T2đDunlc2in oučia eslns in min za žlmnlne! V smislu naredbe trgovinskega ministrstva s d^e 23. maja 1916 d. z. Št. 156, se zaplenijo vse zaloge ovčje volne, ter se ta upotrebi v vojne camene. Vse zaloge ovčje volne, posebno pa tiidl votee za žimnlce, treba oddati na C. m Ur. Hsiilrelnlcs silne s Trste. Via del Pesče št 4. Volna se plača po predpisanih najvišjih ceaafc ter se sprejema v uradnih urah. Za nakupovanje volne so upravičeni tudi legitimirani kupovale! volne, Isti fca se morajo legitimirati z izkaznico trgovinskega ministrstva. Zaplemba se razteza tudi na najmanjše zaloge ovčje volne. Patrijotična dolžnost vsakega posameznika |e, da odda volno, ki jo tako nujno potrebuje armada na bojišču, pri čemur bedi posebno naglašeno, da se za isto plačajo visoke cene, in ker se vsaka prekršba kaznuje od političnih oblasti im. podlagi obstoječih zak. določb z denarno kaznijo do K 5C00 ali pa zaporom do 6 mesecev. „IL n. 6. miritflrissftt mm tier ioIlsamniGlsteHe far Mstenteor (t fe hmim volne v limVia m fm lt.4) Uradne ure od 8—12 in 2—6. Češko Budjevlčka Restavracija (Bosa-feova uzorna češka eostilna v Trsta) se nahaja v ul G. Oalatti (zraven glavne poŠte.) Slovenska oostrežba m slovenski jedilni listi. irihkhiu ia pasejiunca ? s?, šrofimh pošta Zavije (Istra) registrovana zadruga z neomajeao zaveso ki se bo vršil dne 28. t. in. v prostorih g. Skorja Lovrenca na Sp. SkoKjah ob 9 zjutraj z našitkijnn dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobrenje letnih računov za 1. 1915., 1916., 1917. 3. Revizijska poročila iz dobe svetovne vojne rn ukrepi glede istih. 4. Volitev: a) naček>tva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako se do določene ure ne sestane zadostno število članov, zboruje se v smislu zadružnih pravil v istih prostorih in z gornjim dnevnim redom i. t. ne i?lede na število prisotnfh članov pol ure kasneje. ODBOR. 10 ;>o Dne 18» junija 1913., dopoldne, ob 9 u se vrši v Gradcu, Greisplatz, »Kavan1' Berlin«, se ilflitlff Hjj ^ a* v • Šil —« uA cS^rr do itu vse kavarniške oprave in pohištva, obstliti ječe s a. iz dveh SeifertAVeiide lilardo^i-50 marmornatih miz, 120 Thonett-stolo^0 zof, kuhinjske oprave, servisev ii porculane, srebra, stekla ttd. ,q* Interesenti se povabfjo k vdelezbi. ni _____Je- o.- •) Za Članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor veleva zakon. j ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU i BHra Peifess fl. Bata T«m - lastna ?aiau. jj DelnlSka glavnica K l«0.«00.000. - Rez.z»«V iB Raspisuje se natječaj za I ^Li BS^ % 3 >» ¥ i; » 5 * i I B J iS. ' i li» • f lili kod ovdašnfe Općinske Aprovizacrje. — Plaća po dogovoru. Natjecatelj mora dokazati sa ispravama sposobnost za vršenje takove službe, kao i osposobljen>e u knjigo — i računovod- in iim'Bšm&sf. Kr. hrv. zagrebško deželno gledališče. — Zagrebška opera se le snoči poslovila od trž. stva s »Toscoa tako, kakor smo napovedali včeraj. Poslovila se ni kot -Tbditre royal catfošal croate« s hrvatskim državnim grbom ead naslovom, temveč kot vsaka drusa gledališka drufba, ki ie prišla v Trst včeraj ail predvčerajšnjim ter pride morda v trst Jutri ali pa pojutrišnjem. Predstava sama po sebi Je bila razmeroma prav dobra ena naifcoljgffe »Tosk«, kar nam Uh Je dala zagrebška opera. Olavne aloge: Toska — Ozrod-zka, Cavaradossi — Rijavec ta Scarpia — Prtmo-sich so dosegle v polni meri svoj ospeh. Scenično se Je videlo kolikortoliko. da Je bfla zadnja predstava. Občinstvo je bilo zelo radodarno z odobravanjem, in Se posebej ono p srednje dobro obiskano. Tako se je torej zaključilo gostovanje zagrebške opere v Trstu. Danes nam ne pripuSča čas In prostor. da bi obširneje govorlH o vtisku, i! ga zapušča to gostovanje v našem Trstu, pač pa te-pregovorimo o njem kar najpreje. Bile so sv*t!e, sijajne strani, a bik) Je tudi temnih; sednall časi so pa taki: da Jc treba govoriti odkrito. !■ to tudi storimo. • • • Uradno se nam poroča: Intendant kr. isrv. deželnega gledališča, gospod poikcvalk - avditor fireljanović Je gospodu namestniku baroau ?nes-Sker.eju v imenu imenovanega gfedalftSn šsročil znesek 1000 K za dobredelp* asasene v T»te. Irma ZJlian Viktor Medved poročerta. Opčine- Trst, 14. julija 19S8. se računajo po 6 stot. besedo. — Mastno tiskane j SftVU. besede se računajo enkrat več..— Najmanjša Molbe SU podnijeti dO 20. OVOga mie-prlstojblna «saša «tot?«k. ; &eca na potpisani odbor. Pobliže informacije daje potpisani. ODBOR OPĆINSKE APROVIZACIJE u Buzetu, dne 10. srpnja 1918. Predsjednik: Dr. Dušan Senčar v. r. -sar " U k&fc B« deklo ki zna kuhati (za dve osebi). — šfe Acquedotto S2, II. Apclionio. 2J3C cm ara z štirimi predali, posteljo ia ete vzmati za eno osebo in lVa kuhinjske potrebščine. tTlica Faraeto 4S, Jerič, mizar. 3450 lp e dobrlsni spričevali sa hiina dela išče Al3 ae ta£oj. Zgl islti se od 9—12 v ul. S. S. Martiri fit. 12, II 2461 P l rercami na Ins odd. Edinosti. (ma^aziaer) zmoten za ve^jo lirmo ee .Šoc. Ponudbe z rei>- 3352 tL^iteljica u£i n6iay6mo in fraacoS iro Uifl 12 K mesečno, tlica Baeclii 3, II. n. 6'ednja vrata. 2425 'i-i j. Jreo! Uaali ki se bo vršil ^jj!1 tli" y toreH, dne IS. Mila i933 & 0. fp zviže? v zti^užhUi 'm m ul L Pr«s^ CeStj d^SSitiJL 20» IL Na DNEVNI RED: tvti 1. Poročilu nače ništva. ^o- 2. Po roči i o nadzor' ištva. 3. Potrjenje letnega računn. 4. Razdelitev čistega dobička. no- 5. Privoljenje nagrad naeelstvu. u-6 Volitev načelstva in nad^or-stva. 7. Sprememba pravil. # 8. Slučajnosti.*) - -TRST, 8. julija I9!8. f^ Trgovsko-obrtna zadruga v Trsat. mm CEHTRnifi za mi ovite? gorižee r. 7. T O- V:, razpisirie sledeča mesta: o v 5® r (mlečni kreesotov «irnp) naj-^UIIHII boljš: pripoaarček proti kronič-nema kataru in bolezni ^halnih. organov. Izdeluje lekarna Codernaaz, Trst, Ul. Rlbcrgo 17- D 7 KiljgHifefi mm anaonjaka ter po istem načine kakor v normalnem Ca-n. E9 dobiva v loSra'ni Jeroait;, Piazr* Caser-' ma eL 6 D 17 muvi ki naj ima večletno prakso v nad talnem stavbarstvu in je spos-ben popolnoma ; ? registrovana /adruga z neomejenim jumstvor H- Ferfolju, Alojz, I.^Jj" Ulčak.ir Josip, I. r. OPOMBA. § 37. zadru^aih i>ravil. V»rb-za'ru/nik sne na obenem zboru Btavit: predlo^te-ki niao iia dnevnem redu, a jih mora naznai vsaj pst dni pred ob?n iO.flf )0-o-ie pismeno načelstvu zborom r ^HBMmp sa?saa™ri»F KUPUHM b ti iTTE ^ nt' Ir. & L po na»vlšjili cenah. BUCHEt, rrstf?»: Lennl trg (Pazza}'* operator ku iib o^e? eorejeraa od 1-4 in od 7—S pop 4 uo deljiih od 9— 2. Borzni trg 7, H. Zubim. 224i> - ^ ' - ~ ^ - DrMIfS P!J sadeče poklštvo ; poročne postelje rlUUU dS in v*»eti, nojSde omarrca, omaro s štirimi predali, posteljo, vzmeti ln blazine, tli. Bolitario 2», L Horvat 24Č3 kopelj ie zamenja za Jestrine. Ulica liilijllU Slolino grande 42. Haag. 2449 iMienje jtrvi z Rod Lefecteure (»irap koncentriranega Salsabaiiglia vulgo estralit-. NajboKfti ia na^uspaSnejSi pripomoček sa Km. Lekarna Ooderznatz, nI. Kiborgo 17. 1130 Fotosrs!r Anton ioridS poiluje r e vejem ateljei a Tista. TU delU Peeto it " 40 „lipors fiodlna" ^ nevralgiji, rev- pretini) so prodaja t vseh WkarattlL D 16 L^idlilS govori tudi italijans&i, išče primerne \ službe v kaki pisarni ali trnovimi.. Naslov Ins. odd. Edinosii. o ftiovenakr- šolo. ler S vo 429 Proda se šltESS?s"1!Urio 2454 l7ffPfnlDVH popravljanje in ftifiče- I&Vi^MjCSm nje parketor. Pismene ponudbe pod Čišćenje* na Ine. odd Bdinesti. 3418 fihVei m krasno stanovanj«; (4 sobe, kopal-UUUU MS niča, mala sobica ia 2 druga prostora) v nI. Kandier it. B, L nad. ~ 2411 VnvtliTfif«« vsake vrste. Fran Babii, ul aUPUJgin Molia pande it 20. 2347 Bekio sa hiina in no^sks dela i46e Jnkob Bole, Rojan, ul. Moreri it. 90. 4 tS2 hgsžK za parkete i.^p beri; fotografičns potrobifeii prave ; d i A a v n, kjrta.ee. Eesalnike, laaniee. Sobe, likere itd. predaja mirodii&ica Cilli. el:e Poste 6 sa i n e r al- ▼ v^liid iz-n e in pri-kreme. l ulica D 39 Pristni eosek, Posto 6. odloikke S7&&, kupnje miro-diinica GilJJa «lica deli t. D S§ Beli p?gf2R trjrJzi!: dilulci Oiliia, ul. 4eHe Peste B 87 iiEte« reovee, trgovec. ti^S v avriio ženit7® izobraženo, pcSten^ go^sodicao ali vdovo ilegantce poat^ve, dobrega trsa, aa- rari, zmožno feišnin dsL Zaitavs » premoženje. .Natančne jH-mene ponudbo t« (Vatera bode na častno bess Vrajeun) 5đso „KcY*r-jetao" na Ins. odd. EdinostL SM42 samostojeća dela. V po štev prrie le inženir po poklicu. H ffauhgHH fnhj?; t Rr i 11. Mu f sledi Isto su, »možen samostojnega izvrševanja načrtov m proračunov, vodstva 'ter nadzor-1 stva na stavb išči h. HI. Eno ev. več možkih ali ženskih pisarniških moči, ki naj bodo vešče strojnega pisanja, stenografije, slovenskega m nemškega jezika, ev. tudi laščine. Nekolekovane prošnje z natančnimi podatki o sposobnostih, dosedanjem Službovanju in spričevali naj se ulagajo pri Zavodu za pospeševanje obrti v Uubijani Dunajska cesta 32. Navede naj se termin, s katerem še mogoče nasiopiti službo. Možki prosilci naj navedejo natančne podatke o vojaškem razmerju. Protfa s«~v irtaškfi okoBScI za 1S.090 kron. HIŠa ima 9 prostorov, krasen vrt, veiifc hlev, gostilno, tobakarno, žganjamo. Kupovale! uaj pišejo pod Hi3a* Ins. odd. Edinosti. trg ---- delle i< cna) 12,1. n."- ^^ve- LL1,M "" "" sta, Z O BO Z D RAV N i K Dr. J, Ce rnak v Trsta, ulica Posta vecchia 12 vogal ulice delle Posti izdiranje zobov brez bo* le&in. — Plomb? t-an^e. — UM^THI ZOBtiE -- Trsi, Viu Haria Teresa-S. er?tfmrn v ____ar- re- ne- Oglasi, osmrtnice, zahvale ta vsakovrstna; naznanila reklamne vsebine, uaj se poši- i ISaJo fia »Iaseratni oddelek Edinosti« - j Ulica Sv. Frančiška Asiškega 28. pritličje. Novi dohodi volnenega blaga za moške in ženske. Velika JaI izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko- tšče sala dmiiaa (3 osebe). — Delo in pl&Ža p« Commercial« 9, IU., 1«to. 3 27 mm sode kupuje Hotel Balkan, Trst, Piazza Caserma. uska Uf-mđMmm banica Podriiinica v Trsta vih ovratnikov in okraskov. ^ ........... [JIIL LLJJ iLU1I bil __na- • seh dor BSts tmum ftsu. 11 Uradne ara 03 9-1. ^ Kupuj« fe prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, ti^je zlate papirnate novce in devize- stč Daje ga^dujme r*a vrednostne papirje ia blago fn izvršuje vse v bančno stroko spadajoče transakcije. JUlIUd^t VVlUiUJti mBW te mm U fM-mlm naMž m đožewriL ©bacila vojnim ujetnikom. ^ & rezredne leferiie. I ra- oči ■ra- ek, .iv-ra-eni i bi iilO i ie šili, Stran IV. »EDI « ste v. 14*. j .'■ 1 ~ ^ iV Trsiti, dno 14. jnHjamS. awi mi i- , ■ i nb —------_---- istie slike M šsnti'idsKsšilo Kraja. /elie slike. Nova šola. Šentvidski socia-ti. Zgleiina odločnost in iiemškuiarska :asa. Zavednost naših mater. Požrtvo-ilnost velikih in malih. Narodna imena. Novi rod. Nadpis mojega prvega poročila stjo. Že sedaj ie za 1. razred pripravkih nad 70 otrok; pomislite, da so svo-časno ustanovili prvi nemški razred za j otrok! Ne !e prvega, ki dobi sporedni-marveč tudi 2. razred naše šole so nagnili naši otroci. To je prav lepo sprice-do za naše starše. Poseben pojav, ki ne vem o njem reci, \m da bi ga prištel, so šentvidski socija-;ti. Mnogi so otroke vpisali v slovensko >lo, in nogi ne, temveč so jih poslali v jejezične šole: nekateri celo očitno na-»rotujejo naši šoli. Z ozirom na obe za-iji kategoriji trdim, da bi dr. H. Turna 3liko bolj koristil narodu, ko bi bil spisal ■imeren poziv v prid šoli kakor pa da je Dslal dolge članke v »Lavoratore«. . o: j, kar še ni, se še lahko zgodi, pravi andrijarski pregovor, in laški? meguo rdi che inal. Zato prosim vodstvo jugo-ovanske socialne demokracije, da ne le ikrat mimogrede opozori, marveč da v usnici pouči svoje šentvidske somisljeii!-kaj je njihova dolžnost, ko izbirajo ed nemško, intalijan. in slovensko šolo. Propaganda za vpisa vanje v šolo se -ši po natanko izdelanem načrtu. In tu orani povdariti vse hvaie vredno odloč->st mnogih našincev, ki kljub besni agi-■ciji nasprotnikov, ki ne varčujejo ne z < zini, ne z grožnjami, ostajajo zvesti ra-j x!u. Ni iih mnogo, a ti so možje, značaj:,) se ne strašijo ne tovarišev, ne pred-ojuikov. Argument, ki so ga nasprotniki ijraie ponavljali, je: žeiezn'earski otroci ■orajo znati nemški, v šentvidski šohl pa 3 bodo le slovenski učili. Ta argument 3 drži, kajti v naši šoli se bodo otroci z\\\ slovenskega in nemškega jcz;ka. To ; potreba časa. potreba razmer, v kaie-, h živimo. Že danes opozarjam r^a to )lsko vodstvo in pa Družbe samo. iSent- ! [dski starši pa bodite v tem oziru brez; •erbi: vaši otroci bodo znali slovenski in [ smški. „ Prišlla je mati, da bi vpisala hčerko v. 3I0. Potem je tožila: oh, kako nezavedni | > naši starši, vse rine v laške in nemške. Me. »No, to pa ne,", sem jej odgovoril, tvno narobe. Nad 50 železničaro-•ok sem že vpisal; to je lep dokaz, da so mtvidske mamice zavedne Slovenke, ln ejala je zavestno: »Saj to je naša dolž-osVa — Druga mati ie dejala: »Pet otrok nam. Štirje so bili v nemških šolah; j Jaj pa, ko imamo svojo šolo, dam malega j •slovensko. Ni ga zlata, da bi je podku-ili: deček mora v slovensko šolo!« —j tara mati je privedia dve vnukinji in je ovorila s solznim očesom: >Moja srčna elja se je izpolnila. Oh, kako sem hrepe-ela, koliko sem vzdihovala in molila! — 'og vam daj zdravja, gospodje, ki se toli-, 0 trudite za naše ljudstvo.« In stara žena j j s tresočo roko položila petak za novo olo. — Uboga vdova-rnati ima 3 otroke;! ivi ob deiu svojih rok; srednja deklica odi letos v 2. razred laške šoie, kjer do-iva knjige zastonj in precej obleke, ker je boga in obenem zelo pridna. Pa je mati ekla: »Naj bo, kar hoče, četudi ne bo do-ivala, kakor v laški šoli; naj bo, L>og že revidi; svoje krvi pa vendar ne zatajim.« ^ Mati ima deklico v 3. laškeiu razredu 1 dasi bi deklica jeseni pristopila v 4. i az-cd dotične šole, jo je mati hotela preplati v 2. razred šentvidske šole. Bratje, li niso to prizori, ki pravijo: tak rod ne ropade? Kje je Slovenec, ki mu ne bi rce hitreje utripalo pri tem? Zakonski mož brez otrok mi je stisnil esetak v roke rekši: »Nimam otroka, da i ga vpisal v šolo, vpišite pa to malen-ost.« — Ubog trpin, sam star in reven, ( i je odtrgal od ust pet kron, da je daroval a šolo. — 11 letna Štefka je kar na svojo oko zbrala 82 kron. In mala Ljubomira! Neštetokrat je že prišla k meni in mi pri-lesla večjo ali manjšo svoto »za. šentvid-ke otročiče«. — Pa mali Danilo! 20 nov-:ičev mi je izročil: za šparovček mi je i.ala mama, pa jih dam »za štvinsko solo«. £ekel sein mu. *No, to bo pa za ena vra-a.« On: »Jutri bom prnesu še deset, bo ih za eno okence.« Sijajno spričevalo prave narodne zavednosti mnogih staršev dajejo tudi na-odna imena, ki so jih nadeli otrokom pri irstu. Evo jih nekaj iz kataloga za prvi azred: Vladimir, Slava, Zorislav, Stanl-lav. Zora, Ljudmila, Nada, Bogomil, Da-inka, Milan, Dragica, Vida. Ali niso to razveseljivi pojavi? Ali ni-,o to svitle strani v sliki svetovidskega )kraja ? Da. V nemškutarskem šentvidskem )kraju imamo lepo četo narodnih družin. Te so si postavile šolo.» Iz te šole izide od, nov rod, nov po duhu. Ta novi rod •topi v kolo prvoboriteljev tržaškega Slovenstva, da mu pribori zlato narodno •vebodo, po kateri vsi hrepenimo. Novi od, ti naše upanje: rasti, krepi se. bojuj i tj - 7inncrTj1 DAROVI. — Za šentvidsko šolo: Frane Ščuka K 5'—, za barkovljanski otroški vrtec F. Ščuka K 5'—. . — G. Egon Tancig daruje povodom narodnega praznika za straUajočo deco K 20'—. — V počaščenje spomina pokojnega Dušana Co tića so darovali v Gorici po 2 K: Ušaj, Sakslda, Orel, Povh, Sue, Trelič, Iv. Vodopivec, - R. Pe-tean. F. Pesan in R. Štubeli. — Skupaj K 20'— za šenevidsko šolo-. — V proslavo praznika Sv. C. in M. je nabrala vrla šentjakobska Slovenka g. Emilija Pečar 36 K. Darovale so po 2 K: Germek Ana, Kavčič Marija, Šturm Frančiška, Zavašnik Josipina, Franja Si guli n, Rosič Marija: po 1 K: Jos. Giurovicb, Lukančič Marija, švigelj Barica, Zafret Rozalija, Kerševan Pavla, Kodrič Anton, Brešar Antonija, Lumbar Andrej, MauriČ Ana, Kovačič Lucija, Sam-sa Frančiška, Stopar Emilija, Mikalič Ivanka, Šu-ligoj Katarina, Vodicar Ivana, Ttnaner Elisa, Samec Frančiška, Cajhn Katarina in mnjše svote: Guttman, Zenko, Cermel, Zadnik, Dodič, 2nidar-Či5, Ivančič, Hervatin in Pečar. Vrhutega dala Mihočič Marija 2 K. — Pridna šolarja Pavel in Karel Prelog sta nabrala 16 K. Darovali so: Trije neimovani 5 K, po 1 K pa: TomaŽIČ, L. Štrukelj, Tominec, Merhar, Gr. Zidar, Ant. Sinigoj, An. Breznilrar, Vodopivec, Le-relielich, Mihalca, Bordon. Obojno svoto hrani tajnik. — Varenka pl. Kleinmayr, učenka II. raz. CM šole, daruje o priliki sklepa šolskega leta žen. podružnici CMD 10 K. Denar, hrani uprava. — Ob desetletnici smrti pok. mame, daruje družina Oerk—Moser S K podružnici CMD v Skednju. — Na god sv. Cirila in Metoda nabrali malčki v otroškem vrtcu v Skednju za isto podružnico 8 kron. Za šentvidsko šolo so darovali Fani Bečan 3 K. Gospodična učiteljica Marija Pieiferjeva je nabrala mej znanci in učenkami 200 K. Darovali so po 10 K: Rožac ; po 5 K: Kalin M, Kosič, Fonda T.; po 4 K: Vitez; po 3 K: B. Žerjav, Tankoviče-va, Bačarjeva, Kompare Zv., Kompare Pavla, I. Marsič, M. Marsič; Katnik; po 2 K: Černe LJ. Per-čič M., D. Vitez, M. Beg, LJ. Sajna, D. Kodričeva, O. Meden, I. Rosič, Macarol, Sornova, Rožačeva, Mrakova, Gombačeva, N. N., Trdinova, Gantar Jeva, Švigelj, Carcovicb, Kraigherjeva, Dclkin, Sle-kovec, Vičičeva, Herenova, Krebsova, škabar, N. N.; po 1 K: Kodrič Virt, Race, Furlan, Simonič, Kodrič, Brtoncelj, Engelman, Kelemenič, Vodopivec, Hotzl, Lavrenčič, Majceničeva, Bizjak, Na-kovčeva, Rebčcva, Baranon, Harlman, Uubančič, Dimnik, N. N., N. N., Kmetova, Erjavec, Trtovec, Pivec, Zavašnik, Tomažič, Sankovič, Velepec, ButKhna, Volerič, Simoničeva, Vuga Bole, Urh, Stajdohar, N. N., N. N., Spetič, Kuretova, Majce-nidf N. Durnik, O. Durnik, Božič, Fortunova, Krebsova, Saksidova; vrhutega so dali dečki CM šole pri Sv. Jakobu 1 razred: 3 K, istotam deklice: IV. b: 11 K, VII.: 10 K, II. a: 8 K, IV. a: 7 K III a: 6 K, III. b: 2 K, I. c: 1 K. Denar hrani tajnik. — Med kraškim skalovjem- praznujemo god sv. Cirila in Metoda in smo, spominjajoč se naše dece, zbrali majhen dar za moško podružnico CMD. Darovali so: narednik Vareško Jožef 2 K, četovodja Vrabec Vekoslav 3 K, desetniki: Mata-jurc Anton 2 K, Poropat Matej 2 K, Sancin Benedikt 2 K; podesetniki: Orel Leopold 2 K, Med-vedič Ive 2 K, (orožnik) Jaklič Jožef 2 K, Roje Franc 1 K; črnovejniki: Magajna Jožef 80 v, Ota Jožef 50 v, Sfolfa Vekoslav 1 K, Jr.čka Anton 40 v, Terbižan Franc 1 K, Hrovat Anton 50 v, Štrajn Anton 30 v. Čemela Franc 60 v, Šonc Franc 1 K, Pertot Jožef 1 K, Stefanutti Jožef 1 K, Trampuž Jožef 50 v, Ružič Ivan 1 K, Cernic Franc 1 K, Pueer Ivan 40 v, Gandoifo Franc 1 K, Koiman Ivan 30 v, Pertot Vekoslav 2 K; skupaj K 32'30. To so Jugoslovani c. kr. obrežne straže oddelek sBrojnica«, vojna pošta 383. Pozdrav vsem tržaškim Jugoslovanom! SB 9H PRIPOROČLJIVE 79 mrn Rokavice in modn« potrebščine. IT. VEN1ER & O«cap. Corso U. MoUft« £OtMb-SCine in izdelovanj« rokavic. CliSenJt Itt popMT-ljanje rokavic.- C«na zmarnt, 1810 Trgovina iestvln IVAN BIDOVEC. Trst, ul, CamptnUa 13 {£rg PonteroBso). Ima v zalogi: č^j, paradišao serro, ženi, kiatft kumare«, kock« zsi juho. Ko ajfck, Termonth. maršal«, malinoreo in več vrst mineralnih vod Ui blago aprorizaoijske komisije. (414 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA LiVARNICA 08ViJLDEIXA. TU Medla 26. Izdelovanje in poprars strojev ln motorjev. Preračuni. _ #91 Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trsl,^dioa Valdirfvo 19. Arti-Etična vezava, žepni koledarji lastnega izdelka* — Vpisniki (registri) posebnega sistema. 307 Majolične peči in Štedilniki M- ZEPPAB, nI. 8. Giovanai • in 13. NajboljSa Izdelovanja la najpopolnejša vrsta. Gene čmerne. 20* Hotel Continental Trst, ulica 9aa NicoU 1%. 25 (blizu Oeraa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Ceno zmerno Postrojila točna. «0 PODPISUJTE ki sestoji Is a) Sl/š državnega posojila amortiziranja v 40 letih, davka prosto po K 92«—#/t s odbitkom obresti enega meseca, t. }. K —■46, tedaj neftto po K 91.541«. Podpisuje se lahko nominalnih od K 50.— naprej. Rendlblliteta, najvišja: 7.36V h naimaniša: 6.06V b) S1///, držarnih zakladnic davka prostih odpovedljivih po nominalnih ▼rednosti od 1, septembra 1924 s prednaznanilom od 6 mesecev. neftto po K 95.50V — Rendlblliteta: 6.43°lo Podpitovalcem državnega posojila in državnih zakladnic se ponuja veči dobiček s tem, da odrezal ki zapadejo dne 1. septembra 1913 (9 izvanrednim uživanjem obfesti za 3 mfesece) se takoj Izplačajo, tako da bodo posojila iz zakladnice imele odrezke od 1. marca 1919. Papir, VELIKA ZALOGA PAPIRJA sa ovitke, papirna- tih vrečic lastno tovarno. — ValSki rasnih barv in velikosti. Oeno zmerno. — Gastone l)ollinar( Trst, Via dei Selsl lt>. 266 Damska krojačnica A. RTEGER, Trst, »lica Commercialo 3. Izdeluje vsakovrstno obleke po anglelkem ia francoskem kroju, plesno obleke, obleko za poroke, bluze za gledališč« itd. Cene zmerno. 337 Sledeče banke sprejemajo podpisovanja in nudijo z ozirom na pjsebni patrijotični namen tega posojila vse možne olajšave s« dajejo vsa potrebna pojasnila: Jadranska banka, Trst in Dunaj, I. Tegetthoftstrasse 7. Podružnica Anglo-Avstrijske banke^ Trst in Dunaj I. VValtnerstrasse 2. Centralna banka nemških posojilnic. B^nca Comm§rciale Triestina, Trst in Dunaj, I. Schotterlng 2. Trž ška podružnica Ljubljanske kreditne banket Banca di cred;to popolare. B.\nca Generale di deposlti podružoica v Trstu, Via Nicolo 8. Podružnica c. kr. pHr. avstr. Kreditnega zavoda za trgovino in o£rt, Trst (a Dunaj VII, Zoller |asse 2. Banka Union podružnica Trst in Dunaj I. Wachtcrgasse 1. Podružnica ZfVnostenske banke, Trst in Praga Pr.nska ulica 7. r GAMBMNUS i vsaki volor ob »V. veffltt vaMa pito Vstopnina K 1«— liialii Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Oabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razpeti java. — Vsaka ženska naj čita uelezanimlvo navodilo moderna gojitev prs izki&n nasvet pri oslabelosti ia oomanikanlu krspKostl. Pišite a polnim zaupanjem na IDO RBADSE, Pressburg (Otirsko) liMimm l flM. 19 No stana Mm milni zb hm, ploDico, rž Iti kateri nieljojo vsako irnie na najfinejšo moko, dobavlja a amo edina teiHa turdkd Jiri Finke Praga 11 — 1957. - Trcoi/caai ifeilki popiijf. - N« stana nlf srebro in đrasulje kupuje po najvišji li cenah dobroznana urarna In zlatarna ALOJZIJ PGVH v Trsta Plazza Barriera v. 2. v Trsta s« je ^ež-sHla nn g^r&o St. 15 v sJa^r/jlco;^ & Fitfl*. A Ve%a jpera'wta iisifh vjrižic itd. Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TU3CHER konces. zobotehnik Trst nI. nmfvDj. Frana Josipa 13, II. Ordinira od 9 pred p. do 6 zvečer. Ufflnno-WL«iiil at8lj§ Izvrsnje tudi r^iiloaa, ]} orni .J loJi mi^onpSu gošp, uirovlai-feov sprej^nja nar^ČD« la jik U-vršnjo ua doma^, er. tndl zda^ inesta po n^JiiAfiiiaiilh S Trsi, ul. del M fjtiz Trst, ¥ia Casss e&l R3sg»armio šfv. 5 Kapital in rezerva K 23,500.000.- ^ KapiJaS in rezerva K 33,500.000.- FILIJALKE: Dunaj Tegetholstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Sbenik, Zadar KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije.' zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOS1TS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. MENJAL N 9 CA VLOGE NA KNJIŽICE PfF- 3 'la °|o od dneva vloge do dneva vzdiga. Reptni davek plačuje banka od svojega. Gbrestovan]e vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akrdditlvi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirje? proti kurzni izgubi, revizija IrcDanja s^čk Itd brezplačno. St tvbni krediti, remljours-kre