V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 13. 4.1984 CENA 14 din Glavni urednik: Igor Slavec . Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 29 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA TA GORENJSKO 23. Sejem gozdarstva in kmetijstva Programsko in strokovno bogat Prirediteljema — Poslovno prireditvenemu centru Gorenjski sejem in organizacijskemu odboru Sejma gozdarstva in kmetijstva - je skoraj v celoti uspelo uresničiti pred leti začrtani program te specializirane spomladanske sejemske prireditve v Kranju — 380 domačih in tujih razstavljal cev s področja gozdarstva, kmetijstva, predelave hrane in izdelkov široke potrošnje bodo na sejmu do 23. aprila popestrile tudi številne spremljajoče prireditve Kranj — Danes se v Savskem logu v Kranju s prvo od letošnjih sejemskih prireditev začenja 23. Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva, ki bo trajal do 23. aprila. Čeprav težavne gospodarske razmere pri nas danes niso najbolj naklonjene organizatorjem sejemskih prireditev, vseeno velja ugotovitev, da je bilo med razstavljalci precejšnje zanimanje za to kranjsko sejemsko prireditev. Na 15 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin namreč sodeluje 380 razstavljalcev, od tega 24 iz tujine. Sejem je dopoldne ob navzočnosti gospodarskega in družbenega življenja Gorenjske in Slovenije odprl član predsedstva Gospodarske zbornice Jugoslavije Mihail kfer, ki je zadolžen za agrokom-pleks Jugoslavije. Predstavniki Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem in organizacijskega odbora Sejma gozdarstva in kmetijstva so na tiskovni »diferenci poudarili, da jim je to-tot prvič skoraj v celoti uspelo uresničiti pred leti začrtani program te sejemske prireditve. Prireditev ima nekaj takšnih novosti, ki bodo prav gotovo zanimale tako strokovnjake kot tudi ostale obiskovalce. Letos pridobljene izkušnje na tem sejmu pa bodo prav gotovo napotilo za nadaljnji razvoj prireditve, v katero bo treba v prihodnje vključiti tudi čebelarstvo. Nedvomno je letošnji Sejem gozdarstva in kmetijstva v marsičem veliko bolj specializirana prireditev kot so bile vse tovrstne doslej. Kvalitetni napredek se kaže tako na gozdarskem in kmetijskem področju, pri predelavi hrane in predvsem v spremljajočih strokovnih prireditvah. Prvič je v tolikšnem obsegu v naši državi predstavljena ovčereja z razstavo ovc v večnamenski hali. V sejemskih dneh bo na programu tudi poseben posvet o uresničevanju programa razvoja ovčereje v Sloveniji. Tako za lastnike manjših obdelovalnih površin — tudi za tako imeno- Združevanje denarja za elektrojeklarno UlJBLMriA — Izvršni odbor Ljubijansfce banke — Združene banke je na seji na priporočilo pristojnega bančnega konzorcija "vedel postopek za združevanje **fedstev za graditev elektroje-***rtie II na Jesenicah, .^zahtevni in zapleteni razpra-11 različnih pristojnih ustanov in Porabnikov jekla o smotrnosti Saditve omenjene naložbe je "amreč prevladalo mnenje, da Jj** obrat potrebujemo. Za zgraditev prve faze elektrojeklarne bi bilo treba do vključno leta 1987 združiti 5,455 milijarde dinarjev, od česar bi morali letos združiti 700 milijonov dinarjev. Devize za kreditiranje opreme za graditev prve faze elektrojeklarne-blizu 66 milijonov zahod -nonemških mark — naj bi zbrali s kreditom, ki bi ga najela Železarna Jesenice (55.965.222 DM), kredit za nekaj manj kot deset milijonov mark pa naj bi zajela Ljubljanska banka — Združena banka. J Vm sadovi bodočnosti so v današnji setvi, pravi kitajski pregovor, ki velja tudi za naše kmetijstvo. Gorenjski kmetje so v teh dneh že pričeli s spomladanskimi deli. Jara žita bi morali posejati že do 1. aprila, vendar tega ivemenske razmere niso dopuščale. Krompir bodo posadili ie pred prvomajskimi prazniki, po prvem maju pa tudi koruzo za siliranje in za zrnje. — Foto: F. Perdan vane vrtičkarje — kot za tiste za malo več zemlje bo zanimiva razlaga strokovnjakov biotehniške fakultete o vzgoji vrtnin na manjših površinah s poudarkom na zgodnjost pridelka za presno uporabo in s tem v zvezi s prikazom možnosti namakanja in zaščite posevkov. Iz gozdarskega dela programa bo vredna pozornosti razprava o škodah v gozdovih, posebej še-o škodi zaradi vetra. Zanimiv je program Agrosa, ki združuje slovenske proizvajalce mehanizacije, kakor tudi nastop GLG. Poslovna skupnost živjlske industrije se predstavlja z 31 organizacijami, ki se ukvarjajo s prehrano, Sozd KIT pa z dvanajstimi slovenskimi kmetijskimi zadrugami. Na okrog 3000 kvadratnih metrih je razstavljena kmetijska in gozdarska mehanizacija, za katero bodo vpisovali interesente za nakup. Poseben program za zdravstvo pa imajo tudi lovci ob 10-letnici meddržavnega av-strijsko-jugoslovanskega dogovora o gojitvi jelenjadi v Karavankah. Razen omenjenih pa bo med sejmom tudi več drugih strokovnih posvetov in srečanj, tako o pospeševanju mlekarstva, pridelovanju krompirja in drugih dopolnilnih dejavnostih v kmetijstvu. Seveda pa na sejmu ne manjka tudi blaga in izdelkov za široko potrošnjo. Med razstavljalci s tega področja jih je precej iz zasebnega sektorja. Med tujimi razstavljalci pa so v glavnem tisti, ki računajo na konkretne dogovore z gospodarstvom v zvezi s sejemskim kontingentom. Kot v oceno na začetku sejma bi lahko /-upi.aii, ua jc ic-tošrTja prireditev programsko in strokovno bogata, vsekakor bogatejša tako glede novosti kot posebnosti dosedanjih priredb- A. Žalar Predlogi za razbremenitev gospodarstva Pri delitvi ustvarjenega dohodka je delež, ki ostane gospodarstvu, iz leta v leto manjši. Leta 1980 je znašal 64,1 odstotka, lani pa le še 58,1 odstotka, čeprav bi se po zvezni resoluciji moral delež lani povečati za dva odstotka. Vse te ugotovitve niso nove, zato je zvezni izvršni svet predlagal, da bi do konca aprila letos selektivno znižali stopnjo davkov in prispevkov od dohodka organizacij združenega dela povprečno za pet odstotkov, do konca septembra pa še za enak delež, hkrati pa bi znižali za štiri odstotke tudi prispevek in davke od bruto osebnih dohodkov (aprila za dva odstotka in enak delež še septembra). Zvezni izvršni svet je ocenil, da bi na ta način v Jugoslaviji razbremenili gospodarstvo za 70 milijard dinarjev, strokovne službe republiškega sveta Zveze sindikatov-Slovenije pa so izračunale, da bi učinki predlaganih ukrepov za razbremenitev gospodarstva znašali v Sloveniji okrog 14,5 milijarde dinarjev. Vse republike in pokrajine so dolžne sprejeti ukrepe, ki bodo pripomogli k temu, da se bodo zmanjšali prispevki organizacij združenega dela za varstvo okolja, za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, za kazni, takse in sodne stroške, bančne storitve in plačilni promet, zavarovalne premije in za komunalno rabo, zmanjšale pa naj bi se tudi razne obveznosti, ki izhajajo iz sklepov družbenopolitičnih skupnosti, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, sklepov skupščin splošnih združenj, zbornic in poslovnih skupnosti. Za razbremenitev go-spodarstva je pomembna tudi sprememba davčnih predpisov in drugačna razporeditev davčnih obremenitev. Družbeni dogovor o ukrepih za zmanjšanje materialnih obveznosti gospodarstva pa predvideva tudi enoodstotno zmanjšanje izdatkov oziroma prispevkov iz dohodka in osebnih dohodkov za stanovanjsko graditev. Zasvojeni s papirjem Vse bolj se zavedamo, da sino postali papirnata družba. Birokracija nam pije kri, pravimo, saj brez papirja ni moč opraviti nobene stvari več. Nič čudnega torej, da nam manjka papirja, bi lahko v šali pripon]nili. Predpisi, zakoni, ukrepi. . . Nič ne rečem, mnogi so potrebni, saj morajo temeljito zasukati naše ravnanje in mišljenje. Še nedolgo tega smo delali le zase, kar nam je manjkalo, pa kupili na tujem. \' nedogled tako seveda ni šlo, dolgovi so postali preveliki. Poslej moramo hoditi na tuje tudi prodajat, ne le kupovat. Toda, so res vsi potrebni? Ustavimo se lahko kar ob depozitu, za katerega ljudje pravijo, da je že nekaj časa odveč. Ali pa turistični čeki, ki ob drsenju tečaja dinarja res niso potrebni. Da seveda ne go-vorimotkako slab psihološki učinek imajo na tujca. Je že tako. da je srečanje s cariniki prvi stik s tujo deželo, naslednji pa zamenjava denarja. Tedaj si ogledujemo in obračamo v roki tuj denar, ocenjujemo, kakšen je in iščetno na njem državni grb. Mi pa potisnemu tujev v roke papirnati ček, ki mu ne more povsern zaupati. Mar tudi s tem ne jemljejo ugleda dinarj-i? Spustimo se raven nižje. V občinskih upravah se sprašujejo, kako bodo zmanjšali število zaposlenih, če pa, na primer, novi zakoni in predpisi na področju urbanizma terjajo nove delavce. Iz krajevnih skupnosti slišimo glasove, da ne vedo, kako bodo popravili obrambne načrte, saj bi za to potrebovali celega človeka. Računovodje v delovnih organizacijah skrbi, kako bo z novim načinom obračunavanja ,bolniške\ ki jim bo naložil veliko dela, z dodatnimi zaposlitvami pa seveda ne morejo računati. Ali pa nova in nova izračunavanja prispevnih stopenj iz osebnih dohodkov, ki so jih službe pri samoupravnih interesnih skupnostih devetkrat spremenile, škofjeloška je denar celo vračala. Primerov je polno naročje. Primerov, ko nekdo nekaj spremeni, pri tem pa ne pomisli, koliko papirnatega dela potegne za sabo. Učinek pa je seveda vprašljiv. Prihaja celo do tako nesmiselnih stvari, da si v Kranju štejejo za velik uspeh enotno evidenco socialnih pomoči, pri tem pa ne povedo, da jih je veljala skoraj toliko kot socialne pomoči, ki so jih razdelili. Ali pa, denimo, da v stanovanjskih skupnostih ostaja denar za subvencioniranje stanarin, kijih nekateri že resnično težko plačujejo. Toda bojijo se kopice papirjev in uradnih mnenj, zato za pornoč ne zaprosijo. Postali smo zasvojeni s papirjem. Vsake zasvojenosti se je seveda težko otresti. Birokracija je trdoživa, zaupa papirju, ne ljudem. Ali torej ne bi kazalo malo bolj zaupati ljudem? M. Volčjak Odpadni papir za pionirsko organizacijo — Učenci podružnične osnovne šole Lucijan Seljak iz Mavčič so se lotili zbiranja odpadnega papirja, denar pa bodo namenili za delovanje pionirskega odreda na šoli. Prvošolci Aleš, Uroš, Teja, Roni in Matej iz Podreče so zbrali veliko papirja. . Zanimiva predavanja Kranj — Marksistični center pri Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju bo prihodnji teden pripravil niz zanimivih predavanj, ki bodo namenjena študentom in širši javnosti. Predavanja o aktualnih temah današnjega dne bodo v veliki dvorani skupščine občine Kranj. V ponedeljek, 16. aprila,ob 9. uri bo o problemih družbenoekonomskega razvoja Afrike predaval dr. Miran Mejak. Ob 16. uri pa bo o aktualnih družbenoekonomskih problemih Jugoslavije spregovoril dr. Jože Mencinger. V torek, 17. aprila, ob 9. uri bo predaval dr. Branko Pribičevič, ki bo spregovoril o perspektivah in problemih socializma kot svetovnega procesa. Ob 16. uri bosta o dolgoročni strategiji tehnološkega razvoja Slovenije in Jugoslavije predavala Peter Stanovnik in Emil Milan Pintar. V sredo, 18. aprila, ob 9. uri bo o mirovnih gibanjih v svetu spregovoril Bogdan Osolnik. Ob 16. uri pa bo predavala dr. Aleksandra Kornhau-ser o transferu raziskovalnih dosežkov v izobraževalno delo. Aktualna predavanja, ki jih vsako pomlad pripravi kranjska šola za organizacijo dela so že tradicionalna in vselej zelo obiskana. Brez dvoma bodo tudi letos vzbudila veliko pozornost, saj bo v Kranj prišla vrsta odličnih predavateljev. Planinsko predavanje V torek, 17. aprila,bo ob 19.30 v Delavskem domu v Kranju letošnje zadnje planinsko predavanje z vsebino Lepote gorske narave. Predavala bo biologinja in alpinistka Jana Vidičeva, ki bo z izbranimi diapozitivi prikazala gorsko* cvetje, rastlinstvo ter živalstvo in opozorila na nekatere posega človeka v to občutljivo okolje. S pretanje-nim očesom izbrani motivi kažejo tudi Janino fotografsko spretnost ter so prava paša za oči. OBVESTILO! Vse delovne organizacije in ustanove, ki jim v današnjem Glasu zaradi pomanjkanja prostora nismo objavili naročenih objav, obveščamo, da bomo le-te objavili v naslednji številki Glasa v torek, 17. aprila 1984. Prosimo za razumevanje! GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 13. APRILA 1 Požrešne Jesenice Zdaj, ko naj bi se začela graditi jeklarna na Jesenicah, se začenja polemika o potrebnosti izgradnje — »Zakaj se gradnja ni začela že pred petimi leti in kaj je ves ta čas kuhala gospodarska in politična birokracija,« se v polemiko vključuje sociolog Franc Treven Jesenice — Jeseniško elektroje-klarno načrtujejo ob splošni slovenski podpori že nekaj let, zdaj, tik pred začetkom izgradnje, pa se je v Mladini začela polemika o upravičenosti gradnje jeklarne. Po strokovnih mnenjih za in proti jeklarni pa se je oglasil Franc Treven. Franci Treven problematiko vidi malo drugače kot jo nakazujejo republiške strokovne institucije, sami železarji in jo — vsaj po našem mnenju — prikazuje nadvse realno. Sam pravi, da gre izključno le za njegovo mnenje in nikakršno analizo, kajti za analitični strokovni pristop ima vse premalo podatkov. Franci Treven, ki stvari postavlja takšne kot resnično tudi so, med drugim pravi: Polemika v Mladini je nakazala pozitiven vidik investicije in narodnogospodarski, negativni vidik investicije. Jeseničani (železarji) smo se znašli med mlinskima kamnoma. O potrebnosti nove jeklarne smo na Jesenicah skorajda vsi prepričani. Nekateri pa so prišli z argumenti proti naložbi, vendar menim, da je vprašljivo, če lahko v tem trenutku takšna razmišljanja kaj prispevajo k hitri razrešitvi problemov, ki niso od danes. Sprašujem se, če obstaja kakšen plan sanacije in modernizacije slovenske industrije, ki bo realiziran v prihodnjih letih? Ali lahko kdo zagotovi, da se bo slovensko gospodarstvo (in vse, kar sodi zraven) kaj hitreje razvijalo, če ne bi prišlo do gradnje nove jeklarne? Glavni argument proti jeklarni je: »da pomenijo sredstva za jeseniško investicijo kar 70 odstotkov vseh sredstev, ki so v bančnem kreditnem potencialu namenjene surovinskim investicijam (te pa spet pomenijo 60 odstotkov vsega kreditnega potenciale za investicije v Sloveniji.« Vsi se strinjamo, da je investicija, strašno draga. Kaj lahko reče neposredno prizadeti na to? Začetek gradnje se vleče pet let in kaj pomenijo vsi stroški, ni, da bi omenjal. Sedaj, v »kriznem« obdobju pa naj bi se Jeseničani kar naenkrat spomnili, da hočejo novo jeklarno. Sprašujem, zakaj se gradnja ni začela že pred petimi leti? Kaj je ves ta čas kuhala gospodarska in politična birokracija? Kje so bili ekofrbmisti, da bi že pred petimi leti povedali, da bo ta investicija pokrila .velik del možnosti za razvoj bolj propulzivnih panog in dosegli, da se gradnja za vse večne čase izbriše iz razvojnih programov? Elektronika: magična formula raz- Ocena samoupravne organiziranos V Kranju so se lotili ocene samoupravne organiziranosti delovne organizacije Domplan — Tudi zakon o stanovanjskem gospodarstvu se tako kot drugje tudi v kranjski občini še ne uresničuje. — Vendar očitki, da je premalo narejenega ne morejo leteti le na Domplan voja in realnost (ki je pri nas skorajda ni). Bolje poznamo japonsko produkcijo in plane in ocene bodočega razvoja numerično krmiljenih strojev kot pa: kaj bomo storili na Jesenicah, če ne bo prišlo do gradnje jeklarne? Moje mnenje in želja je, da bi bilo najbolje, če železarna izgine z Jesenic. Vendar pa: ali bomo to dosegli s tem, da bo 700 jeklarjev še desetletje uli dve crkavalo v skorajda nemogočih razmerah. Sot realistični lik jeklarja sedanjemu martinarju ni mar in nastanek jeseniške železarne korenini v čas gnilega, celo liberalnega kapitalizma. Zatorej je govorjenje o jeklarju kot kreaturi iz socrealisti-čnega scenarija samo čvekanje. V realnem socializmu sedanjega trenutka je industrija na kolenih, amortizacija minimalna, polemika pa je bila takšna, da so si prizadeti bralci mislili lahko le to, da bomo Jeseničani krivi, če se bo razvoj v Sloveniji ustavil — hvala bogu, da se je že. Ustavil namreč v primeru, če bo zrasla nova jeklarna. Poleg jeklarjev in 6000 drugih že-lezarjev naj bi tako vsi prebivalci tega kota Slovenije gledali veličasten propad stare kramarije. Za razvoj ogreti politiki, ekonomisti in elektroniki bodo v spektaklu videli neposredni materialni dokaz za pravilnost svojih predvidevanj. Mislim, da ostajata le dve možnosti: da se takoj začne graditi jeklarna aH da se Jeklarna ne izgradi, pripravi pa naj se projekt sanacije jeseniške in deloma radovljiške občine. Postavi se lahko predelovalna industrija, turizem, intelektualne storitve. Poleg tega bi bilo dobro in potrebno vedeti, ali bomo imeli devize za uvoz kvalitetnih jekel za kovinsko in elektronsko industrijo in za uvoz nove opreme, ki tudi ne b9 zastonj,« zaključuje Franci Treven. D. Sedej Kranj — Če bi ocenjevali dejstvo, da se je ocena samoupravne organiziranosti delovne organizacije Domplan v enem dnevu znaj . ' ir na dveh dnevnih redih — na seji ^.ed-sedstva občinskega komiteja ZKS Kranj ter izvršnega sveta skupščine občine Kranj — bi lahko sklepali, da gre za hud in aktualen problem, potreben nujnega razrešavanja. Vendar- pa je bila istočasnost obravnave verjetno bolj ali manj naključna. To pa vsekakor ne zmanjšuje pomena obravnave, ki se je pravzaprav začela že lani v jeseni ob zapletih s ceno ogrevanja v nekaterih stanovanjskih soseskah. Predsedstvo kranjskega komiteja ZKS je pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja naročilo oceno samoupravne organiziranosti Domplana z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu! Da so v Kranju na takšen način načeli organiziranost na področju stanovanjskega gospodarstva, pravzaprav ne more biti nekaj izjemnega in še najmanj — kot bi morda nekateri hoteli prikazati — znak za vsesplošen napad na delovno organizacijo Domplan. Pač pa je osnovni namen sedanjih razprav, ki so se tako na izvršnem svetu kot na predsedstvu komiteja ZK končale z vrsto pobud in sklepov, odgovoriti na vprašanje, ali je sedanja organiziranost te delovne organizacije taka, da lahko vse naloge, ki jih prevzema, kvalitetno izpolnjuje. Vrsto pomanjkljivosti, ki jih ugotavlja družbeni pravobranilec samoupravljanja, že urejajo. Tako, na primer, dejavnost Domplana ni opredeljena v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev delovne organizacije v skladu z zakonom o združenem delu. Na to je že opozoril tudi izvršni svet, ko je potrjeval statut delovne organizacije; določene aktivnosti v zvezi S tem pa je Domplan tudi že urejal oziroma še ureja. Takšna vprašanja organiziranosti pa bo prinesla s seboj tudi nova zakonodaja. Družbeni pravobranilec samoupravljanja tudi ugotavlja, da samoupravni družbenoekonomski odnosi v stanovanjskem gospodarstvu, to je področje gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, niso urejeni in niso ustrezni. Vendar pa to ne more veljati le za kranjsko občino. Verjetno se po vsod ne morejo posebno pohvaliti z uresničevanjem zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Vendar pa je tudi očitno, da za zastoj in neuresniče- Pred programsko sejo Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Podražitve bodo le zaostrile sedanje težave Splošna eksplozija cen bi sedanje probleme ob občutnem padcu življenskega standarda le zaostrila — Zato bodo na programski seji Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko spregovorili predvsem o prizadevanjih komunistov za zmanjševanje stroškov in maksimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti Obveznosti gospodarstva naj bi letos /.manjšali za pet odstotkov. Toliko naj bi se zmanjšali proračuni splošne in skupne porabe o/.iroma nekateri davki in prispevki. Slovenija predlaga še dodatno črtanje in zmanjševanje nekaterih obveznosti, vendar mora predlog uskladiti z drugimi republikami in pokrajinama. S tem naj bi vsaj deloma omilili pritisk na cene in zagotovili več denarja za proizvodnjo. Predlagane olajšav pa bodo malo pomenile, če ne bodo z enako politiko začeli tudi v občinah, v občinskih sa moupravnih skupnostih in na vseh področjih, kjer kakorkoli posegajo v dohodek gospodarstva. Tnako pa si bo moralo za zmanjševanje stroškov prizadevati tudi gospodarstvo, ki se ne sme zanašati na to, da mu bo bližajoča se odtalitev cen rešila vse probleme. I* s skupno pripravljenostjo vseh. da temeljito pregledajo, kje se da prihraniti, m skupno pripravljenostjo, da se inflacija ohrani v dogovorjenih okvirih, bo moč zaustaviti cenovno eksplozijo večanje stroškov, s tem pa padanje osebnih dohodkov in realnega standarda zaposlenih. Zato bo r /prava na programski sen Medobčinr' i ga sveta ZKS /a Gorenjske, ki jo ■ retar Štefan Nemec skli cuje za to- -K, 17. aprila, zelo aktualna, saj bn po-, most posvečena odgbvprno cH in de, ,iin'\u komunistov z.ii amvec- je obvladovanje inflacije, za boljše i/, koriščanje zmogljivosti ter za zmanjševanje stroškov na vseh področjih. Gre za to, da tudi na Gorenjskem še /daleč nismo racionalni na vseh področjih, da bi se tudi pri skupni porabi in v družbenih dejavnostih lahko še marsikaj prihranilo ali bolje rečeno, da bi se de nar lahko bolje izkoristilo. Se vedno gre veliko denarja za negospodarske naložbe, gospodarske pa so razdtoblje ne. Težko steče dogovarjanje za pred nostne investicije, še veliko težje združevanje denarja zanje, bohoti se admi nistracija, razrašča se občinski etati zem, ko hkrati kažemo na zvezno administracijo, veliko denarja zapravimo z najrazličnejšimi reorganizacijami, ki redko prinesejo izboljšanje, s podvoje-nostjo institucij in funkcij, občinske uprave in samoupravnih skupnosti, s previ č zahtevnimi normativi v nekaterih dejavnostih in podobnim. Za VW tO pa mora in lahko prispeva denar le gospodarstvo. Enako za gospodarske in negospodarske naložbe V letošnjem prvem četrtletju je bila pO prvih "cenah iridicsOijska ptfW*vodi nja za malenkost večja od lanske, čeprav so imele delovne organizacije veliko težav pri oskrbi z domačimi materiali. Tudi izvoz je približno enak lanskemu in če bodo vse leto veljali enaki predpisi kot sedaj, ni pričakovati posebnih skokov ali padcev v primerjavi z lani. Cene so bile letošnjo prvo četrtletje za dobrih (10 odstotkov višje kot pred letom, življenjski stroški za od; tO tek manj, proizvodni stroški za .r>5 do 65 odstotkov, osebni dohodki pa za 38 odstotkov, kar pomeni, da so realno upadli za petino. Za skupno in splošno porabo je šlo 26 odstotkov več. Trome sečje naj bi z. izgubo zaključilo 23 organizacij združenega dela in sicer znaša primanjkljaj f>64 milijonov dinarjev Lani so bile v tem času izgube za tretji no manjše. Nadaljujejo se tudi druga gibanja preteklega leta. Še vedno gre veliko premalo denarja za investicije, zlasti za opremo. To postaja eden ključnih problemov gorenjskega gospodarstva, ki ima kar 85 odstotkov strojev in na prav odpisanih. Dohodek v predeloval ni industriji močno načenjajo velike razlike v cenah, sa.i se vhodni materiali dražijo kljub zamrznitvi in na ta račun je pričakovati nekaj novih zgubaftev (Suva, Iskra — Široka potrošnja. Le penka, itd.). Slabša se dinarska in dev i zna likvidnost. Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev so delovne organizacije prisiljene najemati kredit«, obresti zanje pa marsikje že postajajo ključni strošek poslovanja Za letos je bilo na Gorenjskem n.u i tovanih 128 investicij v vrednosti .'{() milijard dinarjev, za katere so Investitorji pričakovali 4,7 milijarde dinarjev kreditov, Banka pa ima zu naložbe k osnovna sredstva le 300 nnh|onov dinarjev, ocl katerih jih bo 184 milijonov dobila jeseniška Železarna Zaradi ve likega razkoraka med potrebami in možnostmi je predsedstvo skupščine gorenjskih občin zadolžilo občinske i/ vršne svete da pripravi|q predloge prednostnih naložb, da bi resnično financirali oziroma kreditirali le gospo darsko najbolj upravičene Predlog so naredili le na Jesenicah in v RadoVljI Tako giv naložbena politika kljub komisijam m deklaracijam svojo - staro pot. Od janua: in de man a ie hi U vanje zakona ne gre* kriviti le Domplan. Tudi v stanovanjski skupnosti ter V družbenopolitičnih organizacijah bi se morali vprašati, ali so storili res vse, da bi stanovalce v skladu z 7nV*norm crvvihudili za gospodarje-' nje s stanovanjsko hišo v družbe« I usti. Tema kaže na širok splel zađe. i se jih ne da zaokrožiti k* z eno rsr-pravo. V Kranju so odločeni, da prave o novi oziroma drugačni orai-niziranosti Domplana glede na pr-čakovani novi zakon ne more hfe brez sodelovanja, pobud in idej sr mi h delavcev v Domplanu. LU Praznik železničarjev 15. aprila bo minilo 64 let. odkar so revolucionarni železničarji, ki so jih vodili komunisti, razglasili splošno železničarsko stavko. Bila je odraz revolucionarnega vrenja v okviru vsesplošnega evropskega delavskega gibanja za nov družbeni red in boljše življenje delovnih ljudi. 15. april je leta 195U tovariš Tito z odlokom razglasil za dan železničarjev Jugoslavije. Takrat je med drugim poudaril: »Čeprav je bil velik štrajk zadušen v krvi in čeprav ga je vladajoča bur-žoazna klika zlomila, je vendarle važen zgodovinski dogodek našega delavskega gibanja zato, ker je v njem prišla do izraza popolna enotnost, organiziranost in odločnost železničarjev, enotnost in solidarnost delavskega razreda Jugoslavije in ker je v tem krvavem obračunu vladajoča buržoazija pokazala svoj pravi obraz pred narodi Jugoslavije. Da bi podčrtali značaj revolucionarne borbe železničarjev, da bi dali priznanje železničarjem Jugoslavije za njihovo udeležbo v osvobodilni borbi narodov Jugoslavije, da bi še zlasti poudarili značaj samopožrtvovalnega in herojskega dela železničarjev pri izgradnji nove socialistične Jugoslavije, odločam, da se 15. april proglasi za dan železničarjev Jugoslavije in ga bodo v prihodnje proslavljali V vseh enotah in ustanovah jugoslovanskih železnic« Razen različnih prireditev bodo železničarji ob letošnjem prazniku ocenili dosedanje delo in tudi naloge za uresničevanje programa gospodarske stabilizacije. Osrednja slovesnost ob dnevu železničarjev pa bo danes, 13. aprila, ob 13. uri pred spomenikom na Zaloški cesti v Lju- bljani. Dve uri kasneje pa bodo v stivalni dvorani v Ljubljani podelili delovna priznanja, značke za 30-letno nepreJsinienč lo na železnici. Dobilo jih bo 341 lavcev Železniškega gos Ljubljana. Delovna priznanj tem tednu podeljujejo tudi v i večjih železniških središčih. Tast bronaste značke za 10-letno jelo 778 delavcev, srebrne za delo pa 479 delavcev Žel« gospodarstva Ljubljana. Med različnimi športnimi vami velja še posebej množični tradicionalni nincev-železničarjev. Poh nom Štampetov most orgai ninsko društvo Železničar vanju z aktivom Zveze niškega gospodarstva. Ta jutri, 14. aprila, združen z sko uro pred spomenikom petovem mostu. V nedeljo javljen tudi izid literarnega* nega natečaja, ki ga je letos najstič razpisalo Železni" darstvo Ljubljana med sko mladino. Najboljša razstavljena v razstavnem Železniškega gospodarstva na. Osrednja jugoslovanska dneva železničarjev je bila Mt v Nišu. Na njej so podelili aprilske nagrade — najvišja nja jugoslovanskih železn lezniškega gospodarstva so bili letos nagrajeni- \1 Ljubljana, ki letos praznuje co obstoja, tozd za transport na Moste, tozd za vzdrževani motiv Maribor ter Frane Anton Brodnjak in Oktet bJS^ nat. " i9or f» I • £» Ustanovitelji Glasa občinske konference S20L Jesenice, Kranj. Radovi. ^ Loka in Triic — Izda)« Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednic 10 — Odgovorni urednik Jote Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Do len mer, Helena Jelovćan. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej. Marija Volčjak. Cvet« Andrej Žalar in Danica Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Ma*-iZ»» Oblikovalci: Lojze Erjavec. Slavko Hain in Igor Kokelj — Predsednik izdajateljske«]« Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot Pona*bfa/* a rja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od juliiaias? torkih in petkih — Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov V? 2!l uprave lista: Kranj. Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka sis*^ rnVTiig Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860, odgovorni urednik 9-i~n?Tr"v^» urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi. ^rotr^ttrnt^ST Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletna naročnina 4Sfli-^a^ v SDK v Kranju prijavljenih 54 gospodarskih investicij s predračunom 581 milijonov dinarjev in 12 negospodarskih s predračunom 526 milijonov dinarjev. Tudi plačila za investicije januarja in februarja ne kažejo na boljšo strukturo: za gospodarsko naložbe so letos'večja za 18 odstotkov (realno za 40 odstotkov manjša) m sd znašale l.M milijarde dinarjev, za stanovanjsko gradnjo so manjše za odstotek in so znašale $22 milijonov dinarjev, za ne gospodarske naložbe pa je bilo placa nih 511 milijonov dinarjev, kar je za 38 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju Velja poudariti, da je večino denarja sa negospodarske naložbe vzi danih v zidove, kar pomeni, da se bodo zvečali stroški za vzdrževanj«' družbo nih objektov, ki jih spet lahko da le gO spodarstvo. Preprečiti eksplozijo cen Decembrska eamrznitev cen 1,1 /l1 mrznila tudi cenovne Mtarjc In le po globila razkorak med cenami vhodnih materialov in cenami izdelkov. Razko rak je \ nekaterih panogah lako velik, da so prvo četrtletje zaključili t rdeči mi stev ilk.mu Čez dobrih \ \ dni se bodo Cen* odtS lile. Nevarno je razmišljanje, da bodo višjo cene "a mah resile VBC probleme iti povišale dohodek lei popravite poslovni nvuit.it Spi,»mki eksplozija cen bo tedanja probleme le zaostrila ob ob čutnem padcu življenjskega standar da Kadar pa itandard pada, |e težko računati rta večjo produktu most dela in večjo pripravljenost Z0 delo km nam |e V t<'m trenutku n.i|bol| potreb no. Zato ie sedaj, pred odmrznitvijo po besedah Štefana Nemca najbolj po membna naloga vseli komunistov, da se poenotijo \ prizadevanjih za realno zviševanje cen. ki je ponekod nujno. pOVaOd pa vsekakor ne Skratka, da se poenotijo v protint Litijskem delov ai)|U v svojih delovnih okoljih. Tu se rta se marsikaj narediti /a /gled so lahke delovne organ: mcije. ki že nekaj let uspešno uresničujejo svoje notranje stabili/at ijske programe. \ k ran i ski Sav i so na primer samo lani i vodnji avtopnevmatike prsttra* milijonov dinarjev, koi -t, stotkav lastne cene. Z inoval so prihranili 71 milijonov rji žirovski Alpini so z dobrim nr dela v izrednih razmerah ki J sledno uresničevali, uspeh •a"" vodnjo povečati skoraj 2a ^T-vt»z na zahodna tržišču pod\c'V plesu so s spodbujanjem • hrankov na delovnih mesti najmanj 10 milijonov dinarjev •' nih primerov je najbrž še\eliko Komaj polovica denarja za zdravljenje I.ani je bilo po vsej Gorenj*., /ličnih ,'avneh veliko razprav st\u. Delež družbenega pno zdravstvo namreč že neka i brez izgube so leto zaključili v skrajnega varčevanja v zdrav< ustanovah in povečanja prispevfc*' nikov za storitve in zdravila. Se veliko več razprav bi bik* rjf* sno spregovorili o tem. da se ke«*'1 lovu a denarja porabi /a o-v " /a osebne dohodke zdravnik** vzdrževanje zdravstvenih, do«** opreme v njih; če bi se bolj glas.v ' tem. ki so še vedno tabu: predra delegatskega sistema, inform" dragih strokovnih služb, ki jik S zato. ker je tako predpis,;; • razbijajo na občanske, s ri „ zmanjšali kvaliteto njihove^*, m jih občutno podražili tet orrs^* SI.O in I)S. Ti in še nekateri'' stroški poberejo skoraj polovice J** stvenega dinarja. Knako težaven je položaj v se*^J .•šolniki so spet na repu po oseb«-' hod k i h. v šolah varčujejo Ul n,h listkih in papirju, lepe- ;vvt -be le tez ko primerno vzdržujejo !* k;i v.i.ruje se v šolah -vanju m vzgoji, loda s šolski«#T „.ni vzdržujemo tudi občinske r bhske s.se. posebno ;zobra.-> skupnosti zavode za soistvo . k, mstitut in še nekatere arugi „11V1. ki s, vsako loto izmtši.Mv; tKUTtt. produciraj© nove daj spi do petek, 13. aprila 1984 GOSPODARSTVO 3. STRAN O LAS Vinko Hafner v Lepenki in Peku Isednik slovenske skupščine Vinko Hafner je na obisku v "^ku poudaril, da ne smemo iskati poti iz gospodarskih težav z 'r^ažitvijo izdelkov Tržič — Vinka Hafnerja, predsed-slovenske skupščine, in Jožeta —neija, podpredsednika, je na obi-v tržiški občini prejšnji četrtek ^nimala predvsem gospodarska »t, seznanila pa sta se tudi s samo-•ravnim in družbenopolitičnim ži-J"^eojem v Lepenki in Peku. j^V Lepenki, temeljni organizaciji ,^^rtonažne tovarne Ljubljana, so l^dilni delavci gostoma najprej "e'~ izdelali za približno petnajst odstotkov več papirja, medtem ko bodo na lepenčnem avtomatu proizvodnjo več kot podvojili. S tem bodo lahko znatneje pokrivali potrebe drugih tozdov v KTL po polizdelkih ter se vključili v zahodni izvoz. Lani so z izvozom zaslužili okrog 50 tisoč dolarjev, letos bodo predvidoma že 450 tisoč dolarjev. V Peku, kjer sta si gosta prav tako kot v Lepenki ogledala proizvodnjo, so potožili predvsem o dveh težavah, ki trenutno najbolj pestita večji del našega gospodarstva. To sta zaradi premajhnega ostanka ustvarjenih deviz oslabljena oskrba s surovinami ter cene. Zaradi omejenega uvoza surovin na eni strani ter zaradi nezadostne, predrage, nepravočasne in nekvali- tve za pomlad in poletje nimajo priznanih cen. Čakajo na odmrznitev i-n pravijo, da 50-odstotna podražitev, kakršno so predlagali lani, vendar je niso uspeli uveljaviti, zdaj ne bo več zadoščala. Usnje se je namreč lani podražilo kar za 150 odstotkov, usnja pa je v čevlju približno 70 odstotkov. Vinko Hafner je dejal, da se bo moč izogniti visoki inflaciji samo z boljšim delom, z izkoriščanjem vseh notranjih fezerv, ne pa z ubiranjem najlažje poti: z dražitvijo izdelkov. Poudaril je tudi, da se moramo vsi, vsak na svojem mestu, boriti za uresničitev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, saj se bomo le na ta način postopno lahko izkopali iz težav. H. Jelovčan '^Hafner v pogovoru z delavkami v Lepenki. - Foto: F. Perdan Sližno 370 milijonov dinarjev. De-z& naložbo so delavci Lepenke ili pretežno sami oziroma z združujem v okviru delovne organiza-Kjer vladajo tesne dohodkovne Kredita Gospodarske banke je vilijonov dinarjev, deviznega od dobaviteljev opreme pa pet mi-ir*»joark. Vračilo deviznega po-^1* 00za kolektiv tudi najbolj bre-saj je razlika med vrednost wie in dinarja iz dneva v dan **ryesticija v tržiški Lepenki ne bo ~ delavcem le boljših delovnih pospravila nočnega dela žensk, dala večjo varnost glede preskr-< električno energijo, ampak bo "/sem povečala proizvodnjo. Na Njenem papirnem stroju bodo tetne oskrbe z domačimi usnji na drugi strani bo v Peku tudi letos krepko narasel delež začasnega uvoza usenj, potrebnih za izvozno proizvodnjo, ki pa ne prinese toliko deviznega izkupička kot čisti izvoz. Prav zato že lani v Peku niso dosegli načrtovane skupne vrednosti izvoza, čeprav so ga količinsko, posebno zahodnega, znatno presegli. Letos so v Peku od skupaj milijon parov obutve izvozili kar 880 tisoč parov. Ob tem pa opozarjajo na čudno spodbujanje zahodnega izvoza; vrednost klirinškega dolarja se je že tesno približala »zelenemu« dolarju. Tako velik del proizvodnje so letos v Peku izvozili tudi zato, ker na domačem trgu za novo kolekcijo obu- Radovljiški borci še vedno aktivni Radovljica — Na letni skupščini se je 6. aprila sestala krajevna organizacija zveze borcev NOV Radovljica. Udeležba je bila dobra, po številčnosti pa je radovljiška organizacija takoj za blejsko. Poročilo o delu je podal predsednik Slavko Kariža, ki je poudaril, da je veliko borcev vključenih v družbenopolitično življenje kraja. V razpravi so borci izrazili zaskrbljenost zaradi današnjih razmer, ostro so ožigosali vse poskuse oviranja našega samoupravnega socialističnega razvoja, zlorabljanja položajev, sovražne dejavnosti in izkrivljanja naše preteklosti ter blatenja lika tovariša Tita. Soglasno so podprli stališče, da himne ne spreminjamo. Odločno so bili tudi proti predvidenim posegom v prostor v radovljiški občini, posebej proti zajezitvi Save. Zelo kritično so ocenili odnos teles-nokulturne organizacije do strelskega športa. Pripombe so imeli še na stanovanjsko politiko, nespoštova-nje odloka o pogrebnih svečanostih, obveščanje, organiziranost mladine. Pohvalili so delo borčevskega dispanzerja, reševanje nujnih stanovanjskih vprašanj in klimatskega zdravljenja. Na skupščini so sprejeli program dela. Letos bodo zbrali podatke o zapornikih v Begunjah za jubilejno zbirko dokumentov. Za predsednika so ponovno izvolili Slavka Kariža, za podpredsednico Katarino Bem in za tajnico Angelo Dežman. Soglašali so s predlogom, da v občinsko vodstvo ponovno kandidirajo dosedanji člani. ■ Letno skupščino so sklenili z nastopom ženskega pevskega zbora Lipa iz Radovljice. JR DELOVNEM MESTU ^rta Šink, poslovodkinja *Vi Lukežu:« ^ajbolj Primanjkuje ^aves K^ako na vogal je'porinjeno nji-izložbeno okno nasproti cer-Skofji Loki, da ti mora pa ^1 v oči. Tu nehote zaustaviš ko-Danes je v izložbi rdeče bla-^tanek bombaž, kot nalašč za poletno obleko. In pod njim 1 k:izno modro, še tanjše, da iz-a kot svila, a je prav tako baž. Čudovita bluza bi bila iz J* • • • ako lepa blaga delajo v Vra-, mi pove dekle za pultom. Sa-fti polne roke dela ima, saj ^fike prihajajo druga za drugo. , jemlje bale blaga s polic, od-notranjo stran, kjer je lice, i o kvaliteti in ko stranka oljno pokima in se dogovora dolžino, odvije balo, po-gube, odreže: za lep svetel rjiladanski kostim in vinsko 1 bluzo iz tankega, kot svila »jnega bombaža; za kostim iz ega bukleja, ki se odlično z velike bale odreže pregri-^io za kavč, v drugem oddelku blago za zavese ... Ne morem ^V/trti. A tu je že poslovodkinja Štnk. Ona in še tri dekleta ajo v trgovini Loke »Pri Luke-Trgovinico ljudje bolj pozna-fco starem imenu, »Pri Talar-se je reklo. Razen oddelka z metrskim b4agom v Nami je trgovina Pri Lukežu edina trgovina z metrskim blagom v Škofji Loki. Vsi se ustavljajo tu: ljudje iz hribov, iz obeh dolin, iz Škofje Loke, iz Kranja, iz Ljubljane. Velikokrat se kdo od Ljubljančanov čudi, kako da imajo takšno izbiro, da ji še ljubljanska ni kos. Zagotovo jo imajo tudi v Ljubljani, je prepričana poslovodkinja Jurka, toda v takšni klasični trgovini, kjer je blaga manj, a ves na enem mestu, je morda pregled boljši. Vsega po malem imajo v prvem prostoru vse metrsko blago in Še-širjeve klobuke, v drugem pa zavese, posteljno perilo, preproge,' brisače, odeje, nekaj dekorativnih tkanin za tapetnike in podobno. Največ prodajo metrskega blaga. Da bi upadal promet, zaenkrat še ni čutiti. V Škofji Loki imajo vsako zimo šiviljske tečaje, nekaj je tod še starih krojačev in šivilj, tako da imajo ženske še koga, da jim po meri naredi obleko, kostim, plašč. ' »Težje je za konfekcionerje kot za nas,« pravi Jurka, »čeprav je pri metrskem blagu vse manj izbire. Najbolj manjka zaves. Oktobra je minilo že leto dni, odkar jih nismb kupili. Dobimo samo tisto, kar nam pošljejo. Manjka pa vseh naravnih materialov. Zdaj je v blagih že več sintetike kot volne in bombaža: pravijo, da je blago manj obdavčeno, če je v njem manj naravnih materialov. Malokdaj nam uspe dobiti kvalitetna blaga iz naravnih vlaken, če jih pa dobimo, so cene astronomske. Navadno bombažno blago za predpasnike je po 550 dinarjev. Saj ženske ne morejo verjeti! Po drugi strani je pa meter loškega jerseva v dvojni širini, torej ga je še enkrat več, po 400 dinarjev . ..« V trgovini je veliko dela, ki ga stranka sploh ne vidi. Vsako balo, ki jo dobijo, premerijo, označijo metre, da vsakič vedo, koliko blaga je še v bali. Novoteks ima močne, trdne deske za navijanje blaga, te so prihranile in nanje previjajo druga blaga, da niso zmečkana, ko jih odvijajo pred kupcem. Se in še bi lahko naštevale. In kako se razumejo s strankami? Pritožb ni, pravi Jurka, so pa stranke različne. Komu lahko razkažeš vso polico, pa ne bo nič. Pulover lahko drugače izbiraš kot blago za krilo! Veliko tega, kar mora trgovec vedeti o odnosu do stranke, so se dekleta »Pri Lukežu« naučila od bivše poslovodki-nje Cirile Radoševič. Ona je res znala z ljudmi! Trudijo se, da bi ne bile slabše od nje ... D. Dolenc Kazen za dobro potezo Epilog je zadeva dobila na sodišču. Kranjskogorski hoteli Kompas. Le k in Avtocommerce so dobili po trideset tisočakov kazni, njihovi direktorji po tri tisočake. Pojdimo na začetek zgodbe, vrnimo se torej dobro leto nazaj. V Kranjski gori je v prvih marčevskih dneh potekalo smučarsko prvenstvo letalskih prevoznikov iz zahodnih držav. V naših časopisih je^od-mevalo, kako izvrstno potezo so naredili kranjskogorski hotelirji, saj jim je uspelo privabiti izjemno petične goste, pilote in drugo letalsko osebje. Petične goste, ki vrh vsega radi odpro denarnico in v dneh sprostitve zvrnejo nekaj kozarčkov viskija ter se prešerno poveselijo. Domačih gostov tedaj v Kr. gori ni bilo veliko, na prste bi jih lahko prešteli, saj so bile šolske počitnice mimo. Hotelirji so tedaj stopili vkup in si dejali: zakaj ne bi malce popravili slabega poslovnega rezultata v zadnjih mesecih preteklega leta, saj je priložnost takorekoč idealna. Dogovorili so se, da za 20 odstotkov podražijo izvenpenzionske storitve, cene pijač in hrane po naročilu torej. Cene penzionov so imeli gostje dogovorjene vnaprej. Ob tem velja povedati, da hoteli poprej že leto dni in več niso podražili teh iz-venpenzionskih storitev in da so jih stroški že krepko prehiteli. Razen tega pa je bila pijača in tudi hrana po naročilu za petične tuje goste smešno poceni, kar je seveda opravil drseči tečaj dinarja. Zagotovilo, da te cene lahko na hitro povečajo, so dobili pri jeseniški skupnosti za cene, v katere pristojnost je tedaj spadalo njihovo potrjevanje. Žal je bilo zagotovilo ustno. Kajti skupnost za cene se je sklepčno sestala šele 4. marca, nekaj dni prepozno torej. Pred tem je namreč šel na pot tržni inšpektor, ki je seveda ugotovil kršitve in napisal prijave. Morda ga je pri tem, če smo malce zlobni, vodila tudi delovna norma, saj je prav lahko vedel, da bo kršitve zlahka ugotovil. Zadeva je nato seveda romala k tožilcu in naprej k sodniku, ki kazni nista nič kaj rada zahtevala in izrekla, saj je resnično skregana s prizadevanji za večji devizni iztržek. Tudi pritožba ni zalegla, predpisi so pač predpisi. Zgodba je tako zgovorna in poučna, da ni kaj dodati. Korist bi imeli hoteli, korsit bi imela državna devizna blagajna.Toda žal zaradi sestanka, ki ni bil pravočasno sklepčen, hotelirji niso mogli pobrati deviz, ki so ležale na točilnem pultu. Včasih se človeku res zdi, da namenoma sami sebi delamo škodo. M. Volčja k Veljavo osnovnim organizacijam Osnovne organizacije sindikata se morajo vključevati v razreševanje vseh pomembnih vprašanj — Pozornost predvsem večjemu gospodarskemu razvoju in delitvi po rezultatih dela JESENICE — Jeseniški sindikalni delavci so na minuli programsko volilni seji občinskega sveta Zveze sindikatov Jesenice največ pozornosti namenili problemom gospodarjenja in gospodarski problematiki v minulem obdobju in o nalogah v prihodnje. Rezultati jeseniškega gospodarstva niso spodbudni, saj so v večini panog dosegli nižjo proizvodnjo kot so jo načrtovali.- Predvsem je bila kritična oskrbljenost s surovinami in materialom, saj je bilo po oceni normalno oskrbljeno iz domačih virov le 66 odstotkov organizacij združenega dela, iz uvoza pa je ta odstotek še nižji. Za železarno je bila kritična predvsem preskrba s koksom. Kljub boljšemu pokrivanju uvoza z izvozom je bil skupni in konvertibilni izvoz manjši kot prejšnje leto. Zaposlenost se je znižala, vsi ti rezultati terjajo odločen pristop k preusmeritvi gospodarstva. Sindikalni delavci so zatorej terjali nujno posodobitev tehnologije, izgradnjo nove elektrojeklarne, saj je od tega odvisno vse jeseniško gospodarstvo. Jeseniški sindikalni delavci so veliko naporov vložili v razreševanje vprašanj delitve po delu in rezultatih dela, vendar pa ugotavljajo, da je prav v železarni problematika nagrajevanja izredno pereča. Prizadevali so si za boljše samoupravne odnose in uveljavljanje delegatskega sistema, največ v manjših delovnih organizacijah, kjer zaradi premajhnega števila zaposlenih ni mogoče uspešno porazdeliti delegatskih zadolžitev. Sindikat, so poudarili, mora prvenstveno delovati v osnovnih organizacijah, ki jim je treba ponuditi pomoč in dati ustrezno veljavo. Delo v osnovni organizaciji se ne sme omejevati le na aktiviste v izvršnem odboru, osnovna organizacija pa mora postati pobudnik spreminjanja razmer v organizacijah združenega dela. Pri občinskem sindikalnem svetu so lani zadovoljivo delali sveti in odbori, ki so obravnavali najbolj pereča vprašanja s svojih področij dela in se vključevali v razreševanje splošnih gospodarskih težav. Tudi v letošnjem letu se program • občinskega sveta zveze sindikatov Jesenice opredeljuje za večjo aktivnost sindikalnih delavcev za doseganje ciljev družbenoekonomskega razvoja in odpravljanja vzrokov gospodarske nestabilnosti, za uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov na vseh področjih ter predvsem za uveljavljanje načel in prakse delitve po delu in rezultatih dela. Na programsko volilni«seji so za predsednika občinskega sveta zveze sindikatov ponovno izvolili magistra Janeza Jamarja, za podpredsednika ponovno Toneta Robnika in na novo Bertija Bruna. D. Sedej Samokritični zgubaš Govoriti o izgubah ni prijetna stvar, še manj prijetno se je zaradi izgube pri poslovanju zagovarjati pred tako imenovano širšo družbeno skupnostjo. Do izgub v naših temeljnih in delovnih organizacijah prihaja iz različnih vzrokov, a včasih bi si v podjetjih lahko kar mirne vesti položili roko na srce in samokritično priznali da je izgubo pridelalo njihovo lastno nedelo, lenoba, lagodnost, ležernost, ob kateri čakajo pač na boljše, konjukturne čase. Ne zavedajo se, da ti nikoli ne bodo prišli, če se ne bodo sami potrudili. Res je, da se ponekod trudijo po svojih najboljših močeh, a to še ne pomeni, da bodo dobili tudi surovine in material za kvalitetno predelavo, da bodo lahko že petkrat odpisane stroje prisili, da zabrnijo kot v najboljših dneh. V takšnih delovnih organizacijah je izguba resnično neprijeten plod vzrokov, na katere ni vpliva, še najmanj v današhj administrativni anarhiji in birokratskem diktatu. Obenem pa je res, da se lahko z iz-gubo manipulira tako, da družbeno občestvo prepričaš, da nisi kriv za rdeče številke. Teh imamo sedaj ve- liko, le dokazati jim ne moremo, da so lenuhi in stremuhi. Na prste ene roke pa bi prešteli zgubaše, ki samokritično poreko, da jih ne tepejo ne »razkoraki« cen in stroškot\ne vzdrževanje ne pomanjkanje delavcev, ne surovin in materialne sneg, ki ni in ni hotel privabiti gostov in podobno. Žal med vsemi objektivnimi vzroki, »na katere ni vpliva«, ni moč prezreti zgubaša, Avtocomerce hotela v Kranjski gori, ki korajžno izjavlja, da je glavni vzrok »nezanimivost lastne ponudbe za turiste zaradi slabe kvalitete njihove ponudbe.« Zdaj nam najbrž tudi ta korajža ne bo všeč in bomo razmišljali, kaj vse se skriva za izjavo. Morda zares docela malomaren odnos ali pa naivna odkritosrčnost. A treba jim je priznati, da so vsaj za pravi prikaz stanja in razmer, da so zelo samokritični. Da so »lastno nezanimivi zaradi lastne slabe kvalitete ponudbe« je do zdaj priznal javno in pismeno le Avtocomerce, in če zgledi res vlečejo, pričakujemo posnemovalce. Vemo, da bi jih v gorenjskem turizmu našteli več kot za prste obeh rok .. . D. Sedej O LAS 4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 13 APRtU POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zore; Ansambel Lojzeta Slaka praznuje 20-letnico Če je glasba iskrena, jo ljudje radi poslušajo Posedli so okrog mize v Lojzetovi kletni sobi v Ljubljani. Te dni imajo vaje pogosteje, so namreč sredi največjih nastopov, jubilejni koncerti se vrste. V nedeljo bodo nastopili v Škofji Loki v dvorani na Podnu in to je za Fante s Praprotna, ki že dvajset let pojejo pri Slaku, kot bi" bilo doma. Zanj se morajo še posebej pripraviti. »Ena kupica, zrel'ga vinče-ca . ..« splava po sobi. Sprva tiho, potem vse glasneje. Žametni glasovi . .. Takole od blizu jih je še lepše slišati. V zvočnikih so včasih prebu-čni. Prav škofjeloške dvorane se boje, ker je tako slabo akustična. Pošteno bodo morali paziti, kako bodo postavili zvočnike. Dvajset let je, kakor vzamete, dolgih ali pa kratkih. Ko pomisliš, kako hitro so minila, so kratka; ko pa pogledaš nazaj, kaj vse se je v teh dvajsetih letih zgodilo, so pa vendarle dolga. Pred dvajsetimi leti, leta 1964, je instrumentalni trio Lojzeta Slaka v sestavi Lojze Slak z diatonično harmoniko, Niko Zlobek s kitaro in Ciril Babnik z berdo zmagovalno nastopili na javni radijski oddaji Pokaži, kaj znaš. To leto so posneli že prvo ploščo. In to leto so se srečali tudi s Fanti s Praprotna in stopili »skupaj.« Potem je šlo le še navzgor. Prvič so se skupaj predstavili na šoferskem slavju v kinu Sloga januarja 1965. To leto so posneli tudi prvo veliko ploščo Kadar pa mim' hiš'ce grem. 1966 ima ansambel pri RTB že prvo srebrno ploščo in tudi prvo veliko srebrno pri Jugotonu. Sodelovali so tudi pri snemanju slovenskega lil ma Lucija in s koncerti obredli vso Slovenijo. 1967 so na Trški gori posneli svojo prvo televizijsko oddajo, 1968 so ob 25-letnici drugega zasedanja Avnoja v Jajcu igrali za predsednika Tita in njegove goste. 1969. leto jim je prineslo za milijon prodanih plošč Jugotonovo Zlato čapljo, v natečaju revije Antena pa so kot zmagovalci prejeli Helidonovo Zlato lastovko. 1970. leta so prvič zaigrali rojakom v Ameriki. Leta 1971 je bil v reviji STOP ansambel Lojzeta Slaka izbran za najboljšo in najbolj priljubljeno skupino narodno-zabavne glasbe, Fantje s Praprotna pa za najbolj priljubljeno vokalno skupino. Leta 1972 so gostovali v Avstraliji in po Zahodni Evropi. 1973 je dobil ansambel že svojo drugo Zlato čapljo, izdal je prvi dve kaseti. Leto 1974 je najbolj žalostno leto v zgodovini ansambla: v prometni nesreči je izgibil življenje odlični tenorist Jože Šifrar. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 14. aprila, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj - TOZD Maloprodaja" SP Pri Petrčki.. PC Vodovodni stolp. PC Zlato polje. SP Storžič (Ko-knea), PC Britof, PC Klanec, Si Plan: na-center, SP Labore od 7. do 18. ure. SP Preddvor od 7. do 18. ure, SI Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11. Naklo v Na- Njegovo mesto v ansamblu je prevzel Jeseničan Franci Rebernik. 1975. leta. po večmesečnem mirovanju, so bili spet pred publiko, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano Tivoli. To leto so prejel' zlato ploščo naložbe Helidon-Obzorja in Jugoto-na. Znova so se podali v Ameriko in nastopili v najimenitnejši dvorani v Clevelandu pred 4000 poslušalci. Dvorana je bila razprodana že mesec vnaprej. Na tem nastopu jim je župan mesta Highland Heights podaril zlati ključ svojega mesta. 1976. leta so znova nastopili doma in izdali nov dvojni album, leta 1977 so imeli za seboj že tisoč nastopov, za svojo veliko popularnost so dobili od Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana Zlato kaseto. Tudi to leto so izdali dvojni album. Leta 1978 so spet med dobitniki odličij Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana. 1979. leta so dobili od Helidona že drugo zlato ploščo, od RTV Ljubljana pa zlato kaseto. Leta 1980. so bili ponovno v Clevelandu. Župan Clevelanda jim je Odgovor izigranim maturantom z dne 3. aprila 1983 V začetku leta 1983 so se dijaki 2. a Pedagoške Srednje šole pedagoške, računalniške in naravoslo-vne-matematične usmeritve iz Kranja obrnili na Tiskarno in kartonažo Gorenjski tisk TOZD Kartonaža Kranj, b. o. (Primsko-vo), če bi jim omogočili delo ob petkih popoldne in sobotah. Delo smo jim omogočili maja 1983, in sicer so opravili 450 ur dela pri obtrgovanju zloženk. Zmenili smo se tudi za plačilo, to je 50 din neto za uro. Osnova za to je bilo delo naše delavke z doseganjem normativa, ki je bil v tem času 53,65 dinarja na uro. Izplačilo se je zavleklo. Zakaj? Čeprav smo dijake opozorili, da je izplačilo možno samo prek Mladinskega servisa, niso poskrbeli za ustrezno dokumentacijo (št. žiro računa in napotnica Mladinskega servisa). Št. žiro računa smo tako prejeli šele oktobra in denar že 5. novembra 1983 tudi nakazali. Dijaki so delali tudi v septembru 1983. Sporazumeli smo se za višje plačilo, in sicer 60 din neto za uro, ker se je zvišal OD naše delavke za enako delo. Čeprav tudi za septembrsko delo nismo prejeli ustrezne dokumentacije, smo na opozorilo dijakov izdali pismeni nalog za obračun in izplačilo. Tu je pa naša krivda. Žal je ta nalog nekam »zašel«. Nikogar nismo nameravali — naj uporabimo vaše besede — izigrati, okoli prinesti in izkoristiti. Že dalj časa namreč dobro sodelujemo z Mladinskim servisom in doslej se nam kaj takega še ni zgodilo. Dijakom in študentom želimo le omogočiti delo in seveda tudi zasluženo plačilo. Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk. n. sol o. Kranj klem. Dom Srednja vas, Na vusi Šenčur od 7. do 13. ure. Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19, ure. V nedeljo 15. aprila(pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD maloprodaja Kranj Gorenj ka Cerklje od 7. do 11.' ure. ŠKOF »A LOKA NAMA Škofja Loka izročil že drugi zlati ključ. Leta 1981. se je ansambel odzval vabilu gramofonske družbe VM iz Innsbrucka, da posname zanjo dve veliki plošči, hkrati pa se je odpravil na turnejo po Avstriji. Leta 1982 so postali Sla-ki »Desetkrat zlati«, v Avstriji je izšla še ena njihova plošča in prvič so nastopili v silno gledani televizijski oddaji Karla Moicka »Musikanten-stadl«. Tudi lani so gostovali pri Avstrijcih, letos pa so svoj jubilej začeli z dvojnim nastopom v hali Tivoli v Ljubljani. Vrsto novosti so pripravili za svoje poslušalce. K sodelovanju so povabili namreč tudi Mita Trefal-ta, ki kot priljubljeni Košnikov ata povezuje program in kakšno veselo pove. Ves nastop je kot praznovanje v veliki krčmi. Za ta jubilejni nastop je izredno zanimanje. Tri mesece so se pripravljali nanj. Tisti, ki so ga videli, so navdušeni. Vso Slovenijo bodo obiskali z njim. Le Gorenjska bo prikrajšana, saj je zaenkrat načrtovan nastop le v Škofji Loki. Pravijo, da ansambel lahko hitro uspe, toda obdržati se, to je veliko težje. Marsikateri naš ansambel se je kmalu »izpel«. Dvajset let nekega ansambla pa je spoštljiva doba. Za Slake lahko rečemo, da je njihova kvaliteta z leti le rasla in se bogatila. Nihče od njih ni profesionalni glasbenik ali pevec. Vse to opravijo poleg službe. Ze iz tega se vidi, da je v njihovi glasbi dosti veselja, polna je ljubezni do lepe pesmi. In če je glasba iskrena, jo ljudje tudi radi poslušajo, pravijo sami. Slakovi fantje, naše iskrene čestitke! D. Dolenc Foto: F. Perdan Obvestilo Kinološko društvo Bled—Lesce obvešča vse svoje člane in ljubitelje štirinožcev, da je v soboto, 14. aprila od 8. do 11. ure ocenjevanje zunanjosti vseh vrst psov na sejmišču v Kranju. Skrb za urejenost kraja Turistično društvo Bosni ca jutri, 14. aprila, organizira očiščevalno akcijo Bcsnica — Člani Turističnega društva Besnica že vrsto let skrbijo zlasti za urejenost kraja. Tako bodo tudi jutri, 14. aprila, organizirali očiščevalno akcijo skupaj z mladinci in šolarji iz Besnice. Vabijo pa seveda tudi vse krajane, naj sodelujejo. Na nedavni redni skupščini dru štva. ki pa se je žal nista udeležila ne predsednik občinske ne Gorenjske turistične zveze, so se pogovorili tudi o nekaterih akcijah za letos. Tako načrtujejo, da bi vsako leto spomladi organizirali tradicionalni spominski pohod na Špičasti hrib, kjer je skupina planincev iz Spodnje Besnice — člani turističnega društva — uredila prostor z mizo, klopjo ter skrinjico z dnevnikom. V skrbi za kulturne znamenitosti bodo skupaj s strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo nadaljevali z obnovitvenimi deli na Štiholjnovem znamenju. Lani je namreč znrfmenje že dobilo novo streho. Obnovo tega znamenja so podprli tudi člani društva s prostovoljnimi prispevki Sicer pa se turistično društvo Bes niča spopada z nenehnimi finančni mi težavami. Edini vir dohodka društva je le članarina, občasno pa priskoči na pomoč tudi krajevna skup nost. Vsi dogovori z občinsko turistično zvezo o namenski porabi turisti čne takse pa so se doslej izjalovili. Razen materialne pa v društvu po grešajo tudi moralno podporo občin ske turistične zveze. (69. zapis) PROFESOR - PRAVIČNIK Strog in do skrajnosti objektiven je bil Franke kot profesor. Najstrožji pa je bil s svojim sinom Mirkom, ki je na realki kot dijak svojega očeta vsako uro dobil kratko pohvalo: »Nič ne znaš. ti osel!« Slabo je šlo pri Franketu tudi premožnemu fantu z Notranjske. Njegova mati je imela že dosti izkušenj in je tudi profesorju Franketu ponesla dve šunki, čeprav so jo znanci opozorili na nevarnost. Prebrisana mati je zato krenila v stanovanje h Franke-tovi ženi in ji potožila, kako je hudo z otroki, posebno s fantom, ki je slab posebno pri profesorju Franketu. Ženi se je ženička zasmilila in je šunki sprejela. Eno je dala takoj kuhati, saj je bila notranjskemu fantu zaradi bližajoče se konference pomoč kaj nujna. Ko pa se je profesor opoldne vrnil iz šole, je z navdušenjem pozdravil kapitalno šunko v loncu. Vprašal je ženo, koliko je dala zanjo: in povedala je resnico, kako je šunka prišla v hišo. Franke je divje skočil v sobo, vzel iz mape šop risb, jih položil na mizo, potegnil iz lonca še vročo šunko, zraven priložil še ono drugo, ne-kuhano. Še kadilo se je od paketa, ki ga je nesla služkinja v spremstvu nepodkupljivega profesorja na pošto. Kmalu za šunkama je odpotoval na Notranjsko tudi premožni dijak in se ni več vrnil. Zgodbo sem povedal tudi zato. da nam bo Franketovo trdo ravnanje z Groharjem vsaj delno umevno. Franke ni bil kak umetnik — boem. Bil je trd pravičnik .. . Taki pa ne znajo razumeti kot tudi ne odpuščati... Profesor — cesarski svetnik -stalno plačo na eni strani, otms*. preprost sestradan umetnik na -gi strani. Vmes pa slepa Pravica DOB JE IN NOB VŽe ti novi grapi, sev vasice, je bila v letu novana mala pai »Grogova« bolnišnica. V bližini Dobja, na glavni cesti, so oktobra leta 1943 napadli nemške kamione, čevlji, ki jih je okupator Žireh..Seveda so čevlji borcem ljanski dolini kaj prav prišli. DODATEK K ZAPISU O S Ob vhodnih vratih na. ško pokopališče sta na pritrjena pomembna Na levi: Popotnik, postoj, smo bili mi! Na desni: Resnico smo mi, boš tudi ti! KŽK Gorenjske TOZD Trgovina na drobne OBVESTILO Cenjene potrošnike ,. mo, da bomo dne 16 i 1984 pričeli z obnovo pos->-nice na Maistrovem trsa t tem času, to je od lili* 25. 5.1984, bosta v pov obsegu poslovali posw na Maistrovem trgu 3 in ■ valnica št. 3 na Titovem*" vsak dan od 7. do 19. ure. Se prii Železnica — družinska tradicij; »Šef, Janez Medja, mi je rekel: ,V petek greš v Ljubljano, na svečanost, po zlato značko ... Pa da ne boš v soboto, ,plavega' naredil.'« Jožetu Hvali iz Bitenj pri Bohinjski Bistrici, ki se vozi na delo na Železniško postajo Jesenice z vlakom, se še ni zgodilo, da bi v 30 letih neprekinjenega dela pri železnici, pri da našnjem Železniškem gospodarstvu Ljubljana, naredil »plavega«. »Se pa je zgodilo parkrat. da je ura zatajila: po kakšnem napornem de lu prejšnjega dne ji zjutraj nisem pustil, da bi do konca odzvonila.« Jože Hvala letos praznuje kar dva življenjska jubileja. »Rojen sem bil v Hudi južini pri Podbrdu na Primorskem 7. oktobra 1934. leta. Pri železnici pa sem se zaposlil 1954. leta in sicer na Bohinjski Beli pri sekciji za vzdrževanje. Tako me letos čaka srečanje z Abrahamom, v Ljubljani pa v teh dneh svečanost in zlata značka. Sami prijetni dogodki so to. V tridesetih letih je bilo enih in drugih precej. Toda tistih žalostnih oziroma manj prijetnih se človek nerad spominja. Prijetni .? Železničarji recimo nikdar kaj preveč ne občutimo pomanjkanja kave. Avstrijski kolegi, s katerimi zelo dobro sodelujemo, saj imamo več pohval za vzorno sodelovanje in redna srečanja, pa niso prav nič prikrajšani zaradi slivovke. Pa tudi ženske / one strani meje zelo rade prihajajo k nam; k frizerju. Veliko cenejša je pri nas pričeska, kot na oni strani.« Žele/ima je v družini Hvala postala kar nekakšna družinska tradicija. Že Jožefov oče je bil železničar, pa tudi brat. »Ne vem, nekako v krvi je to, bi rekel Žel viličarji, pravijo, da nimamo obstanka Včasih, ko sem bil še mlajši in nisem imel družine, me vožnje sem in tja z vlakom najbrž res no bi motile Vendar pa takrat nisem imel taksne mo/.nosti in priložnosti Zdaj pa me prav nic M mika §6 pribli/no tri leta m bom dočakal pokojnino. Želim si le. da bi bil zdrav in da bi svoje življenjsko delo tudi končal pri /e-Uv.nici; če sem se /v / njo oženil • _ Aam je bilo kdaj žal. da ste si izbi ali to službo?" »Bili so trenutki, ko človek pre-misljuje. Vendar, ko premisliš, ugotoviš, da jo vseeno še vedno najboljše to, kar si si i dobro se počutim. V Bitxu ,V mo nekaj malega zerniii krompir, zelenjavo in d: Tn hčerke hodijo še v šolo študirajo. Če si za življenj-potnika ne bodo izbrale i ja, potem bo družinska prekinjena. Pa nič za to Včasih, ko je bil še oce čar. so bih pogoji pri železa primerno drugačni. In -je precej drugače od takrat jaz začel. Ni več parnih k*— Bil sem priča ukinitvi planBŠ* ge; danes jo velikokrat pogreb — menda imajo še danes ftrf tračnice prav do meje. IX elektrifikacijo avstrijske i« slovanske proge. In veckr»* obnavljali in modernizira*; ško železniško postajo smo sredi druge faze je postaje. Tudi delovni pogoji s menili. Včasih smo delah I-bili potem 24 ur prosti. Zda; lamo 12 ur in smo 24 ur pros* tem pa spet 12 ur in smo 3*«*^L sti. Praznikov seveda ne po«ef Vendar nismo edini. V tnde5*' letih sem morda štirikrat Silv** val v službi.« •Na kakšnem delovnem ste zdaj?« »Sem nadzorni premikalni in imam običajno na skrbi tri premikalne skupine; na J* nem delu postaje eno in na j*& delu postaje eno. Vsaka skd ima svojega vodjo in pet deta^ Naloga teh skupin je. da il nih ali potniških vlakov na m izločijo posamezne vagone.^ zor, da delo v redu poteka pravi čas končano, da ne pr#j nesreče, je moja skrb. Odge^ delo je to in človek mote zbran.« Malo pred deseto uro rv*č*. bilo, kb sva končala pogovor hod dveh vlakov je bil a*e> dan ... Dt'lo za Jožeta. Dar* svečanosti v Ljubljani med J* letos dobijo zlate značke. J«* ; čaka še nekaj let dela podi ponoči na železnici, potem bo lahko še bolj posvetil sv Konjičku: obdelovanju nekaj ga zemlje v Bohinju. Želim da bi dočakal ta vlak. xa praznik pa iskrene čestitke^ Železarske Jesenice spet festivalsko mesto Jesenice — Pred durmi je enajsti mednarodni festival amatersko-a filma, ki bo potekal od IG. do 21. aprila na Jesenicah, zato ima te dni organizacijski odbor festivala polne roke dela. Pripraviti je treba sam program festivala, izdelati termin šolskih predstav v času festivala po osnovnih in srednjih šolah v jese- KULTURNI KOLEDAR JESENICE V dvorani Delavskega doma na Javorniku bo v soboto. 14. aprila, ob 19. uri premiera igre v treh dejanjih Miloša Mikelna Petra Seme pozna poroka. Prva repriza igre bo v nedeljo, 15. aprila, ob 19. uri prav tako v dvorani na Javorniku. RADOVLJICA — V Š ivčevi msi v Radovljici bo v petek, 13. aprila ob 18. uri otvoritev grafičnega ciklusa — Mrtve duše delo Marca Chagalla. Razstava bo odprta do 2. maja. TRŽIČ - V paviljonu NOB bodo v petek, 13. aprila ob 17." uri odprli razstavo ilustracij Marjana Mančka. V galeriji Kurnikove hiše bodo v petek, 13. aprila ob 18. uri odprli fotografsko razstavo La-voslave Benčič iz Poreča. V Domu Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču je do konca aprila in v prvem tednu maja še na ogled razstava olj in akvarelov Alojza Štirna. V Domu družbenih dejavnosti v Lomu pod Storžičem pa je v soboto, 14. aprila in v nedeljo, 15. aprila na ogled razstava del Fanči Gostiše iz Idrije. V kinodvorani v Tržiču bo v Petek, 13. aprila ob 20. uri gostovalo gledališče iz Kopra s komedijo A. Jelačanina — Piknik s ^jo ženo. KRANJ — V Mestni hiši je na °£fed stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V drugem nadstropju iste stavbe si lahko ogledate stalno razstavo Ljudska umetnost na Gorenjskem. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in **nWova soba. V galeriji je na ?|kd razstava krajin slikarja •^rjana Belca. V kleti pa raz-staylja fotograf Tomaž Lauko. V Mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate izbor fotografskih del mojstra fotografije v!adka Loziča. V baročni stavbi Tavčarjevi ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galerijskih prostorih pa razstava svoja dela akad. slikarka Darinka Pavletič-Lorenčak. Na prehodu med Titovim tr-#»m in ^Tavčarjevo ulico je na °gied stalna zbirka Kulturno zgodovinski spomenik Kranja. V Prešernovem gledališču v Kranju gostuje SSG Trst z de-(*■ D. Kovačeviča — Radovan tretji in sicer v ponedeljek, to- ' '»k, sredo in četrtek. 16., 17., 18. » 19. aprila ob 19.30. V galeriji Kavka razstavlja do 8 maja ciklus slik v olju Cvetje -'ademska slikarka Marija Svetlič. ADERGAS — V domu v Ader-gasu gostuje KUD Srednja vas ?r> Kamniku v soboto, 14. aprila °b 20. uri s komedijo v treh dejanjih Poslednji mož. BREZJE — Kulturno društvo i2 Brezij je pred nekaj leti navezalo stike s Slovenskim prosvetnim društvom iz Radiš. V okviru tega sodelovanja bo gostovala na brezjanskem odru dramska skupina iz Radiš z dramo Pot do zločina, ki bo v soboto, H. aprila ob 20. uri. ŠKOFJA LOKA - V petek, U- aprila ob 20. uri bo v kapeli Puštalskega gradu v Škofji Loki koncert vokalnih solistov iz Gradca. ZG. BELA — DPD Svoboda * Predoslje gostuje v soboto, 14. aprila ob 20. uri v domu družbenih organizacij na Zg. Beli s komedijo J. Tavčarja Pa-riz je pač Pariz. KRANJ — V dvorani Glasbene šole v Kranju bo v ponedeljek 16. aprila ob 19. uri nastop Veh nagrajenih komornih ansamblov na zadnjem slovenskem tekmovanju učencev in študentov glasbe — šola prof. Lorenza. niški občini, v izdelavi so tudi plakete in ostale nagrade. Železarna Jesenice TOZIVt.ivarna poklanja organizatorju festivala kip plavžarja, to je prehodno nagrado GRAND PRIX. Na festivalski razpis je prispelo preko 130 filmov iz 55 klubov iz 14 evropskih držav. Tako so zastopani filmi iz 26 kino klubov iz Jugoslavije, 8 iz Zvezne republike Nemčije, 4 iz Avstrije, 3 iz Italije, 3 iz Španije, 2 iz Velike Britanije, 2 iz Češkoslovaške ter iz po enega kluba iz Belgije, Francije, Holandije, Švice, Finske, Malte in Poljske. Filmi pa še vedno prihajajo na naslov organizatorja, tako da seznam prispelih filmov, klubov in držav ni dokončen. Udeležba na letošnjem festivalu bo rekordna po udeležbi filmov, kakor tudi po udeležbi klubov in držav. Sodelovanje v mednarodni žiriji pa so potrdili Miha Brun, novinar revije STOP iz Ljubljane, Metka Košir, likovni pedagog iz Mojstrane in In-grid Prepelica, študentka iz Trsta. Jeseniški filmski festival prireja Zveza kulturnih organizacij Jesenice v izvedbi jeseniške filmske skupi- ne ODEON. Festival se bo začel v ponedeljek, 16. aprila,v klubskih prostorih filmske skupine Odeon, Cesta železarjev 26, kjer bo v ponedeljek, torek in sredo odprto žiriranje filmov vsak dan od 8. do 12. ure. od 14. do 18. ure in od 19. do 22. ure. V četrtek, 19. aprila,in petek, 20. aprila/ bodo predstave po osnovnih in srednjih šolah v jeseniški občini, v petek, 20. aprila}ob 19. uri pa bo v gledališču Tone Čufar svečana otvoritev festivala s kulturnim programom ter predvajanje izbranih filmov. V soboto, 21. aprila.bo ob 9. uri za udeležence festivala ogled tehničnega muzeja Železarne Jesenice, aleje kulturnih mož v Zabreznici, Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovčah ter Prešernove rojstne hiše v Vrbi z dobrodošlico in kulturnim programom. V soboto ob 16. uri bo v gledališču Tone Čufar predvajanje izbranih filmov, ob 19. ari pa bo kulturni program, podelitev nagrad, predvajanja nagrajenih filmov in zaključek festivala. Na sliki: Organizacijski odbor jeseniškega filmskega festivala A. Kerštan Gostovanje gledališenikov iz Trsta V Prešernovem gledališču v Kranju bo sedem dni gostovalo Stal-'no slovensko gledališče iz Trsta s komedijo trenutno zelo igranega dramatika Dušana Kovačeviča Radovan Tretji — Prešernovo gledališče v Ljubljani in v Trstu Dra mi (Balkanski špijon), njegova . Od 13. do vključno 20. aprila bo v kranjskem gledališču gostoval ansambel Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, ki je ob koncu lanskega leta uprizoril komedijo srbskega dramatika Dušana Kovačeviča RADOVAN TRETJI. Komedijo bodo tržaški gostje uprizorili v ciklusu abonmajskih predstav za odrasle. O dramatiku Kovačeviču naj zapišemo le to, da je trenutno eden vodilnih jugoslovanskih komediografov. V Sloveniji ga trenutno razen tržača-nov uprizarjajo tudi v mariborski Koncert v Cerkljah Cerklje — Pred številnim občinstvom sta v četrtek, 5. aprila,nastopi-la akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Tomaža Faganela in moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožefa Močnika. Predstavila sta se s programom, ki sta ga pripravila za letošnje tekmovanje slovenskih pevskih zborov, ki te dni poteka v Mariboru. Domači pevski zbor se je predstavil v prvem delu koncertnega večera. Zapel je pesmi Guillaume Costeleva, Jacobusa Gallusa, Davorina Jenka, Uroša Kreka, Petra Liparja, Milana Apiha in kot novost — skladbo Janeza Močnika. Z nastopom so potrdili svojo kvalitetno raven, pri čemer velja povedati, da so na mariborskem tekmovanju že dvakrat prejeli bronasto priznanje. V drugem delu večera je občinstvo toplo sprejelo akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, ki se je predstavil z deli Jacobusa Gallusa, J. S. Bacha, Antona Bruckner-ja, Uroša Lajovica in Marija Kogoja. Na mariborskem tekmovanju je zbor sodeloval že sedemkrat, v letih 1980 in 1982 je prejel zlati plaketi. Koncert obeh pevskih zborov je bil zaradi kvalitetne ravni izjemno kulturno doživetje. . j Kuhar Srečanje šolskih pevskih zborov Bohinjska Bistrica — Izobraževalna skupnost, osnovne šole in Zveza kulturnih skupnosti Radovljica bodo danes ob 17. uri pripravili v prostorih osnovne šole dr. Janeza Mencin gerja v Bohinjski Bistrici občinsko sroi'unjo šolskih pevskih zborov. Nastopilo bo deset otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol iz radovljiške občine številna gledališka dela pa so prav v letošnji sezoni doživela niz številnih uprizoritev v celi Jugoslaviji. Za svojo komedijo pravi avtor, da jo je napisal kot diplomsko delo na Akademiji za gledališče, film, radio in tele' vizijo v Beogradu. »Bilo je sad mojega takratnega gledanja na književnost in gledališče, ki je bilo tisti hip, če naj tako rečem, na robu nekakšnega modernega gledališča in modernih smeri v Evropi, kajpada nekoliko zapoznelega v naših pogojih. Radovan Tretji je sicer pripoved, kot pove podnaslov, o samoizdaji .. .« Bridko -komedijo o samoizdaji so pripravili prevajalka Alja Predan, scenograf Marjan Kravos, kostumo-grafka Jerneja Jambrek, glasbenik Aleksander Vodopivec, lektor Jože Faganel in režiser Boris Kobal. Nastopajo: Silvij Kobal, Zlata Rodošek, Barbara Jakopič, Saša Pavček. Stane Starešinič, Stojan Colja, Livio Bogateč Jožko Lukeš ter Sonja Hrova-tin, Dante Pribac, Ezio Kocjančič in Aleksij Pregarc. Vtedru, ko bodo v Prešernovem gledališču gostovali gostje iz Trsta, pa bo kranjsko gledališče v ljubljanskem Mestnem gledališču predstavilo burki Borislava Pekiča NA NOREM BELEM KAMNUTdan kasneje pa tudi v Trstu. Radovan Tretji je predzadnja abonmajska predstava letošnje sezone. V prvi polovici maja bodo v okviru abonmaja gostovali še mariborski gledališčniki z znano komedijo Toneta Partljiča MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK, kranjski ansambel pa bo naslednje tedne »preživel« na gostovanjih. M. L. Recital Žabkarjeve poezije Kropa — V soboto, 14. aprila, ob 19. uri bo domače kulturno umetniško društvo Stane Žagar priredilo v mali dvorani sindikalnega doma recital partizanske lirike, ki ga bo izvedel Linhartov oder mladih pri kulturnem društvu Radovljica. Poslušalci bodo prisluhnili pesmim lani umrlega Lojzeta Žabkarja, katerega pesniško zbirko Brevir moj v travi je pred leti izdala založba Borec. Prireditev bo poživil Dare I.otrič, pozav-nist v orkestru Slovenske filharmonije. Ob .spremljavi Egija Gašpersiča bo zaigral skladbe J. Matthesona, B. Mareella. F. Schuberta. H. F. Hand-la. M. Ravela in J. Fleišmana. Fotograf Vladko Lozić v Mestni hiši v Kranju Pestre menjave V delih zagrebškega mojstra fotografije" in mojstra AFIAP Vladka •Loziča so zastopana različna področja fotografskega upodabljanja. Med avtorjevimi ustvarjalnimi prizadevanji srečujemo krajino, zelo razvejano figuraliko in fotografske prezentacije najrazličnejših struktur. Težišče Lozičevih oblikovalnih prizadevanj je krajina oz narava v različnih letnih menjavah, pogosto prikazana kot prizorišče človekovega bivanja in boja za obstanek (»Dobra zemlja«, »Jesenska simfonija«, »Gorice«) kot strah zbujajoča prirodna sila (večkrat nagrajeni in grafično obdelani »Sodni dan«) ali kot pobudnica človekovih razpoloženj (»Obzorje«, »Sanjarjenje«, »Na bregu reke«, »Luči mesta«). Neredko je Loziceva krajina povezana z'arhitekturo ali različnimi človekovimi posegi v njeno podobo (»Križišče«, »Grenki kruh«) in kdaj pa kdaj spominja na sorodne pojave v slovenski fotografiji (Janez Marenčič). Posebno poglavje v Lozičevi krajinski tematiki so detajli, vzeti iz arhitekture primorskih naselij in prikazani pod skupnim imenom "»Pod starimi strehami«. Imenovani ciklus bi lahko uvrstili že v novo poglavje Lozičevega opusa — med prikaze različnih struktur. Avtor posveča v tej seriji fotografij manj pozornosti arhitekturnim celotam kot detajlom, iz katerih so sestavljene (zidovi, kritina, tlak). Ta način upodabljanja se hitro prevesi v iskanje struktur tudi na drugih področjih človekovega dela ali dogajanj v naravi (»Iz montaže«, »Kompozicija 3 in 4«, »Portret 11«, »Portret. 14«, »Igra« itd.). Pomemben delež v Lozičevih figuralnih kompozicijah predstavlja socialna tematika. Razen nekaterih razgibanih prizorov s področja športa (»Drsalca« itd.) in reportažne fotografije (»K zmagi«, »Zagreb 31. 12. 1983«) skoraj vsa ostala Loziceva figuralika na razstavi odseva socialno občutljivost avtorja. Mnenja smo, da je Vladko Lozič prav na tem področju privedel svojo fotografijo do zglednega ravnotežja med vsebino in formo. Predvsem moramo omeniti naslednje fotografije: »Grozd«, »Mladosti ni mogoče pozabiti«. »Zunaj prostora in časa«, »Na pokopališču« in še posebej »Trenutki svetlobe«, ki sodi med najbolj uspele posnetke na razstavi. V stilni usmerjenosti Vladka Loziča prevladuje realističen odnos do sveta in njegovih pojavov, čeprav se avtorjev realizem ne ogiba sodobne fotografske motivike (kot so n. pr. strukture) niti izrazito razpoloženjskih scen (»Sanjarjenje«, »Jesenska simfonija«, »Pokopališče«, »Obzorje« itd.). V »Sodnem dnevu« je Vladko Lozič fotografijo približal grafiki in dosegel z njeno pomočjo svojevrsten fantastičen efekt. Cikel »Galebi« je posebno v svojih senčnih, v nasproti luči ujetih posnetkih poln liričnega vzdušja. V primerjavi s strogo realističnim »Ženskim port etom« je Lozičev »Avtoportret« primer ekspresionistično zasnovane lastne podobe. Domnevamo lahko, da se Vladku Loziču tudi v tem stilnem okviru odpirajo različne možnosti, pomembne za nadaljnjo rast njegove fotografije. Cene Avguštin Ponovna oživitev Društva glasbenih pedagogov Gorenjske Z občnini zborom glasbenih pedagogov Gorenjske, ki delujejo v osnovnih šolah, srednjih ter glasbenih šolah na Gorenjskem (Jesenice, Kamnik, Kranj. Radovljica. Škofja Loka in Tržič) se je minuli petek na Jesenicah ponovno obudila ta dejavnost. Sicer skromna udeležba samo dobre četrtine vseh trenutno delujočih glasbenih pedagogov na Gorenjskem še ne daje nobenega zagotovila po kar najbolj množičnem delovanju, zato pa peščica zagnanih moti-vatorjev znotraj iniciativnega odbora za sklic minulega občnega zbora že lahko kaže na premike naprej. Po kratkem pregledu mrtvila na tem področju, ki sta ga pripravila Valentin Bogataj in Egi Gašperšič, je" občni zbor potrdil nanovo pripravljena Pravila društva ter nato izvolil nove organe za naslednje mandatno obdobje: sedemčlanski izvršni odbor bo med dvema sejama občnega zbora vodil delo društva, sestavljajo pa ga teritorialno zastopani glasbeni Srečanje glasbenih šol V gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah se je v petek odvijalo SREČANJE GLASBENIH ŠOL GORENJSKE. V organizaciji tamkajšnje glasbene šole ter njihovega vo-dje-ravnatelja Janka Pribošiča in pod pokroviteljstvom jeseniške delovne organizacije Vatrostalna so se srečali učenci in glasbeni pedagogi glasbenih šol gorenjskih občin (Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka) ter gostov: iz italijanskih Ukev, avstrijskega Bilčovsa in Domžal. Revija je pokazala na dokajšnjo kvalitativno raven ter množičnost prikazanih programov. In to kljub relativno perečim problemom v našem glasbenem šolstvu nasploh (kadri, prostori, instrumenti, povezani z omejenim uvozom,...). Na Srečanju smo prisluhnili najmlajšim in tistim mladim glasbenikom, ki šele pričenjajo prve korake ter do prav zrelih* glasbenikov-učencev. Med prvimi so se zlasti izkazali gostje iz Ukev in Bilčovsa. ki kljub nekajletnim poskusom lastnega (slovenskega) glasbenega šolanja že dohitevajo svoje rojake v matični domovini. Gorenjske glasbene šole so nastopile s solisti in ansambli: za harmoniko, violončelo, glas, klarinet, trobento, flavto, kitaro, violino in klavir. Še posebej sta na nastopu izstopila kvartet flavt iz GŠ Škofja Loka (šola Drage Ažman) in gostujoči Harmonikarski orkester GS Domžale z- dirigentko Majdo Golob. • FK pedagogi iz osnovnih, srednjih in glasbenih šol Gorenjske, nadzorni odbor ter vodje dveh aktivov: glasbenih pedagogov osnovnih in glasbe nih šol. V tem štiriletnem mandatnem obdobju bo delo društva vodil predsednik VALENTIN BOGATAJ, ravnatelj Glasbene šole Škofja Loka, ki je hkrati tudi delegat društva v Zvezi društev glasbenih pedagogov Slovenije. Program društva v letu 1984 prinaša poleg rednega vključevanja novih članov ter že omenjenega formiranja in delovanja dveh strokovnih aktivov še vsakoletno organizacijo revije učencev glasbenih šol Gorenj ske in revije pevskih zborov Gorenjske, sodelovanje z glasbenimi šolami v zamejstvu (Glasbena matica Trst, Ukve, Koroška itd.), sodelovanje z republiško zvezo Društva glasbenih pedagogov ter vključevanje v njihove akcije (seminarji, predava nja, tekmovanja . . .) in drugo. Mikaven koncert v puštalski kapeli Škofja Loka — Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka bo s sodelovanjem avstrijskega kulturnega inštituta iz Zagreba priredila drevi ob 20. uri v kapeli puštalskega gradu koncert vokalnih solistov iz Gradca. Program bodo izvajali mezzosopranistka Ul-rike Finder. basbaritonist Jo-han Werner Prein in pianist Otto Kolleritsch. Izvajali bodo dela Schuberta. Brahmsa, Ravela in VVagnerja. DEŽURNI VETERINARJI od 13. 4. do 20. 4. 1984 za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure na tel.: 42-175 za občino škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863 6. STRAN IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO PETEK. 13. APRILA 19M celulit Pravilna prehrana Vsekakor morate vedeti, katera hrana celulit pospešuje in katera ga omejuje. Zapomnite si, da je vaše telo povezana celota. Če zanemarite katerikoli vidik, se sistem bolj ali manj poruši. Dobro zdravje, dober izgled in dokon-ino izoblikovanje postave — vse to je v marsičem odvisno od dobre in zdrave prehrane. Dandanes je hrana že tolikanj predelana in prečiščena. da so njene hranilne vrednosti že veliko zmanjšane, ko pride do nas. Pogosto se celo zgodi, da konča kot »prazna hrana«. To je na primer pri izdelkih izčiščenega sladkorja in bele moke, kot so kruh in kolači- Ta hrana ima majhno hranljivo vrednost in nam ne nudi drugega, kot »ikrob in kalorije. Telesu boste naredili uslugo, če boste uživali zdravo, naravno hrano. Vedno izberite le svežo hrano namesto udobnih konzerviranih inačic. Navadite se izbirati hrano po njem hranilni vrednosti, ne le po oku su. Ko se enkrat naučite osnov, lahko pripravite okusne jedi, ki nudijo maksimalno hranilnost. Podobno kot pri shujšovalni dieti, morate tudi pri celulitu upoštevati naslednje: Izbirajte samo nemastno meso. in to kuhano, pečeno na žaru ali v kosu. Mesu ne dodajajte prelivov in omak. Dovoljeno vrste mesa so: teletina, pusta govedina, piščančje meso in nemastni deli druge- perutnine. Izmed rib: list, postrv, ščuka, bela morska riba itd. Jejte čimveč surove zelene povrtni-ne, vsaj dvakrat na dan, in to v solati s čimmanj olja (najbolje je, če jo začinite samo z limono ali kisom). Zelenjavo kuhajte čimmanj, nikakor pa je ne smete pripravljati kot prikuho, s pre žganjem, temveč kuhano s čimmanj olja. Jedilnik naj vsebuje tudi telečja (do 100 gramov) ali mlada goveja jetra, pečena na žaru ali surova, in sicer enkrat do dvakrat na teden. . Krompir (ne več kot 100 gramov in največ 150 gramov na obrok) skuhajte, okrnite in jejte s čimmanj soli. Surovo in zrelo sadje jejte vsak darv Če boste imeli občutek, da ste zelo lačni, pojejte pred glavnim obrokom nekaj sadja ali zelenjave (jabolko, kolerabo, pomarančo, limono, paradižnik ipd). Jejte vselej počasi in hrano dobro prežvečite. Hrana, ki jo priporočamo, vsebuje namreč precej neprebavljivi' celuloze, s čimer se izboljšuje prebava. Jedi, čaj in kavo sladkajte s saharinom ali drugimi umetnimi sladili, ki se ne smejo dodajati hrani pred kuha njem, temveč šele takrat, ko je že pripravljena, ker se pri kuhanju uničujejo in izgubljajo lastnosti sladil. Če uživate sladkor, upoštevajte, da ima ena žlička 40 kalorij. Po možnosti hrano čimmanj solite. Pijte samo med obroki, nikoli pa med obrokom samim. Kruhu se vam ni treba popolnoma odpovedati. V manjših količinah lahko jeste črn, ržen ali granam kruh. Nikakor pa ne jejte belega kruha, mlečnega peciva in podobnih jedi iz. moke. Izogibajte se testeninam! Povsem se odpovejte bonbonom, čokoladi, kremam, sladkemu sladoledu, orehom, mandeljnom, suhim figam, dateljem, raznim omakam, z'ačimbam (poper, cimet, vanilija, mleta paprika idr.), alkoholnim pijačam, prekomernemu kajenju. Da si potešite žejo, pijte nesladkane naravne sokove. Pazite na redno prebavo! Prihodnjič: Trebušno krčenje za redno iztrebljanje razvade Nekaj tednov zapored boste, dragi bralci, spremljali razmišljanja o razvadah v vašem vsakdanjem življenju. Prepričani smo, da je naše zdravje v veliki meri odvisno prav od razvad, ki nam krojijo lepo in hudo v življenju, za številne ljudi pa so lahko celo usodne. Ko ste prebrali naslov ste verjetno pomislili na alkoholizem in kajenje. Res je, da sta to najbolj vidni in najtežji razvadi, vendar imamo v življenju tudi številne druge, ki lahko povzroče človeku številne težave. Razvada pomeni negativno in slabo oznako neke navade, ki je sama po sebi lahko koristna. Naštejmo nekatere: nezmernost v jedi, pretirano soljenje hrane, pitje mrzlih pijač iz hladilnika. Med razvade pa lahko prištevamo tudi nekatere nenavade: pretirano dolgo poležavanje, vremenskim razmeram neprimerno oblačenje, zasvojenost z delom (kolikor nam je znano, je ta razvada zelo redka, pravijo, da preredka in naj bi je ne šteli med slabosti), žvečenje žvečilnega gumija, sesanje palca, ure in ure dolgo sedenje pred televizijo itd. Razvade vodijo v pravo zasvojenost in odvisnost. Če ne moremo ustreči naši navadi in razvadi, čutimo nek notranji nemir, neugodje, postanemo sitni in razdražljivi. Podobno kot kadilec, ko mu zmanjka cigaret. Nekatere razvade minejo same od sebe oziroma jih premagamo, ko smo zaradi njih v stiski. Večina otrok preneha s sesanjem palca, ker se ostali norčujejo iz njega — če ne prej pa v šoli. Resen opomin in grožnja z možnostjo kapi strezni še tako zakrknjenega ljubitelja pretirano slane hrane, ko mu je zdravnik nameril previsok krvni pritisk. Poznamo pa razvade, pri katerih je potrebna obilica znanja in spretnosti vrste strokovnjakov, pa še ni posebnega učinka: alkoholizem, kajenje, preobilno hranjenje s posledično debelostjo. V teh primerih so potrebni hujši pritiski, ne samo opozorila in strašenje. Te razvade bomo obravnavali bolj temeljito, ker se zavedamo, da v večini primerov ravnamo napak — vsi po vrsti: svojci, sodelavci in zdravstveni delavci. Posebej se bomo dotaknili tudi pretiranega jemanja zdravil in uporabe mamil. Živimo v času, ko je borba za golo življenje, za obstanek odrinjena v stran. Med mladimi opazimo naveličanost, kažejo se problemi neskladja med rodovi, standard nam je omogočal (nekaterim še omogoča) izpolnitev vseh želja. Vedno več nas je nezadovoljnih. Odnosi med ljudmi so načeti. Potrošništvo je pomembno gibalo našega življenja. Slovenci smo zaradi nekaterih posebnih značilnosti in zaradi zemljepisne lege naše domovine še posebej nagnjeni k pehanju za dobrinami, ki dostikrat niti niso potrebne ali pa nam celo škodijo. Vse našteto in še marsikaj zraven — je vzrok, da opažamo med ljudmi vedno več razvad. Veseli pa nas, da se vedno več ljudi obrača nazaj k naravi in k naravnemu načinu življenja. V razvitem svetu že opažajo, da se je obrnilo preseljevanje ljudi: iz betonskih mest se selijo na podeželje, kjer jim je omogočen mnogo večji stik z naravo, dihajo svež zrak, več se gibajo in pridelujejo vsaj del hrane zase in za družino. dr. Tone Košir ta mesec na vrtu Aprila najuspešneje zasajamo nove vcdno/.elone žive meje. Od iglavcev so za živo mejo najbolj primerni brini in tisa. I.epe žive meje so iz vednozelenlh čošminov. ligustra ali iz. lovorikovcu. Brin, tisa in lovorikovec morajo ime ti trdno koreninsko grudo. Pri drugih pa je dovolj, če imajo dobre, korenine. Preden rastline sadimo, moramo opraviti pripravljalna dela. Za novo živo mejo je treba tla zrahljati najmanj 2 lopati globoko. Kdor nr utegnil žive meje posaditi jeseni, to še lahko stori zgodaj spomladi. Najbolje je, da sko-pljemo jarek. Za enovrstno živo mejo uporabimo zgornjo polovico jarka, spodnjo pa samo prerahljamo. Šote in hlevskega gnoja ne mešamo med prst, temveč z njim pokrijemo tla, ko so rastline že posajene. Koliko rastlin potrebujemo na tekoči meter, ni odvisno samo od vrste rastlin, temveč tudi od tega, kako sadimo Pri enovrstnih živih mejah je dovolj 5 rastlin na tekoči meter. Nekoliko širša je živa meja, če rastlin«- sadimo v dve vrsti, ki sta 20 do 25 cm vsaksebi. V vrstah so potem rastline 2.r> do JO cm narazen, na tekoči meter pa jih potrebujemo 6 do 8. Preden jih posadimo, rast linam korenine nekoliko prirežemo, posajene pa morajo stati trdno. Površino zemlje izoblikujemo v plitev jarek, da voda pri zalivanju ne odteče. Nanovo posajeno živo mejo po saditvi močno obrežemo, da se pri tleh zgosti. Če posajeno živo mejo tako obrežemo, se vse rastline primejo. Rez je zelo važna zlasti pri gabru, glogu in bukvi, saj se težko primejo. Skrajšamo jih za polovico. Pred saditvijo rastline pomočimo v ilovnat kališ, ki zelo pomaga, da se bolje primejo. Liguster lahko brez pomisleka skrajšamo za 2/3. Posajene rastline moramo redno in izdatno zalivati. moda po naše - Da zna? mlade kranjske šivilje odlične spremljati svetovno modo h je modele tudi primerno ponuifc-n. -.so pokazale že na nedavni sne-li modni reviji v hotelu Crcina' Kranju. Danes zvečer pa si bo«; njihove modele lahko ogledah m brhkih manekenkah v kinu Crt-ter. Kranjski butiki. tudi ol:.-. za najmlajše, nam bodo skupa?" Modrino in frizerkama Miit** Tavčar in Elviro Grilc z Blx~ priredili prijeten večer. Xa sliki: modne revije v Creini. — foto Dolenc *----I Deljeno veselje je dvojno veselje. Deljena bolečina je polovična bolečina Tiedge NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOV Marcator DELIKATESNE NAMAZE s hrenom. gorčico in papriko priporočamo k mesnim jedem in jedem na žaru. Naprodaj so v vseh živilskih trgovinah v 370 mililitrskih kozarčkih. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVC Pomlad pride vsako leto, mladost samo enkrat Kako čudovito, spet pomlad! V šoli pa se spomnijo in nam napovejo kontrolnih nalog, da se mi kar bliska. Pa ravno kemija, ki jo najbolj sovražim, ker se je te treba najbolj učiti. Zelo čudno se mi zdi, da spomladi najbolj dobro uspevajo »»količki«. Učim se, da bi preprečila tem zajedalskim »kolom« vstop v redovalnico. Naučila sem se že do tretje stopnje oksidacije, ko mi nagajivo sonce razbije najboljše namene, da bi se učila naprej. Pogledam skozi okno in vidim gozd, kako že počasi zeleni. Travnik za našo hišo je poln otrok. Igrajo se, lovijo, jaz pa naj trohnim tu v sobi pri kemijskem zvezku. O, ko bi mi bila vsaj všeč! Presneto, spet mislim nanj! Kako sem neumna! Uči se, uči se, si ponavljam. Disaharid, monosaharid, formula je . . . Ptički zažvrgoli-jo in spet je skoraj po meni. Kako čudovito, pomlad, pa ta neumna kemija. Kako naj mislim nanjo, ko pa se narava prebuja in kaže toliko lepot? Kako naj gledam te črke, številke in nerazumljive besede na beli podlagi z modrimi, enakomerno potegnjenimi črtami? A moram se naučiti! Berem. Babica pripoveduje Babica mi je pripovedovala, da je bila stara komaj šest let, ko jo je mama naučila klekljati. Morala je varovati mlajše sestre in brate. Ko je bila stara sedem let, je začela hoditi v šolo. Ni še bila stara trinajst let, ko ji je umrla mama. Potem je pomagala starejši sestri pri gospodinjstvu. Kot dekla je hodila davškim kmetom žet, da je zaslužila kakšen dinar in si lahko kaj kupila. Ko je bila stara petindvajset let, se je poročila. Imela .je pet o'rok. Zdaj so že vsi veliki. Vnukom rada pripoveduje pravljice m kako je živela kot otrok, mi pa jo z veseljem poslušamo. Matej Drol, 2. r. OŠ Soriea ponavljam, pišem, računam, razmišljam, da me začne boleti glava. Vstanem in kemije je za ta dan konec. Primajem se do ktfBuiaje. kjer me mama začne spraseva-ti, kaj mi je. Ti starši pa res ničesar ne opazijo. Saj je vendar pomlad! Marjeta Kuhar, 8. a r. OŠ Franceta Prešerna Kranj Prišla je pomlad Zelo se veselim pomladi. Komaj sem jo pričakal. Spomladi lahko nabiram pomladanske cvetice. Tudi s kolesom se lahko vozim. Spomladi se vsa narava prebuja. Ptički imajo zdaj že dosti hrane in tudi iz dneva v dan bolj čivkajo. Ptice selivke se bodo kmalu vrnile. Kmetje se pripravljajo^ na sajenje. Živali se bodo začele prebujati. Spomladanske rože so že zacvetele. Sadjarji obrezujejo sadna drevesa. Zame je najlepši letni čas. pomlad. Vsako leto, ko pride pomlad, se je zelo razveselim. Primož Križnar, 2, a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Trenutki napetosti V šolo hodim rad. saj se tam vedno kaj dogaja. Kadar pišemo teste, nastane vzdušje strahu in napetosti. Še hujše je takrat, ko nam tovari-šicu vrne ocenjene teste. Vsi težko m s strahom pričakuje mo, ka*Eo smo pisali. To so pravi trenutki strahu in napetosti. V razredu je tiho. Ko tovariši-c-a razdeli teste, slišim različne vzklike žalosti ii> veselja. Včasih smo veseli svojega uspeha, vet krat pa smo tudi razočara ni. Ker tesle pvsemo večkrat, smo se na tremo pred pisa . njem že malo navadili; Horu I Senk, A. i. (OŠ Josip lin z-TilO Predoslje ^u^nic^x ; Tobegle koleb^ct (_ Mika. Mate) Kako bo nekoč v š< Nekoč, čez nekaj w šoli kuhali juho i2 cimbe bodo uporabili sfc ke iz znanstvenih kniiar cirali jo bodo s koprivn bodo zrasle v vesolju, bodo učenci morah dom jim ne potreba hoditi Pametni bodo za dva. bodo z ledenimi sveca« hah pa v lesenem loncu, bo čudovito živeti n.a Učenci 3. d r. OS garja Kranj V naši vasi se je še iz starih časov ohranil običaj — preja. Beseda preja izhaja iz pomena, ker so včasih predli. Sedaj ne predejo več. ampak pletejo, a ime je ostalo. Ženske, ki pridejo na prejo, prinesejo s sabo volno in pletil-ke. Včasih se kdo pošali: »Ali bolj delate z rokami ali z jeziki?« Preja je ponavadi pozimi enkrat na teden, Pride od pet do deset žensk iz vasi približno ob osmih zvečer. Pogovarjajo se o kuharskih receptih, o boleznih, O otrocih in še o čem drugem. Včasih ženske zupojejo tudi kakšno narodno pesem. Gospodinja iz hiše, v kateri je preja, pripravi malico. Okoli enih ponoči se ženske razide-jo- Preja za nas, otroke, pomeni nekaj posebnega. S tem, da nam starši dovolijo iti na prejo, se počutimo bolj odrasle. Spominjam se, kako so bili meni in starejšemu bratu mlajši bratci in sestrice nevoščljivi, ker sva lahko šla na prejo. Midva z bratom sva bila seveda važna, ker sva s tem hotela šc bolj poudariti najino odraslost. Čeprav nas kmalu po deseti premaga spanec, se pred vrstniki radi pobuhamo, da smo bili na preji. Ta običaj mi je zelo všec m upam. da se bo se ohranil. Bertiardka Rovtar, 4. r GPS Selca Oni so prebili obroč Korak za korakom stopam po zasneženem pobočju. V daljavi se temno kadi iz dimnikov. Veter mi ledeno brije okrog ušes. Nekje v bližini luni Studenček. Vse je tako lepo in mimo. Kdo bi si mislil, da so tu še pred desetletji divjali strašni boji? Zdi se mi, da se je čas zavrtel nazaj. Konec marca 1042. Mrzel zimski dan. Partizanska patru lja. Sneg škriplje pod nogami'. Vsi prezebli opreza jo po zasneženi pokrajini, Takrat pa v bližini poči suha veja. Kden od mož. se ozre. Neki moški nabi ra trte. Le kako mu pride na misel, da se v tem času podu tako daleč od doma? Verjetno ima kaj za bregom Najbolje, da ga zaslišijo. Železničar i/ Zabniee pravi da je in da nabi ra trte. Odvedejo ga . Nekdo ga pozna Kes je železničar Pa ne bo izdal, spustimo ga . . On pa na vrat na nos \ vas k me žnarju, ki je poskrbel, da SO 0 njegovem srečanju zvedeli orožniki i/ Žabnue Zakaj je izdal? Najbrž iz strahu... Nemci so obkolili .'13 lačnih in prezeblih borcev Selške četo. ki so na jasi čakali Bičkov vod. Kako se rešiti, je bilo edino vprašanje, ki se je porajalo v glavah hrabrih partizanov. Moramo prebiti obroč, ker je to edina možnost /a rešitev. In pritisnili so Razdeljeni v dve skupini SO pričeli boj. A žal je pod nemškimi puškami padlo petnajst ljudi, petnajst hrabrih borcev, ki so se s svojimi junaškimi deianji zapisali v zgodo vino nase narodnoosvobodilne borbe Druga skupina se je re-siki m je živi dokument boja na Kovtu nad frngrobom . . Vsako leto konec marca je oigani/iian pohod v Rovt m Planico v spomni na boj Selske fiete Negujmo tradicije na rodnoosvobodilnoga boja in se udele/uimo loga pohoda, da s' tem počastimo spomin na pet najsi žrtev Izdaji Uro* Btasnlk, I. »> r. os Luotjana Seljaka Kranj Pomlad Travice so ozelene le sonček sije zlat. rožice so zacvetele, saj je že pomlad. V gozdu ptičice pojo mravlje se prebujajo leni potok spet šumi. v daljni svet hiti. Jaz pa slečem zimske c** in poženem se čez trate v srcu mi zavriska škr.u res lepa je pomlad. I ponora Seferi. 3. f r. OŠ Petra Kavčič* Škofja Loka Prvoaprilska šala Prvi april je dan. ko seUJ malo pošalimo. Tudi nmi očka potegnil za nos Po kosilu mi je očk„: »Veš, da sem v služb znanega smučarja"* y sem: »Katerega pa?« >St ka,« je odgovoril. Mam je rekla: »Saj veš, da t potegniti za nos.« Očka rekel: »Saj sem vedeL, boste verjeli, ker serr. ^. ravno danes.« Odšla sea !„, in premišljevala. .\-goče res, ker je grM*i pu-pričljivo. Zopet se:r. r[crim in ga vp; šj bilo res ' Očka pa se fe , Ne, nisem ga videl« Očku sala ni uspe!.: ne bi bilo mamice bi vo potegnil za nos Molka Boncelj, 4. a r. OS Kokric* WEK. 13. APRILA 1984 TELEVIZIJA, RADIO, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 7. STRAN O LAS TELEVIZIJSKI SPORED NAGRADNA KRIŽANKA SOBOTA, 14. 4. 8.00 Poročila - 8.05 Slovenske ljudske pravljice: Zvezda na čelu - 8.25 Ciciban, dober dan: Letališče - 8.40 Meseček, otroška serija TV Beograd - 9.10 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja - Odhod, mladinska nadaljevanka - 9.40 Glasba za kitaro -1010 Spoznavanje naše naravne dediščine: Pohorje -10.46 Diamanti na nebu, an-gktka dokumentarna serija • 11.30 Včeraj za jutri: Presernijada. dokumentarna serija - 12.00 Ljudje in zemlja - ponovitev - 17.05 Ribiči iz Moorhovda, vrhodnonemška nadaljevanka - 17.55 Intervju, TV Uta - ponovitev ~ - 18.30 Sknvnostni svet Arthurja Clarka: Z jasnega neba, angleška dokumentarna seri-te - 20.00 Najvišja karta, pijanski film - 22.05 Zrcalo tedna - 22.25 Dober ve-zabavno glasbena od-**aja TV Zagreb - 23.10 Po- ^pomba: PJ v košarki -*« tekma III. kola končnice * ob 20.00 tajniki II. TV mreže: £4.40 Test - 14.55 Jezni mož, ^ngladeški film - 17.15 Mi-^w in Mišisan, otroška *ttdstava - 18.00 M. Bokale: Prekinitev dela v ^brojni, ponovitev drame -**D5 Slovenska ljudska ^•*Wa in godci: Cimbalist, 5S"iaTV Ljubljana - 19.30 £V dnevnik - 20.00 Zvezde, ne ugasnejo, zabavno g»bena oddaja - 20.30 *Vdjton - 21.15 Poročila -5*30 Športna sobota - 21.45 ^•"'ijevo življenje, itali-nadaljevanka - 22.55 *^jezija I. program: K*JV v šoli: TV koledar, ^"bovnik. Poštni nabiral-Hačva. Plavanje, Poro-17 JO Sedem TV dni -4)0 Poročila -18.05 TV ko-ar - 18.25 Mali koncert --30 Medtem - oddaja iz ^Jture -19.30 TV dnevnik -•00 Velika mahinacija, *hški film - 21.30 TV k - 22.05 Nočni žep X^eriš f^vni NEDELJA, 15. 4. 9.20 Poročila - 9.25 Živ žav. otroška matineja - 10.15 Modro poletje - 10.45 F. Bo-yer: Življenje Berlioza, francoska nadaljevanka -11.40 025, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja - 15.45 Mostovi -16.15 Športna poročila -16.30 Doma pred temo, ameriški film (ČB) - 18.40 Gimnastika - za pokal Ljubljana 84, reportaža - 20.00 S. Karanovič-M. Marino-vič-A. Horton: Nekaj vmesnega, nadaljevanka TV Beograd - 20.50 Športni pregled - 21.20 Portret Bratka Krefta - 21.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: T5.25 Test - 15.40 Nedeljsko popoldne - 17.20 Golo mesto, ameriški film - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija -20.50 Včeraj, danes, jutri -21.10 Raskenovi, švedska nadaljevanka (do 22.10) TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan, informativno zabavna oddaja 14.00 Domači ansambli: Dobri znanci - 14.30 Modro poletje, španska otroška nanizanka - 15.40 Nedeljsko popoldne - 17.20 Golo mesto, ameriški film - 18.55 Risanke - 19.30 TV dnevnik -20.00 Nekaj vmesnega, TV nadaljevanka - 20.50 Športni pregled - 21.20 Pet let pozneje, dokumentarna oddaja - 21.50 TV dnevnik PONEDELJEK, 16. 4. 8.50 TV v šoli - 16.50 Poročila - 16.55 Jole, Jole, otroška serija TV Titograd - 17.25 Vojaški poklic — danes jutri - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.45 Zdravo, mladi - 20.00 G. Radano-vvicz-F. Rueb: Šepavi Alojz, švicarska TV drama - 21.05 Spoznano, neznano - oddaja o znanosti - 21.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Slovenske ljudske pravljice: O pustu, oddaja TV Ljubljana - 18.00 Zgodbe iz davnih časov, otroška oddaja - 18.15 Zgodovinska pripovedka: Me zopotamija-Egipt. izobraževalna serija - 18.45 Glasbeni album - 19.00 Telesport -19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 Večer ob tamburici, zabavno glasbena oddaja - 22.00 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka TV Zagreb L program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Češčina, Madžarščina. Ustno izročilo - 17.40 Poročila - 17.45 Slovenske ljudske pravljice: O pustu, oddaja TV Ljubljana - 18.00 Zgodbe iz davnih časov, otroška oddaja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Zdravo, mladi - 19.30 TV dnevnik -20.00 H. Ibsen: Divja raca, TV priredba - 22.05 Izbrani trenutek - 22.10 Paralele, zunanjepolitična oddaja -22.40 En avtor, en film -22.55 TV dnevnik TOREK, 17. 4. 8.50 TV v šoli - 17.25 Poročila - 17.30 Slovenske ljudske pravljice: O treh labodkah -17.50 MPF Celje 83: Mladinski pevski zbori - 3. oddaja -18.25 Gorenjski obzornik -18.40 Mali svet: Kako nastane slikanica, otroška oddaja TV Zagreb - 20.00 Ch. Dickens-D. Edgar: Življenje in dogodivščine Nicholasa Nicklebvja, angleška nadaljevanka - 21.00 Mednarodna obzorja - 22.00 TV dnevnik II - 22.15 Iz koncertnih dvoran: W. A. Mozart: Simfonija št. 36 v C-duru Oddajnik} II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Mladi talenti, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 PJ v košarki - 2. tek- RADIJSKI SPORED ^WTA, 14. aprila T** Program ^3M.00 Jutranji program -S*8 * 805 Pionirski ted-•JJ* • 1025-11.30 Dopoldne ^Jhki glasbi - 11.30 Srednja republik in pokrajin -v*-« Naši poslušalci česti-V*>in pozdravljajo - 16.00 H^tiljak - 17.00 Studio ob • Zunanjepolitični ma- * 18.00 Škatlica z god-20.00-23.00 Oddaja za Sjjrcnce po svetu - 23.05 Li-V^317" nokturno 1^^5-00 Nočni program - 15. aprila 'i Program 00 Jutranji program --"v pravljajo v repjjjj du za šolstvo P1**) varjev. Skrajni čas! Učbeniki dv*** zika — srbohri"*^ ni domač, ma*" ,» venske šolarje ' 1 dolga leta tt** | GG BLED Obvestilo lastnikon poškodovf gozdov SO Radovljica' odločbo, ki z*^ morajo lastn> poškodov ar.t* * do konca apr# posekati, bat spraviti les do kamionski*"1 Po tem roku opraviti to v"ft> Bled na stra*" lastnikov gccč^ Odločba bo v Uradnem Gorenjske. I* z vso vsebino obveščen: m I običajni načw> r Franci Ekar, direktor Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem Osvežitve in nove usmeritve Pnčetek sejemske sezone pomeni tudi začetek novih soočanj z gospodarskimi gibanji, prodajnimi možnostmi in ponudbo, kakor tudi oceno in povpraševanje na trgu. Sejemska ponudba in povpraševanje sta bili doslej praviloma skoraj vedno resnično ogledalo vseh teh dogajanj. Ena od značilnosti kranjskega sejma gozdarstva in kmetijstva je nedvomno lokacija. Tu se stikajo najmočnejše poslovne osi tako s področja gozdarstva in alpskega kmetijstva; na tem območju so znanstveno strokovne službe, izobraževalni centri; mimo poteka ena najpomembnejših mednarodnih prometnic; na tem območju so najmočnejši industrijski giganti tako imenovanih naprednih kvalitetnih tehnologij kot so elektronika, gumarstvo, tekstil, čevljarstvo . . . Vse to pa so tudi temelji za razvoj sejemske specializirane dejavnosti. Kranjski sejemski poslovni center teži k ekonomsko zanimivim in upravičenim sejemskim programom. Pravilnost takšne usmeritve potrjujejo dosedanje izkušnje in ocene. Za te sejemske prireditve se namreč odločajo poslovno uspešne delovne organizacije z lastno razvojno tehnologijo in proizvodnim programom, pri čemer je poudarjena predvsem njihova dolgoročna programska usmerjenost. Čeprav imajo ti kvalitetni razstavljavci zadnje čase precej težav zaradi pomanjkanja blaga in izdelkov, vseeno s sodelovanjem na sejmih ohranjajc stik s tržiščem oziroma potrošnikom. Skrb za lastni razvoj namreč pomeni tudi udeležbo na sejmu in s tem v zvezi naložbo za jutri. Letošnja prva sejemska prireditev v tem letu, sejem gozdarstva in kmetijstva, doživlja osvežitve in nove usmeritve. Predvsem je pomembno, da znanstveno usmeritev prevzema Inštitut za gozdarstvo z republiškim splošnim združenem in da se v ta koncept vključujejo tudi Zadružna zveza Slovenije in druge tovrstne ustanove. Aktivno pa ta program spremlja tudi gospodarska zbornica. Na tem področju ni bilo ravno lahko priti do skupnih stališč in sodelovanja. Veliko zaslug za to ima družbeno strokovni in organizacijski organ sejma. Ta organ, sestavljen strokovno, proizvodno in družbenopolitično, zelo objektivno, realno in smiselno (pa tudi stabilizacijsko) postanja smernice sedanjega in nadaljnjega razvoja sejma gozdarstva in kmetijstva r« Gorenjskem. Značilnost letošnje prireditve je bogat sporedni program. Poildarek je na inovacijah, prikazih delovanja različne mehanizacije, na predavanjih, razstavah, posvetovanjih, strokovnih ekskurzijah z ogledom uspešnih programov v sadjarstvu, živinoreji, kmečkem turizmu ... Za gozdarstvo sta nedvomno pomembna ocena in ogled elementarnih poškodb v gozdu ob zadnjem vetrolomu. Strokovno zelo pomemben je pravilni pristop k vzreji in oživitvi ovčarstva in nadaljnji pridelavi. Pomembno vlogo »ma tudi lovstvo. Zanimiva sta prikaz in obravnava rezultatov 10-letnega dela na področju gojitve jelenjadi v okviru avstrijsko-jugoslovanskega sporazuma, edinega tovrstnega v Evropi. Ob vsem tem lahko rečemo, da je sejem bogat in poučen in da prireditev ni sama sebi namen, saj glede na razmere, v katerih se nahajamo, prikazuje in ponuja vso tisto mehanizacijo in opremo, ki jo je pač trenutno moč dobiti doma. Še posebej je prisotna skrb sejma v izvozne akcije in usmeritve. Tu se sejem kot prireditelj lahko pohvali z aktivnim maloobmejnim sodelovanjem in s posredovanjem pri izvoznih poslih. Po drugi strani pa sejem omogoča tudi odkup na sejmu razstavljenih izdelkov za potrebe združenega dela v neposredni proizvodnji kakor tudi v trgovini. Glavni pomen je v olajšanju administrativnega in skrajšanju uvoznega postopka. Zato tudi prizadevanja v smeri, da bi se kompenzacijski posli opravljali izključno na sejmih, specializiranih za določena področja. Takšen način bi lahko v precejšnji meri pripomogel k izravnavanju blagovnih izmenjav. In še eno presenečenje je prav tako zelo pomembno za letošnjo prvo sejemsko prireditev. Razstavljavce in obiskovalce »»sprejema« na sejemskem prostoru čisto ozračje. K vsemu temu bi lahko zato dodali še to. da je sejemska ponudba bogata in da bo 380 razstavljalcev zadovoljilo obiskovalce. 23. Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva Prireditev, ki ni sama sebi namen Tokrat je prvič skoraj v celoti uresničen pred leti začrtani program te vsakoletne spomladanske sejemske prireditve v Kranju. Veliko zanimanje razstavljavcev, čeprav razmere v našem gospodarstvu že nekaj časa niso najbolj naklonjene organizatorjem sejemskih prireditev pri nas. 380 razstavljavcev, od tega 24 iz tujine, ki se predstavljajo obiskovalcem na 15 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin v Savskem logu. Predstavitev novosti s področja gozdarske in kmetijske mehanizacije, prehrane oziroma predelave hrane. Spremljajoče prireditve s področja gozdarstva, lovstva, ovčereje, pridelave in vzgoje zgodnih vrtnin in vrsta drugih. Običajno raznovrstna ponudba blaga široke potrošnje. Vse to so značilnosti pa tudi novosti 23. Mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva v Kranju — prireditve, ki ni sama sebi namen in bo trajala do 23. aprila. Uresničevanje programa razvoja ovčereje Ena najpomembnejših spremljajočih prireditev letošnjega sejma gozdarstva in kmetijstva v Kranju je prav gotovo predstavitev ovčereje. Prvič je namreč predstavljena ovčereja v tolikšnem obsegu v naši državi. S tem v zvezi je v večnamenski hali razstava ovc, v soboto, 21. aprila, ob 9.30 pa je na programu Posvet o ovčereji. O uresničevanju programa razvoja ovčereje v Sloveniji bo govoril Janez Stare. Predstavljeni bodo rezultati dosedanjega selekcijskega dela pri ovcah, zdravstvena preventiva pri zreji ovc in možni dosežki za intenzivno rejo ovc. Živinorejsko poslovna skupnost Slovenije se je odločila, da bo osrednja slovenska ovčarska razstava v prihodnje redno na spomladanskem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju. Letošnja predstavitev in nastop sta sicer nekoliko skromnejša, vendar so tokrat na razstavi vse tiste plemenske ovce, ki sodijo v program ovčereje v Sloveniji. Tako je na razstavi pet pasem ovac in sicer dve domači pasmi, dve za oplemenjevanje in ena pasma za tako imenovano križanje potomcev. V sodelovanju s kranjskim Merkurjem so prireditelji poskrbeli tudi za predstavitev montažnih elementov (ograje, manjši boksi, pregrade za hleve). Ogledati si je moč farmersko ograjo, ki so je 17.000 metrov lani kmetje dobili brezplačno. Razstavljene so električne ograje in električni pastirji ter oprema za oštevilčenje ovc. Iz programa ovčereje omenimo, da je letos v republiškem intervencijskem skladu namenjeno za selekcijsko delo in premiranje 12 milijonov dinarjev. Trenutno je pod strokovnim nadzorom v Sloveniji 1500 ovc v 28 tropih. V prihodnjih letih nameravajo te trope še razširiti in iz njih izbrati najboljše moške plemenjake. Tako naj bi bilo po programu 1985. leta v Sloveniji 35.500 plemenskih ovc. Trenutno jih je 30 tisoč, vseh ovc pa okrog 50 tisoč. Dopolnilno delo na kmetijah Še eno spremljajočo prireditev velja prav tako posebej omeniti. V sredo, 18. aprila, dopoldne bo v dvorani B zasedal kolegij direktorjev Zadružne zveze Slovenije, kjer bo govora o načrtovanju družbene proizvodnje, samoupravnem sporazumu o pridelovanju krompirja, obrestnih merah, srednjeročnem in dolgoročnem programu razvoja in med drugim tudi o čebelarjenju. V četrtek. 19. aprila, ob 10. uri pa bo v konferenčni dvorani v okviru Dneva SOZD KIT Zadružna zveza Slovenije pripravila Okroglo mizo o dopolnilnih dejavnostih v kmetijstvu. Govora bo o možnostih dopolnilnega dela na kmetijah in sicer o kmečkem turizmu, obrti, problemih s tem v zvezi, o pravnih vprašanjih ter seveda tudi o željah in možnostih posameznih organizatorjev. Povabljenih je okrog 30 udeležencev. Še posebej bo govora o opremi kmečkih sob za kmečki turizem oziroma o pohištvu v kmečkem domu. Organizatorji so skušali že na tem sejmu pripraviti razstavo kmečkega pohištva, vendar jim zaradi obremenjenosti proizvajalcev z izvozom to ni uspelo. Vendar pa se že dogovarjajo s fakulteto za arhitekturo, da bodo prihodnje leto na tej prireditvi s sodelovanjem domačih mizarjev pripravili razstavo pohištva za kmečki dom. ki se v marsičem, tako glede mer in ostalih standardov, razlikujejo od pohištva za stanovanja. Glavni cilj tega programa pa je spodbujanje in izobraževanje. Sobota, 14. aprila, ob 9.30 Dan lovstva (Slavnostno srečanje ob 10-letnici meddržavnega avstrijsko-jugoslovanskega podpisa dogovora o gojitvi jelenjadi v Karavankah) v dvorani B. Ob 11. uri ogled razstave: 10 let skupnega gospodarjenja z jeleni. Ob 15. uri film Poslednja oaza v kinu Center. Sobota, 14. aprila, od 8. ure dalje telesno ocenjevanje športnih psov na zunanjem sejemskem prostoru. Ponedeljek, 16. aprila, ob 9. uri Dan gozdarstva (Predavanje o škodi v gozdovih: posebej zaradi vetra) v dvorani B. Ob 12. uri sestanek zadružne zveze Slovenije z mlekarskimi organizacijami o programu pospeševanja v mlekarstvu v konferenčni dvorani. Sreda, 18. aprila, ob 10. uri Kolegij direktorjev zadružne zveze Slovenije v dvorani B. Četrtek, 19. aprila, ob 10. uri Dan Sozd KIT in okrogla miza Zadružne zveze Slovenije o dopolnilnih dejavnostih v kmetijstvu v konferenčni dvorani. Petek, 20. aprila, ob 16. uri Razprava: Intenzifikacija vzgoje vrtnin na manjših površinah (Predavanja s poudarkom na zgodnjost pridelka, možnost namakanja s kapničnim namakalnim sistemom, zaščita posevkov) v dvorani B. Predavanje bo spremljano z diapozitivi. Vabljeni vsi zainteresirani; vstop prost. Sobota, 21. aprila, ob 9.30 Posvet o ovčereji (Predstavitev programa razvoja ovčereje v Sloveniji in rezultatov dosedanjega selekcijskega dela pri ovcah. Seznanitev z vlogo zdravstvene preventive pri zreji ovc in z možnimi dosežki pri intenzivni reji ovc.) v dvorani B. Ob 15.30 skupščina Zveze lovskih družin Gorenjske v dvorani B. Na 23. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 13. do 23. aprila sodeluje 377 razstavljavcev; od tega je domačih 353, tujih pa 24. Med tujimi razstavljavci jih je 16 iz Avstrije. 2 z Danske, 3 iz Italije, po eden pa iz Zvezne republike Nemči-e, Nizozemske in Švedske. V tako imenovanem specializiranem delu sejma sodeluje 168 razstavljavcev. 76 jih predstavlja prehrambeni program, 45 kmetijsko mehanizacijo, 13 gozdarski program, 30 lovski program in 4 razstavljavci predstavljajo stroje za obdelavo lesa. zgoja vrtnin na manjših »ovršinah Y petek. 20. aprila, ob 16. uri bo v dvorani B na sejemskem prostoru zanimiva *^ravaz naslovom: Intenzifikacija vzgoje vrtnin na manjših površinah. Strokovnja-biotehnične fakultete bodo govorili o vzgoji vrtnin, s posebnim poudarkom na V^^đnjost pridelka za presno uporabo S tem v zvezi bodo pojasnjene tudi možno-V4 namakanja s tako imenovanim kapničnim namakalnim sistemom, kakor tudi -žnosti glede zaščite posevkov vrtnin *K Tema bo zanimiva za tako imenovane vrtičkarje. kot za tiste kmetovalce oziro->^ Polkmetovalce. ki imajo približno hektar ali več zemlje in razmišljajo, da bi se ^ »»jali z zefenjadarstvom. Razpravo bodo spremljali diapozitivi in prikazi na tem .^fročju. Posebej bo govora o uporabi folij in različnih tehnologij Skratka, gre za kjv^fliosl, ki je danes v svetu zelo pomembna, in zaradi pridelovanja hrane še kako K^"*n tudi pri nas 10 let meddržavnega dogovora Izredno zanimiva prireditev na sejmu bo tudi Dan lovstva, ki bo jutri. 14 aprila, ob 9.30. ko se bo v dvorani B Gorenjskega sejma začelo slavnostno srečanje s kulturnim programom ob 10-letnici meddržavnega avstrijsko-jugoslovanskega podpisa dogovora o gojitvi jelenjadi v Karavankah. Gre za pomemben jubilej in za edini tovrstni dogovor v Evropi, ki je bil že marsikje v svetu ocenjen kot zgleden. , Prav zato so se lovci ob tej priliki odločili, da priDravijo tudi razstavo, s katero nameravajo predstaviti delo na tem področju od začetka oziroma podpisa sporazuma do danes. Osnovna značilnost tega dogovora je usklajeno in skupno načrtovanje, usmerjanje in delovanje na področju gojitve jelenjadi v Karavankah. Razstavo sta pripravila Lovska zveza za Gorenjsko in Kozorog Kamnik. Dan lovstva bo pomenil tudi srečanje lovcev ter predsednikov občin oziroma županov z obeh strani meje. Spremljajoča prireditev bo jutri ob 15. uri prikaz filma pod naslovom Poslednja oaza v kinu Center To bo tudi prva projekcija filma o jelenjadi Podravja in Belja. Poleg te pa je v okviru programa lovstva jutri dopoldne na zunanjem prostoru v Savskem logu tudi telesno ocenjevanje športnih psov. Prihodnjo soboto. 21. aprila, ob 15 30 pa bo v dvorani B o Gorenjskega sejma skupščina zveze lovskih družin Gorenjske Sobota, lovstva aprila: Dan Sobota, 14. aprila: Ocenjevanje psov Ponedeljek, 16. aprila: Dan gozdarstva Četrtek, 19. aprila: Okrogla miza — dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu Petek, 20. aprila: Vzgoja vrtnin (Vstop prost) Sobota. 14. aprila: Film Poslednja oaza; ob 15. uri v kinu Center Sobota. 21. aprila: Posvet o ovčereji ©Bili SOZD KIT 5200 delavcev, 10 tisoč članov zadrug in 22 tisoč kooperantov združuje svoje delo in sredstva v SOZD KIT Ljubljana in predstavlja svoje proizvode na 23. Sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju. Pomen SOZD KIT v okviru slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva SOZD KIT je danes največja .pretežno proizvodi .a kmetijsko-živilska organizacija v Sloveniji, med proizvodnimi agroživilskimi organizacijami v Jugoslaviji pa se uvršča na 12. mesto. Članice SOZD KIT organizirajo proizvodnjo na 183.000 ha kmetijskih površin, kar predstavlja 21 % kmetijskih površin Slovenije. To je pretežno travniško področje z velikim deležem hribovskih' in ostalih, za intenzivno proizvodnjo manj primernih površin, saj je njivskih površin le 54.000 ha, oz. 17% njivskih površin Slovenije. Ne glede na to je tržni potencial tega območja za preskrbo Slovenije izredno pomemben. To nam najbolje ponazarja srednjeročni načrt, ki je za leto 1985 predvidel v okviru naše sozd naslednji obseg tržne proizvodnje živil v primerjavi s predvideno proizvodnjo v SR Sloveniji; SOZD KIT SESTAVLJAJO: KIT Kmetijski zavod Ljubljana, p o. KIT Storitve, Ljubljana, p. o. KIT Ljubljana mlekarne, Ljubljana. o. sub. o. KIT Novosadska mlekara, Novi Sad, o. sub. o. KIT Mlekara Zemun, Zemun. p. o KIT Kmetijska zadruga Ljubljana, o. sub. o. KIT Kmetijska zadruga Velike Lašče. p. o. KIT Kmetijska zadruga Medvode, p. o. KIT Kmetijska zadruga Litija, p. o. KIT Kmetijska zadruga Stična, p. o. KIT Kmetijska zadruga Dobrepolje, p. o. KIT Kmetijska zadruga Ribnica, p. o. KIT Kmetijska zadruga Trebnje, p. o KIT Kmetijska zadruga »Krka« Novo mesto, n. sub. o. KIT Kmetijska zadruga Metlika, n. sub. o. KIT Kmetijska zadruga Črnomelj, n. sol o. KIT Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, n. sub. o. KIT Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, n. sol. o. Najpomembnejše dejavnosti, ki jih opravljamo v SOZD KIT: kooperacijsko in družbeno kmetijsko proizvodnjo mleka, mesa, jajc, krompirja, grozdja, sadja, vrtnin, žita . . . organiziramo na območju 15 občin dolenjskega, širšega ljubljanskega in gorenjskega območja ter mozirske občine in sicer v okviru vseh kmetijskih zadrug, deloma pa tudi v okviru nekaterih živilsko-predelovalnih organizacij. V sestavi SOZD sta tudi dve mešalnici krmil in sicer v Škofji Loki in Novem mestu; mlekarska predelava je najpomembnejša živilska predelava v okviru SOZD KIT. saj mlekarske organizacije — Ljubljanske mlekarne s centralno mlekarno v Ljubljani ter sirarskimi obrati v Kočevju, Stični in Velikih Laščah ter KŽKG z mlekarno in sirarno v Kranju — omogočajo predelavo tržnih viškov mleka z novomeškega ter pretežnega dela Ijubljanske- Vrsta proizvoda Delež Kit-a v proizvodnji SRS goveje meso svinjsko meso jajca pasterizirano in sterilizirano mleko jogurt smetana mehki siri poltrdi in trdi siri mlečni sladoled jedilno olje krompir grozdje 21 16 8 53 54 29 33 38 100 26 35 7 V razpredelnici so zajeta samo pomembnejša živila, proizvedena v SR Sloveniji, medtem ko predvidena predelava 63.800.000 litrov mleka naših članic iz SAP Vojvodine in SR Srbije v razpredelnici ni zajeta. ga. gorenjskega, gornjesavinjskega, posavskega* notranjskega območja; Novosadska mlekara b Mlekara Zemun pa predelujeta pomemben ciei nih viškov mleka s področja SAP Vojvodina in Srbije; mesno predelovalna industrija je druga membnejša živilskb predelovalna dejavnost Zajema celotno mesno predelavo na novomeškem ob-močju (klavnici v Črnomlju ih Metliki, mesno predelovalni obrat v Novem mestu), pretežen del mesre predelave ha Gorenjskem (klavnice z mesr»o-pe-delovalnimi obrati v Škofji Loki, v Kranju, na Jesea cah ter specializirana klavnica za prašiče v Trže. ter manjši del na ljubljanskem območju (mesrv predelovalni obrat v Stični, klavnica v Vehkih Laščah) ; od ostale živilske predelave so za SOZD KIT po-membnejše predelava olja v TOZD Oljarica v Br: fu pri Kranju predelava zelenjave in sadja v TTJZf Belsad v Črnomlju ter vinarstvo v TOZD Vinska MS v Metliki in v Novem mestu; trgovinsko dejavnost opravljajo številne čtanč* SOZD KIT. Kmetijske zadruge imajo v svojem » stavu organizirano prodajo repromateriala za po be kmetijskega prebivalstva, deloma pa tudi jo živil in drugega blaga. Močneje je živilska na razvita v KIT KZ »Krka« Novo mesto [,*. Oskrba s trgovinami v Novem mestu in okolic KIT Ljubljanskih mlekarnah (TOZD Trgovina s; vinami v Ljubljani in okolici ter v Bohinju in na du) in v KIT KŽKG Kranj (TOZD Komercialni s«* s trgovinami v Kranju in okolici). Preko skladš:r predstavništev v Ljubljani, Kranju, Celju, Manbtr-Zagrebu, Reki, Splitu, Osijeku, Bjelovaru Ho«*' Sadu in Beogradu pa vršimo grosistično o** širšega območja. Tudi mesna industrija ima v svojem sestavu rar trgovsko mrežo — predvsem za prodajo mes» mesnih izdelkov. To mrežo smo razvili zlasti ra ' renjskem, v Ljubljani, Grosuplju, Novem me£- Metliki in Črnomlju. Od ostalih dejavnosti so zlasti pomembne . uslužnostne dejavnosti kmetijskih zad>ruq sne storitve, gostinstvo, turistične storitve^-kmečki turizem, domača obrt in podobno Najmočneje smo servisne storitve razvili v mestu (TOZD Agroservis), v Kranju smo razvtf izvodnjo in prodajo kmetijske mehanizaejio iT Agromehanika), v Ljubljani pa opravljanje skih del s težko mehanizacijo (TOZD Stroin r Od dejavnosti posebnega pomena so zLti membne medobmočna kmetijska posc»e -služba, drevesničarstvo, proizvodnja semena osemenjevanje krav v okviru delovne ora KIT Kmetijski zavod Ljubljana ter zunanietr dejavnost in inženiring v okviru delovne o ^ je KIT Storitve. Interna banka SOZD KlT^ vse posle, povezane z združevanjem na in plasiranjem finančnih sredstev, v njenih je organizirana tudi plansko analitska trebe SOZD KIT. u<:Da r' Skupne službe SOZD KIT opravljajo skunn kot so: komercialno in marketinško Usk|6 koordiniranje delovnega procesa, stori tv3 službe ter informiranje. ZASTAVA AVTO LJUBLJANA OBIŠČITE NAS NA MEDNARODNEM SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU OD 13. 4.-23. 4. 1984 DOSTAVNI AVTO PICK-UP NOVO V PROIZVODNJI ZASTAVE avtomobili • KOLESA • MOTORJI • DODATNA OPREMA • LAHKA KMETIJSKA MEHANIZACIJA • LOVSKO IN ŠPORTNO OROŽJE ZASTAVA RAZSTAVA V NOVI HALI TIKO Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Tržič Obveščamo vse interesente, da bomo naše omare za prekajevanje in shranjevanje mesa na Mednarodnem sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju razstavljali in prodajali na razstavnem prostoru MERCATORJA — TOZD PRESKRBA Tržič v hali A c Flere Jože Domžale Študljanska 87* Izdelujemo in priporočamo • vrvi za nakladalke vži9 kosilmc : Povezovanj >■* Privezovanje • vrvice za škropilnic • vrvice za pov • vrvice za fižola itd. • v™ za čolne- vlečnice* gljišča mreže stelje dekorativne za spravilo sen« vrvice v barvah in debelinah Z3 lavo makramejev Obiščite naš razstavno- f dajni prostor na Medtf** nem sejmu kmetijstva m^' darstva v Kranju od 13 " 23. aprila 1984. RIBNICA ti O KOVIN kovinsko podjetje Jesenice Obveščamo vas, da na Mednarodnem sejmu kmetijstva in gozdarstva razstavljamo in prodajamo opremo za goveje farme, sisteme za odstranjevanje gnoja in opremo za vzrejo kuncev. 0biščite nas! poslovno Prireditveni center porenjskis^ kranj PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ, p. o. Savski log tajništvo komerciala sejemske infor. tehnična služba računovodstvo razstavišče (v času sejma) 21-59 2:-> telex 34657 YU GSK = lip bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77-661 telegram: lip bled telex: 34525 yu lipex Proizvodni program: — vhodna vrata, — garažna vrata, — notranja vrata, — opazne plošče, — notranje pohištvo. POSLOVALNICE — LIP Bled na Zagrebškem velesejmu Bulevar Borisa Kidriča 2 — telefon: (041) 523-066 — LIP Bled na Rečici — Bled — telefon: (064) 77-161 — LIP Bled v Murski Soboti, Cvetkova 1a — telefon: (069)22-941 — tel: (069) 22-942 Obiščite nas na 23. Mednarodnem sejmu kmetijstva in gozdarstva! n filbp ' FILBO — Tovarna transportnih naprav Bohinj — 64264 Bohinjska Bistrica — tel.: (064) 76-209, 76-231 Obiščite nas na 23. Mednarodnem sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju, kjer prikazujemo naš proizvodni program transportnih naprav, ki je prvenstveno namenjen za zaščito človekovega okolja. Opremo izdelujemo po posebnem naročilu od idejne zasnove, projektiranja, izdelave do montaže. Proizvodnji program obsega: filtre s pnevmatskim stresanjem vreč za področje lesne industrije, odpraševanje kamenin v rudarstvu ter filtre za tobačno industrijo in industrijo azbesta, nudimo tudi filtre z mehanskim stresanjem vreč za potrebe mizarskih delavnic. Izdelujemo tudi srednjetlačne in visokotlačne ventilatorje za sisteme odprasevanja in pnevmatskega transporta. Naj omenimo tudi polžne transporterje, trakove za transport vrec ter trakove za nakladanje in razkladanje transportnih sredstev, stresalce vrec za potrebe mlinske industrije ter ostalo tehnološko opremo po posebnih zahtevah. Vse dodatne informacije lahko dobite v našem paviljonu na sejmu. KŽK Kranj prodaja celoten Inlesov program stavbnega pohištva Metod Grašič, vodja skladišča gradbenega materiala v Hrastju: Graditelji naj pridejo k nam z načrti V mali pisarni skladišča gradbenega ^■ateriala KŽK v Hrastju je bilo to jutro v panju. Ves čas zvoni telefon, kupci zasujejo za opeko, za cement, vsak W»tek pa se nekdo na novo zrine v \i> prostor. Večina jih hoče cement, fyrK>. to ali ono opeko, betonsko žele-<6. Po telefonu so že izvedeli, da ce-^nta ni, da apna trenutno tudi ni, a le Vjamejo, da bodo dobili, če bodo prišli * skladišče osebno. Metod hkrati odgovarja onemu v telefon in stranki, ki strpno ćaka ob njem pri mizi. »Namesto cementa in apna vzemite maltit. Enako do-\ veže materiale. Jaz sem celo hišo Vzidal z njim Tokrat se v skladišču KŽK v Hrastju |%no oglasili za to, da bi pisali o tem, j, kaj jim manjka, po čem kupci najbolj ^Drašujejo, temveč zaradi njihove po-fjudbe stavbnega pohištva. Z Inlesom iz %nice namreč to skladišče sodeluje *e od leta 1969. Sprva so jih Ribničani zaprosili, če jim odstopijo nekaj skladiščnega prostora, da bi od tu zalagali Gorenjsko z okni in vrati, potem so se h dogovorili za prodajo na veliko Odt-*j Gorenjska dobiva vse Inlesovo M>no pohištvo prav od KŽK. Edini podajalec Inlesovih oken, vhodnih, sobnih in garažnih vrat, polken in podobnega na Gorenjskem je KŽK. Gorenjska najbolj pozna Inlesova okna KOMBIVAK s trojnim steklom. Okna in balkonska vrata. Vsi bi radi velika, lepa okna, ki pa bi hkrati prepustila čim manj toplote, kajti energija je danes vsak dan dražja. Inlesova kombivak okna so kot nalašč za to. Zasnovana so kot toplotno in zvočno izolacijska okna Izdelana so iz lesa, navadno iz smreke ali jelke, s kombinirano trojno zasteklitvijo. To je enojno steklo in izolacijsko steklo zraven! Okenski les je globinsko zaščiten po posebnem postopku vakuumske impregnacije 5 do 10 mm globoko. Opremljena so z obrtno-nagibnim okovjem in so medsebojno sestavljiva. Na okna kombivak lahko montiramo tudi omarice z roletami, polkna, medste-klene žaluzije ali druga senčila. Poznana pa so tudi njihova INOVAK okna, okna z izolacijskim steklom in pa JUG okna in polkna, ki so sestavljena iz vezanega okna in polkna s pomičnimi letvicami. So lazurno obdelana, neza-steklena in se odpirajo okoli vertikalne osi Okna in vrata JUG, ki so tudi medsebojno sestavljiva, so namenjena jugu, toplejšim krajem. Veliko povpraševanje pa je tudi po Inlesovih sobnih vratih, ki so sestavljena iz podboja in krila ter so v izvedbi ultra-les in mahagonij furnir ter finalizirana lakirana vrata v mahagoniju ali tanganjiki. Podboji so univerzalni, levi-desni, izdelani so iz masivne smreke za mokro vgraditev in suhomontažni za suho vgraditev; ti so lakirani, dobe pa se v , mahogoniju ali tanganjiki. Dobe pa se tudi slepi podboji za mokro vgraditev. Poznana so tudi Inlesova vhodna vrata, ki imajo lesen podboj in garažna vrata s kovinskimi podboji. Vratna krila so površinsko lakirana ali obdelana z lazur-nim premazom, zasteklena. opremljena s cilindrično ključavnico in odkapno eluksirano pločevino. Tu zraven se po posebnem naročilu dobe tudi vezne letve, pokrivne letve, držala za polkna in kompleti sider za vgraditev oken in vrat. Kot pove vodja skladišča gradbenega materiala KŽK v Hrastju Metod Grašič, je trenutno največje povpraševanje po KOMBIVAK oknih. Gorenjskemu podnebju ta najbolj ustrezajo. Trojna zasteklitev se dobro upira tako mrazu kot vetru. Zelo dobro tesnijo. Malo dražja so sicer od običajnih oken, vendar, prodali bi jih, kolikor bi jih dobili. Občasno prihajajo ta okna. Vsake štiri mesece, ko se v tovarni obrne proizvodni program. Če bi bila ta okna v redni, stalni proizvodnji, bi jih bilo verjetno več na voljo. »Kvalitetna okna so to,« pove tovariš Grašič, »lepo oblikovana in reklamacij skoraj ni. Morda se kdaj zatakne pri okovju. Če so malenkostne napake, damo nadomestne dele mi, sicer pa pokličemo servis tovarne in napako odpravijo. Od sobnih vrat lahko trenutno ponib. dimo kupcem le vrata v mahagoniju, ne-lakirana, da jih kupec lahko po svoje oblikuje, in v tanganjiki, ki pa so že dokončno obdelana. Pomanjkljivost Inlesov ih vrat je le v tem, da ne delajo nad-svetlob. Pomagamo si tako, da kupcem ponudimo vratno krilo z izrezom.« »Kaj pa dimenzije oken in vrat?« »Toliko različnih dimenzij oken in vrat izdelujejo, da res ni nobenega problema. Preveč bi bilo tule naštevati vse dimenzije. Morda bi rekel le še to, da so v vse Inlesove roletne omarice vgrajene KIT — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, Kranj TOZD KOMERCIALNI SERVIS, KRANJ, n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel. 26-371 GRADITELJEM! Po konkurenčnih cenah vam nudimo gradbeni material: — stavbno pohištvo INLES — OKNA KOMBIVAK — INOVAK, — parket, — cement, — hidrirano apno, — Schiedel — YU — dimnik, — modelarno opeko, — strešno opeko, — kombi plošče, — betonske mreže in betonsko železo, — betonske mešalce 100 litrov, — ostali gradbeni material. Obiščite nas tudi na Sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 13. do 23. aprila 1984 ZA BLAŽITEV VAŠIH Najrazličnejše čajne mešanice ZDRAVSTVENIH TEŽAV, ZA DOBRO POČUTJE, ZA MOČ,... kapljice, olja in drugi izdelki iz zdravilnih zelišč v paviljonu TOMAŽINČIČA na Sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju V skladišču gradbenega materiala KŽK v Hrastju pri Kranju dobite ves gradbeni material za gradnjo hiše do 3. faze, prodajajo pa tudi vse vrste parketov lesenih oblog m izolacijskih materialov. Posebno pa so poznani po stavbnem pohištvu Inles m KOMBIVAK oknih. PVC rolete. Žaluzije za KOMBIVAK so malo večji problem, kajti na tržišiču jih zelo manjka. Tovarna jih naroča od LIV Postojna in jih dobimo posebej. Zelo enostavno se montirajo , kar vsak kupec lahko sam naredi. Prodamo pa tudi zelo veliko njihovih polken. Zelo lepa so. Kupci so zadovoljni, le pri današnjih cenah graditelji že težko spravijo toliko denarja skupaj, da vse stavbno pohištvo nabavijo hkrati Pri postopnem kupovanju oken segajo po programih, ki jih tovarna dela več let. Zato je tudi težnja naše prpdajalne, da se držimo enega proizvajalca, da se ti programi čim manj spreminjajo. Pa še nekaj bi radi povedali našim kupcem: ko kupujejo stavbno pohištvo, naj pridejo k nam z načrtom za hišo. In priporočamo tudi, da kupec v načrt že doma zariše vse spremembe, ki so nastale pri gradnji, da bi ne bilo potem kaj narobe. Sicer blago zamenjamo, če je nepoškodovano,vendar sitnosti in pota so takoj. Zakaj bi si jih delali, če ni treba! Najbolje je tudi, da kupec sodeluje pri prevzemu blaga.« Na 23. Mednarodnem sejmu kmetijstva in gozdarstva, ki ga bodo danes odprli v Kranju, bo svojo ponudbo gradbenega materiala in stavbnega pohištva prikazal tudi KŽK Kranj Poseben poudarek bo na Inlesovem programu. Tu bo vsak lahko dobil tudi podrobnejše informacije o nakupu gradbenega materiala in stavbnega pohištva. In če se bo odločil za nakup, naj se oglasi v skladišču Hrastje pri Kranju. Lahko jih pokličete tudi po telefonu. Nihova telefonska številka je 26-371. Če bo zasedeno, malo potrpite,pa ponovno pokličite, kajti hudo zaseden telefon imajo. Če pa ute-gnete.pa le skočite tja. Iz Kranja so oa-daljeni slabih 5 kilometrov — pri samopostrežni trgovini vJHrastju zavijete levo čez polje — pridete pa v Hrastje tudi z brniške ceste. Pri Šenčurju se odcepi od brniške ceste makadamska pot skozi gozd. Ne bo jih težko dobiti. O LAS 12. STRAN MEDNARODNI SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA 84 PETEK, 13. APRILA 19S4 MERKUR • POLJEDELSKO IN VRTNO ORODJE • MALI POLJEDELSKI STROJI IN PRIKLJUČKI • ORODJE ZA POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE Obiščite naš razstavni prostor na 23. Mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju. ———————————————.—————----... _ - —......... TRGOVINA IN STORITVE — KRANJ f RAZSTAVA IN PRODAJA STANOVANJSKE OPREME, \ J LESNEGA IN GRADBENEGA MATERIALA na 23. Sejmu gozdarstva In kmetijstva v Kranju od 13. do 23. aprila Priporočamo se za obisk Stalna razstava in prodaja v Vižmarjih, Plemljeva 86 Mercator MERCATOR — ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRZIC SLOTENU&LSS *---■* \ / i i i i i tudi letos sodeluje na Sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju \ Na našem razstavnem prostoru v hali A si lahko ogledate in kupite: • pohištvo • belo tehniko • omare za prekajevanje in shranjevanje mesa • male gospodinjske aparate • akustiko • kolesa in mopede • kmetijsko mehanizacijo Gorenja — Muta msam nasveti pri nakupu sejemske cene potrošniška posojila brezplačna dostava do doma (30 km) — razen kmetijske mehanizacije brezplačna montaža pohištva — razen kuhinj NASVIDENJE PRI MERCATORJU! r BRIŠKA VINA NA KMETIJSKO-GOZDARSKEM SEJMU V KRANJU Vina iz »hiše kakovosti« Kmetijska zadruga Goriška Brda, ki ima med številnimi pohvalami tudi mednarodno priznanje »hiša kakovosti«, se bo na 23. Sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju predstavila z vrhunskimi briškimi vini — merlotom, rebulo, tokajem, pinotom in rosejem ter tudi z ostalimi vini iz njihovega proizvodnega programa — Brezplačna pokušina in prodaja briških vin danes ob otvoritvi ter vsak dan cd 15. do 17. ure na razstavnem prostoru Živil Goriška Brda so najzahodnejši košček Slovenije med rekama Idrijco in Sočo, deželica gričev med hrbtom Sabotina in rogljato Krminsko goro Že davno so Brici spoznali, da so tu naravne razmere za vinogradništvo, kot le malokje v svetu. Bogata ilovnato-flišasta zemlja iz peš-čenca. laporja in opoke je zavarovana pred mrzlimi severnimi vetrovi, tako da se sonce, ki daje sladkobo grozdnim jagodam lahko z vso močjo upre v nasade vinske trte. To so vedeli tudi tuji gospodarji, ki so sedolga desetletja in stoletja lakomnili Brd in briškega vina. Napredni kmetje so kmalu spoznali, da se je mogoče izkoriščanju upreti le s trdnim zadružništvom, z organiziranim pridelovanjem grozdja in prodajanjem vina. Letos bo minilo trideset let, odkar so v Goriških Brdih po zamisli inž. Zvonimir-ja Simčiča in prof. Milana Veselica iz Biotehniške fakultete začeli graditi vinsko klet. ki je v kraje prinesla napredek, na katerega so danes zadružni delavci in briški kmetje upravičeno ponosni. Z novo kletjo se je spremenilo zastarelo obdelovanje starosortnih nasadov, kletarstvo in nenazadnje tudi miselnost Bricev. Ko je bila klet dograjena, je bila njena zmogljivost 4.400.000 litrov, kasneje so jo večkrat povečali in danes sprejme štirikrat večje količine - 17.500.000 litrov. Zadružna klet v Dobrovem ima vsekakor najsodobnejše odkupno mesto v Jugoslaviji saj omogoča vinogradnikom, da s traktorsko prikolico zvrnejo grozdje ne- posredno v jašek, že čez nekaj minut pa jim računalnik izpiše količino pripeljanega grozdja, delež sladkorja v njem in tudi denarni izkupiček, izračunan po akontacijski ceni. Briški kmet, ki ima s članstvom v zadrugi zagotovljeno družbeno in gospodarsko varnost, je po dolgoročni pogodbi dolžan ves pridelek oddati Kmetijski zadrugi Goriška Brda. Vinska klet pa mora ne glede na to. kakšna je letina, vse grozdje tudi odkupiti. Tudi v primeru skromne letine ali naravne nesreče niti kilograma grozdja ne pripelje iz ostalih vinorodnih predelov Slovenije in Jugoslavije. Predela le lastni pridelek in grozdje svojih članov. To pa je tudi razlog, če katero leto v trgovinah ali gostinskih lokalih ni zadosti briške kapljice. Za takšno gospodarjenje so se odločili zadružni delavci skupaj z briškimi kmeti, ki zasedajo večino mest v samoupravnih organih zadruge. Čeprav so briška vina poznana že več stoletij, med drugim so jih pili celo na dunajskem dvoru, še nikdar niso bila tako cenjena kot zadnja leta. Kmetijska zadruga Goriška Brda je predlani prejela mednarodno priznanje kot »hiša kakovosti«, priznanje, ki ga je pri nas razen zadruge prejel le blejski Golt hotel Strokovnjaki za ocenjevanje vin so briško zla- to rebulo uvrstili med sto najboljših na svetu Dragocena pa so tudi pri^jv z vsakoletnih razstav vin v Ljubljam drugih jugoslovanskih mestih — .. medalje za briški merlot, rebulo, taki pinot. Lanska letina grozdja v Goriških I dih ni bila tako obilna kot predlanska vendar zelo kakovostna, celo najbol v zadnjih dvajsetih letih. Dežja j4 bite pravšnjo mero, niti kaplje ga ni padlo \ času trgatve. Sonce je sijalo kot za stavo in največ pripomoglo, da je večina briških vin postala vrhunske kakovosti Je potem sploh še čudno, da se je kapljica iz Goriških Brd uveljavila tudi na zahtevnem italijanskem tržišču, v deželi, ki * »polna vina in vinske trte«? Lani so ime* od tam le dva kupca, letos že neprimerno več Razen v Italijo izvažajo še v Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo ter i Združene države Amerike, pri njih pa se je oglasil celo kupec iz daljnje Japonski? Razumljivo je, da je zaradi kakovosti ve> ko povpraševanje po vinski kapljici iz Bri tudi na domačem trgu. Vinska klet Dobrovo oskrbuje z metlotom, rebulo, res;: jem. s tokajem, pinotom ter z ostalimi I briškimi vini večino Slovenije in del Hrvat- i ske Ne tako malo briških vin proda tud; na Gorenjsko, saj Kmetijska zadruga Goriška Brda zelo dobro sodeluje z gorenjskimi trgovskimi organizacijami. Novosti iz briške kleti GORIZIAr\ Gorica >-/ U O NOVA GORICA OVALU A I SLOVENIJA Briški vinogradniki so zelo ponosni na lansko letino S pametnim negovanjem vinske trte ter s pomočjo radodarne narave so pridelali izjemno kakovostno grozdje, iz katerega so v dobrovski kleti iztisnili vrhunsko vino. Kakovost grozdja jim |e omogočila, da so dopolnili proizvodni program z novimi vini — z rosejem ter z vrhunskim merlotom, tokajem in pinotom. Briški rose Je vino iz rdečih sort grozdja, predelanih po originalnem francoskem postopku. Je blago vino s prijetnim vonjem in harmoničnim okusom, zelo ugodno pa so ga sprejele predstavnice nežnega spola .. ^ ... _ Domovina merlota je francoski Bordeaux, preko Italije pa se je razširil tud. * V vinski kleti v Dobrovem so iz lanske letine iztisnili vrhunski merlot. ki je\V0*'™?™™****' trgovinah. Briški merlot je lahko pitno vino, ki se od ostalih rdečih vin razlikuje'P™^ P°J^ vi in poudarjenem vonju. Gostom ga ponudimo, ko so na mizi pečeno meso, meso na zaru, sin aa divjdČinB Briški beli pinot izhaja iz Burgundije, zelo dobro pa se je "«d™j'";^ Strokovnjaki za vina priporočajo, da ga pijemo, ohlajenega na 10 do 12 stopmj Celzija. najbobt takrat, ko so na mizi ribe, blagi siri ali belo meso. . hj 8e ^ rebule raze- Goriška Brda so edini p.oizvajalec tokaja v Jugoslaviji. Toje»b*«* VSW| ^ kuje po tem, da ima bolj izrazit vonj Pijemo ga kot aperitiv, dobre gre iuoi »j belega mesa in blagim sirom. .. ceniena je briška zlata. Vinska klet Dobrovo je svetovno znan proizvajalec rebule. Najo ' ' delujejo še bo-njej podobne lastnosti pa ima tudi navadna rebula. Iz skrbno izbranega v» 1 ško penečo rebulo. Z njo postrežemo kot aperitiv aH ob slaščicah. REPORTAŽA eniki z dvema a jezikoma lješolskih učbenikih za drugi in tretji tuji jezik je — Je to res ceneje in varčne je kot tuje-slovenski slovar, mora kupiti, če hoče snov razumeti? Ktflee, njihove starše in uči-5^a % pač pa tudi člane jezi-g^nega razsodišča in vse, ki materinščina ni prazna . V osnovni šoli je pouk srbo-^.aškega jezika samo v pe-razredu. Koliko ga otroci ** pičlem letu lahko obvladajo, > orašanje, vsekakor pa dr-r*- da se spoznajo samo z ^josnovnejširni znanji, kijih ^■naslednjih letih lahko že po It^Jmjo, če se sproti ne samoi-^"-bražujejo. Tudi v tem prime-J & ostaja srbohrvaščina večini ^encev tuj jezik. Vprašanje ali bodo razumeli pomen le »vvindovv« v angleškem niku, kjer bo v slovarju esto »okno« pisalo »pro- Srbohrvaški prevodi oziro-njihovo razumevanje je problematično v učbeni-za posamezne usmeritve, naj bi. se učenci srečali s kovnim področjem, s strogimi besedili. To se pojavi v tretjih in četrtih letni- kih. Brez tuje-sJovenskega slovarju je razumevanje teh besedil nemogoče. Gb vprašanju razumljivosti srbohrvaških prevodov gre tudi za povsem preprosto vprašanje; pouk v slovenskih srednjih šolah je slovenski. Zakaj torej trpi vsiljeno srbohrvaščino, proti kateri sicer nismo niti najmanj šovinistično razpoloženi. Gre za doslednost v izvajanju pouka. Nenazadnje tudi srbski in hrvaški otroci nimajo slovenskih ali makedonskih učbenikov. Kot Francozi nimajo nemških ali Nemci angleških. Zavod za šolstvo oziroma republiški strokovni svet za vzgojo in izobraževanje, ki je odgovoren za učbenike, opravičuje po^av tuje-srbohrvaških učbenikov za srednje šole s premajhno in zato predrago naklado teh učbenikov za slovenske potrebe. Poglejmo statistiko. V slovenskih srednjih šolah se je lani učilo angleščino kot prvi tuji jezik skoraj 18.000 učencev, nemščino 5700 učencev (tu je prevod slovenski), kot drugi tuji jezik pa: angleščino 600 učencev', nemščino 900, francoščino 530, ruščino 40, italijanščino 68, španščino 34-in latinščino 48. Samo za toliko učencev se ne splača tiskati tuje-sloven-skih učbenikov, trdijo v republiškem zavodu za šolstvo. Mar res? Tuji učbeniki niso samo za letos in naslednje leto, ampak nespremenjeni zdržijo deset, dvajset let. Za toliko generacij učencev pa bi najbrž ne bilo tako zelo drago natisniti tuje-slovenske učbenike. Morda ceneje, .kot da mora učenec zaradi nerazumevanja srbohrvaškega slovarja kupiti poseben tuje-slo-venski slovar. Vsekakor pa ceneje od stare prakse, da si zaslužka željni avtorji zlasti osnovnošolskih učbenikov na par let izmišljajo nove vsebine ... H. Jelovčan Bkdu te dn f poteka spomladanska očiščevalna akcija, ki letos malce kasni, saj je sneg dolgo Do prvega maja bo Bled na red. a Bledu bo letos arsikaj novega Wetaa turistična sezona je za turistične de-: kkorekoč pred vrati. Na Bledu, v najbolj gorenjskem letovišču, te dni pridno či- • 'Jate in ceste, postavljajo nove obcestne ta-■ se bodo vrstile od meje sem, kmalu bodo nove hotelske postelje, zaključujejo seji" Poletnih turističnih prireditev ... Na Ble-«> letos marsikaj novega, kar nam je v pogodi nanizal tajnik blejskega turističnega dru--Marko Potočnik. VJAJ BO LETOS NA BLEDU NOVEGA V ^jJ-EDU TURISTIČNIH ZMOGLJIVOSTI?« ^ *Pred prvomajskimi prazniki bodo pri hotelu ^ odprli novo depandanso, v kateri bo 60 rtnjajev s štirimi ali petimi posteljami. Za * °o to nova oblika turistične ponudbe, poln korak za to zvrst turizma. Z njo je pove-a boljša trgovska ponudba in Živila že preljo najbližjo živilsko prodajalno. Na Bledu morali trgovci obogatiti posebej ponudbo ates in sortnih vin. °*el Toplice obnavlja depandansi Trst in ten. Korotana doslej niso uporabljali, v de--ansi Trst pa so bile sobe brez kopalnic. V ■Njenih depandansah bo 88 novih ležišč, so-oodo seveda na ravni matičnega hotela To- fotel Lovec preureja gostišče Mlino, kjer,bo ^ljena restavracija, uredili pa bodo 35 le-/^-frenoćišc doslej tam ni bilo, zavoljo njih na--■^avajo narediti tudi korak čez cesto in urediti blišče v Ml i nem. . ^sKAj BO NOVEGA PRI UREJKNOSTI I ' šozdu ob vhodu na Bled je februarsko ne-i^narediio pravo opustošenje in redka dreve-stoje. Obstaja nevarnost, da bo deževje od-*° zemljo in ogrozilo cesto, zato bodo morali PreJ začeti z gradnjo blejske obvoznice Ne-* J* podrlo tudi veliko obcestnih tabel, kar je "\hpomoglo k temu, da bomo postavili nove. se za enoten sistem obveščanja ob cesti, table v obliki kozolca bodo gosta pripeljale od mejnega prehoda do hotela. Na tablah, ki jih te dni že postavljajo, bodo napisi enotni, goste bodo usmerjale na Bled, v Bohinj, do hotelov in kampov, do Triglavskega narodnega parka. Obala blejskega jezera od hotela Toplice do Grajskega kopališča bo letos dokončno urejena, kar je bilo lani blejska črna točka. Na obali bodo od sprehajalne poti do vode zasejali travo, posadili okrasno grmičevje in položili ploščice. V bližini hotela Park, kjer prav zdaj poteka spomladanska očiščevalna akcija, bodo kopali le še toliko, da bodo v jezero speljali studenec. Čiščenje Bleda se je letos začelo malce kasneje, saj je sneg obležal dolgo. Vendar bo do začetka maja vse nared. V kampu Zaka dograjujejo nekatere spremljajoče objekte, boljša bo letos tam gostinska ponudba, s katero je bilo lani veliko težav.« »KAKŠEN BO POLETNI UTRIP BLEDA?« »Marsikaj bo letos novega, koledar prireditev smo že sestavili, sproti ga bodo dopolnjevali s spontanimi prireditvami, ki so zadnje čase ljudem vse bolj všeč. Prireditveni utrip se bo začel s praznikom Bleda, ki poteka od 16. do 21. junija. Tedaj bomo po petih letih premora spet pripravili nekdaj tako privlačni ognjemet. Material smo že dobili iz Italije in z zagotovostjo lahko rečem, da ognjemet bo. Ob prazniku Bleda bomo pripravili več športnih in zabavnih prireditev, omeniti velja tekmovanje v strežbi pred publiko, nastop ljubljanskih mažoretk, ki so jim lani blejske Vezenine naredile stilizirane noše. Cesta Svobode bodo tudi letos zaprta za promet, s čemer lani ni bilo težav. Tako kot lani bo tam turistična tržnica, ob vikendih bomo pripravili predstavitve domače obrti. Izdelovalci bodo pokazali, kako izdelki nastanejo, obiskovalci jih bodo lahko kupili. \aslednja novost bodo gledališki nastopi. Jeseniški gledališčniki bodo v naravnem okolju blejskega gradu nastopili z deli Goldonija in PETKOV PORTRET Jelenov Francelj Vedno je bil tu. Od zgodnjega jutra do poznega večera. Tisti trenutek, ko si stopil na dvorišče, se je pokazal izza vrat svojega skladišča ali pa te je videl z rezljanega balkona, kjer je včasih za trenutek posedel, in že je bil pri tebi. Visok, slok možak. Pri njem smo spravljali kolesa, kadar nas je zvieklo v kino. Pri Jelenovem Fran-celjnu je bilo kolo najbolj varno spravljeno. Nobenega listka ni dal, pa "tudi nobenega kolesa zamenjal. Kar pomnim, je tu. Del Jelena, nepogrešljivi del. Do danes sem bila prepričana, da stanuje za enim od gornjih okenc z belimi kratkimi za-vesicami. Pa ne. V Kajuhovi ulici v Kranju ima svojo hišo in družino. V osemdesetem letu je. Štiriinpetdeset let je že na tem dvorišču. Koliko se je v tem času v Kranju spremenilo ... . Francelj Rebolj je Hribovcev s Trstenika. Učit bi se bil šel rad, a ko mu je pri trinajstih letih umrla mama, ni bilo zanj več pravega doma. Kar delat naj gre, je odločila mačeha. Leta 1925 je bil že »fijakar« na Stari pošti. Dva konja je moral čistiti in hraniti in goste je vozil. Lepo kočijo so imeli. Gumijasta kolesa je imela, vse je bilo lepo naoljeno in slišati je bilo le zvončke na »gširu«. Najlepše sta bila »ocirana«. K vsakemu vlaku je šel čakat potnike. Nemci in Italijani so takrat prihajali sem na turizem. Štirje kočijaži so bili tedaj v Kranju: Francelj na Stari pošti, Nova Pošta je imela svojega, Markič je vozil s kočijo in Piklez. Francelj je vozil turiste v Preddvor, na Jezersko, na Brezje — tudi po trikrat na dan. Jeseni pa lovce v Poljansko in Selško dolino, v Cerklje, Vo-klo, Lahovče. Z njimi je bilo vedno najbolj veselo. Drugačno družabno življenje je bilo tedaj v Kranju. Vsi so se med seboj poznali. Čez trideset gostiln je bilo. Danes za imena gostiln kot je bila Nova pošta, pri Lukežu, pri Kroni, pri Cilki, pri Matičku, pri Mentezarju, pri Tefkovc, pri Šušteršič ali pri Zadnjem grošu na Gorenji Savi, ne ve nihče več. Gospodar Blagne ga je imel rad. In ko je kupil Jelena, je leta 1930 Francelj prišel z njim k hiši. Kot usluž-nostno obrt je prevzel shrambo koles, materiala in živine. Velik hlev in skladišče je imel v najemu. Kje so tisti časi, ko so drug za drugim vozili vprežni vozovi po Jelenovem klancu? Na vrhu je morala žival počiti, voznik pa kapljico popiti. Francelj je poskrbel za vozove, za konje. Z vseh koncev so prihajali vozniki, z vse Gorenjske, s kamniškega, iz Škofje Loke, iz Domžal, z Lavrice, celo s Trojan. Ob se manj i h dneh so prignali živino. Že v soboto in nedeljo so prihajali. Tukaj so jo krmili, spravili v hlev, da si je odpočila, v ponedeljek zjutraj so jo pa navsezgodaj odpeljali na živinski trg. Za 80 konj je imel Francelj prostora v svojem hlevu in še posebej prostor za kolesa in pakete, ki so mu jih puščali ljudje Brez vsakega listka je točno vedel, čigavo je kaj. Nikoli pri njem ni bilo pomot, nikoli se nič ni izgubilo. Zaboj zlatih palic bi lahko spravil pri njem, pravijo stari Kranjčani, pa bi se ga nihče ne dotaknil. Avtobusi, ki so pripeljali iz Ljubljane, so se na vrhu Jelenovega klanca le toliko ustavili, da je šofer vrgel ven pakete, namenjene Kranjčanom. Brez posebnega naročila je Francelj vedel, da jih mora spraviti in poskrbeti, da jih bo dobil lastnik. Vse je bilo samoumevno. Jelenov Francelj bo spravil! Kot kolesce v mehanizmu je bil, za katerega- se zdi, da nič ne pomeni, a če ga vzamemo ven, se ura ustavi. V tistem času je bil Francelj tako kolesce. Kar malce izgubljen se danes zdi sredi avtomobilov. Ze petnajst let ali več ne vozijo več koles v shrambo. Centralno kurjavo ima Francelj »čez« pa dvorišče in vrt. Parkirnino zaračuna tistim voznikom, ki avto puste na Jelenovem parkirišču, potem jih pa opravki nesejo k Merkurju, naprej v mesto. Pravkar je od nekod prinesel veliko leseno smetišni-co in metlo, da bo počistil po dvorišču. V kotu za zidom je od zidakov ostal rdeč drobir. Vsaj pomesti mora, da bo dvorišče lepo urejeno, zgledno za goste, ki prihajajo v hotel. Človeku se zdi, da bi mu bilo pod čast, če njegov prostor tudi danes ne bi bil tak, kot je bil nekoč. Ko bodo do konca pozidali pri Jelenu in odpeljali deske, mešalec in kupe peska, bo spet lepo, mu berem z obraza. Proti vrhu Jelenovega klanca in proti Merkurju sc je zagledal. Avtomobili drug za drugim izginjajo proti gornjemu koncu mesta in za Merkurjem, na Merkurje-vem dvorišču vozniki nestrpno premikajq avtomobile sem in tja in iščejo parkirni prostor. In potem hitro v trgovino, z zavitki v avto, hitro ven iz avtomobilske gneče. Vsaj trije čakajo na njegov prostor,.. O čem razmišlja Jelenov Francelj? Kam tako hite? Kdaj se bodo ustavili? Prehi-ter tempo je to. Vsi ljudje so nestrpni, le redki prijazni. Mar z dobrimi časi odhajajo tudi dobri, prijazni ljudje? D. Dolenc Medveda. Marsikoga bodo privabili koncerti komorne glasbe v Festivalni dvorani in na otoku, ki bodo spremljali srečanje glasbenikov. Le-to bo na Bledu potekalo od 10. do 15. julija. Seveda se bodo zvrstile vse že uveljavljene prireditve kot so nastopi najboljših jugoslovanskih folklornih skupin, promenadni koncerti, številna športna tekmovanja, med katerimi je vse bolj priljubljen golf, pikniki za goste, tradicionalna kmečka ohcet, za katero se je prvi par že zanimal, in še bi lahko našteval.« »ODKAR PRIHAJAM V RADOVLJIŠKO OBČINO.ČESTO SLIŠIM, DA SO BLEJSKI TURISTIČNI DELAVCI SPRTI. KAJ PRAVITE O TEM?« »Da vse stvari, o katerih sem govoril, uskladimo, je potrebno na Bledu veliko vzajemnega dela in dobrega sodelovanja, kar pa je v popolnem nasprotju z že kar klasičnim poudarjanjem blejske sprtosti. Začnem lahko kar z besedami slovenske sekretarke za turizem in gostinstvo, ki je nedavno izjavila, da ji blejski turistični delavci delajo sive lase. Nadaljujem lahko z omenjanjem tega problema na najrazličnejših forumih v občini. Mogoče temu botruje preteklost, ko je bilo blejsko turistično gospodarstvo veliko bolj razdrobljeno kot je danes. V zadnjih letih pa se je stvar povsem spremenila in bolj upravičeno bi bilo reči, da stvari zapletajo dejavniki izven Bleda. Dober primer je lahko pometalni stroj, ki bi ga Bled resnično potreboval. Veljal bo šest milijonov dinarjev in Turistična poslovna skupnost je začela zbirati pomoč, da bi stroj vendarle lahko kupili. Rezultat akcije je, da se vanjo niso vključile le organizacije, ki imajo na Bledu svoje poslovalnice, sedež pa izven Bleda. V glavnem so to seveda trgovci. O sprtosti blejskih turističnih delavcev torej res ne moremo govoriti.« »OB KONCU ŠE VPRAŠANJE O TURISTIČNI TAKSI, KI OB POKRIVANJU ŽIČNIČAR-SKIH IZGUB SPET POSTAJA VROČA TEMA.« »Gosta, ki poleti biva in se kopa na Bledu, žičnice resnično prav nič ne zanimajo. Na drugi strani pa so problemi žičničarjev preveliki, da bi jih reševali s turistično takso. Lotiti bi se jih morali dolgoročno, saj jih bodo le tako spravili z dnevnega reda. Turistični smučarski paket bo moral vsebovati polno ceno smučarske vozovnice, tudi za domače smučarje se bo morala bolj kot doslej približati ekonomski ceni. Drugače ne bo šlo, če želimo na naša smučišča pripeljati več tudh gostov. S tem, da bi del turistične takse namenili za pokrivanje izgub žičničarjev, ji jemljemo njen osnovni namen, ki je pri nas že tako okrnjen najrazličnejšo investicijsko dejavnostjo. * V naši občini pa že predolgo odlašajo s sprejemom družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse. Odlok je bil popravljen, vendar bistvenih sprememb ni prinesel, zahteva pa družbeni dogovor, saj dotlej sredstev turistične takse ni moč porabljati.« M. Volčjak BOHINJ 35 m ■ v Malce je pripomoglo tudi februarsko neurje, kije na blejskem koncu pome tlo z obcestnimi tablami. Te dni postavljajo nove, enotne, v obliki kozolca, ki bodo goste spremljale od mejnega prehoda sem. GLAS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA - KINO PETEK. 13. APRILA 1914 KOŠARKA Reprezentanci izbrani IJUBUANA - V torek, 24. aprilu, bo v dvorani Tivoli jugoslovanski košarkarski dan. V pomoč pri gradnji nove ljubljanske porodnišnice se bosta pomerili jugoslovanski košarkarski reprezentanci Jugoslavija 70 in Jugoslavija 84. Ob tej priložnosti se bo Košarkarska zveza Jugoslavije uradno zahvalila igralcem nekaj rodov za njihov prispevek k uspehom in razvoju jugoslovanske košarke. Košarkarska zveza Jugoslavije se bo uradno poslovila od tistih košarkarjev, ki so leta 1970 v Ljubljani prvič osvojili naslov svetovnih prvakov. V reprezentanci YU 70 bodo igrali: Danev, Plečaš, Simonovič, Tvr-dic, Šolman, Kapičic, Žorga, Čosic, Jelovac, Čermak, Skansi in Kičano-vic, Radovunovič, Slavnič, Deliba-šić, Dalipagic, Jarič, Jerkov, Maro-vič. Varajič, Djerdja ter Bassin. Trener YU 70 je Ranko Žeravica, pomočnik Jane/ Drvarič. V olimpijski reprezentanci za Los Angeles VU 84 pa bodo igrali: Žižič, Vukičevic, Vrunkovič, Suna-ra, Nakic. A. Petrovič, D. Petrovič, Hadžic. Zorkic, Vilfan in Mutapcic. kandidati so še: Jovanovic, Ivano-vič. Petrovič. Šarie. Čutu ra. Vuče-vič, Subotic. Cvjetičunin in Karad-žic. Trener je Mirko Novosel, pomočnik Dušan Ivkovič. To, res zanimivo košarkarsko srečanje v Hali Tivoli med YU 70 in YU 84 bosta sodila mednarodna sodnika Janko Kavčič- iz Ljubljane in Dragaš Jakšič iz Beograda, ki sta sodila na svetovnem prvenstvu leta 1970 v Ljubljani. Predsednik častnega odbora je zvezni sekretar za notranje zadeve Stane Dolanc, ki je bil leta 1970 predsednik organizacijskega odbora svetovnega prvenstva. Tekma bo ob 20. uri, v predtekmi ob 18. uri pa se bosta pomerili slovenski pionirski selekciji Vzhoda in Zahoda, nastopila pa bosta tudi ansambla GU-GU in Sok ter skupina ljubljanskih mažoretk. -dh Trideset let smučanja v Lomu Šport ob koncu tedna Bled: zaključek smučarskega tekmovanja za nagrade IM V in Renaulta — Jutri, 14. aprila, ob 10. uri bo na Za-tniku sklepno tekmovanje v veleslalomu za bogate nagrade IMV, Renaulta, njunih kooperantov ter hotelskega podjetja Kvarnerske riviere. Iz Slovenije bo nastopilo 70 do 80 tekmovalcev in prav toliko tekmovalk. Popoldan ob 15. uri bo v Kazini hotela Park na Bledu smučarski ples ter žrebanje dveh »katrc« in ostalih nagrad. — M. Rutar Kranj: kegljaški četveroboj — Na kegljišču kranjskega Triglava v Kranju bo jutri ob 15. uri tradicionalni, že četrti kegljaški četveroboj ženskih ekip Radovljice. Škofje Loke, Golnika in Vodovodnega stolpa. Škofja Loka: Tek treh spomenikov ZTKO Škofja Loka, TVD Partizan — tekaška sekcija in ŠŠD Mladi rod prirejajo jutri, 14. aprila, tretji Tek treh spomenikov. Start bo ob 16. uri v vojašnici Jože Gregorčič. 15 kilometrov dolga proga je zahtevna in poteka po kolovoznih poteh do vasice Moškrin, se povzpne po makadamski cesti na 7LK metrov visoko Križno goro, nadaljuje do Planice in se zatem spusti do Crn-groba in k cilju v vojašnici. Pionirji in pionirke, rojeni leta 1967 in kasneje, bodo tekli na tri kilometre. Prijave sprejema organizator pred startom v gasilskem domu v Groharjevem naselju. — M. Kalamar Soriška planina: tekmovanje za po-Sonce — Športno rekreacijsko društvo Sonca prireja v nedeljo ob 10. uri na Soriški planini tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za pckal Sori-ce. Prijave z vplačilo n 100 dinarjev sprejema organizator uro pred tekmovanjem v ciljni ravnini. Hrastje: maraton Dveh mostov — Športno društvo Jakob Štucin Hrast-je-Prebačevo vabi ljubitelje teka na drugi maraton Dveh mostov. Start bo v nedeljo ob 10. uri pri gasilskem domu v Hrastjah. Proga je dolga 22 kilometrov in poteka skozi Trboje, Valburgo, Zbilje, Podrečo, Mavčiče, Praše, Breg, Orehek ter po delavskem mostu nazaj v Hrastje. Tekmovanje bo v moški in ^enski konkurenci. Prijave sprejema prireditelj uro pred startom. Kranj: nogometna liga — Nadaljuje se nogometno prvenstvo kranjske občine. Spored tekem — člani — sobota ob 17. uri — Sava : Triglav B, Šenčur : Naklo, Primskovo . Trboje, Podbrezje : Kokrica, Preddvor : Zarica, Visoko : Britof, Hrastje : Bitnje, Velesovo : Grintavec; pionirji — sobota ob 15.30 — Primskovo : Bitnje : Šenčur : Sava, Zarica : Britof, Naklo : Kokrica; mladinci — nedelja ob 10.30 — Naklo : Kokrica, Primskovo : Šenčur, Trboje : preddvor. — D. Jošt Bled: odbojka Bled : Radnički — V tekmi druge zvezne odbojkarske lige se bodo domači igralci jutri ob 15. uri pomerili v telovadnici osnovne šole na Bledu z ekipo Radničkega iz Slavonskega Broda, odbojkarice oa v odločilni tekmi za naslov prvaka v republiški ligi ob 15. uri'z igralkami Branika iz Maribora. — B. Rauh Kranjska gora: deveti tek na Vršič — Turistično društvo Kranjska gora prireja v nedeljo deveti tek na Vršič. Start bo ob 10. uri pri hotelu Krika in cilj pri Erjavčevi koči na Vršiču. Prijave z vplačilom 200 dinarjev sprejema organizator od 7. ure dalje pred hotelom Lek. ALPSKO SMUČANJE Zmaga Jureta Franka na Krvavcu KRVAVEC — Na mednarodni tekmi FIS na smučiščih Krvavca so za dekle-t\ nastopili tudi fantje Smučarski klub Triglav iz Kranja je bil namreč organizator moškega FIS veleslaloma (v sredo je bil slalom) na katerem so nastopili tekmovalci iz Avstrije, Grčije, Nizozemske in Jugoslavije. Od naših na startu ni bilo le Bojana Križaja. Po Krvavcu bodo alpski smučarji imeli še dve mednarodni FIS tekmi na Kaninu. Proge na Krvavcu so v veleslalomu vzdržale vseh osemdeset tekmovalcev, zaradi težke proge pa je bilo tudi nekaj odstopov. Zmago si je že v prvi vožnji prismučal Jure Franko, ki je bil tudi na drugi progi najhitrejši. Nasploh so bili naši smučarji v ospredju, najboljši predstavnik Avstrije je bil šele na osmem mestu. Rezultati — 1. Franko 2:17,09, 2. Strel 2:17,92, 3. Petrovič 2:18,51, 4. Be-nedik 2:18,32, 5. Čižman 2:19,29, 6. Ku-ralt 2:19,92, 7. Robič (vsi Jugoslavija) 2:20,27, 8. W61scher (Avstrija) 2:21,04, 9. Cerkovnik 2:21,06, 10. Štraus 2:21,87, 11. Kreačič. 12. Bergant, 13. Naglic, 14. Dolenc, 15. Čuješ (vsi Jugoslavija). -dh V slalomu najhitrejši Kuralt V sredo je bil na Krvavcu še mednarodni slalom. Med 80 tekmovalci iz štirih držav je bil najhitrejši Jože Kuralt pred Podbojem, Peternelom, Bergan-tom, Nagličem in Frankom. Po prvi vožnji je vodil Tomaž Cerkovnik s prednost o 59 stotink sekunde, je pa na drugi progi naredil napako in odstopil. Že v prvi vožnji pa so končali s tekmovanjem Križaj, Strel, Čižman, Petrovih, Benedik, Kreačič, Knific, Robič in še številni drugi smučarji. NOVO V KINU --- M Titanov boj je filmska obnova grške mitološke :yodbc o Perzeju, ki je s pomočjo Atenine sove in krilatega konja Pegaza rešil življenje lepi Andromcdi. Seveda mu je pomagal tudi največji med bogovi, Zev*. Za film so značilni mojstrski triki in spektakularne scene. Pod vodstvom režiserja Charlesa H. Schneerja so zaigrali Laurence Oliver, Ilarru Hamlin, Uršula Andrcss in Burgess Meredith. V detektivski agenciji mu pravijo Oko. Ko so mu zaupali primer »Hugo«, sv mu je zdela naloga sila vsakdanja. A ni tako. Morilka je mlada dama. domnevna Lucie, ki jo Oko zase imenuje Marija. Tako je ime njegovi hčerki, ki pa je ni nikoli videl. Oko cele mesece zasleduje »svojo« Marijo in jo na nek način varuje. Okoli njega se kopičijo mrliči Med detektivom in kriminalko nastane zagoneten odnos, ki še najbolj spominju na odnos med očetom in hčerko. Francoski film SMRTONOSNA POT je grozljivka. V glavnih vlogah sta zaigrala Isabelle Adjani in Michel Serrault. »laaau««! i Glavni junak prikupne ameriške komedije SUPhH FANT je mladenič ki ie uspešen samo v kemijskem laboratoriji, Fo slučajni eksploziji dobi izjemne sposobnosti. Svoj novi talent izkonsti, da hi prevladalsilake, postal odličen igralec beseballa ,n slad dekleta, pa se kaj več od tega. Začelo se je v Klemešekovih Grahovšah S smučarskim tekmovanjem, podelitvijo priznanj in razgovorom o nadaljnjem razvoju smučanja v kraju so v nedeljo v Lomu počastili 30-letnico organiziranega smučanja. Ix>m — Po drugi svetovni vojni je v Tržiču zrastel obetaven rod smučarjev, ki je zmagoval na tekmovanjih v Sloveniji in Jugoslaviji. Zgodilo se je celo, da je bilo med prvimi desetimi na republiškem ali državnem prvenstvu kar osem tržiških tekmovalcev. Uspehi mladih Tržiča-nov so spodbudili smučarijo tudi v bližnjem Lomu, kjer so pred tridesetimi leti v Klemešekovih Grahovšah v Slaparski vasi priredili prvo smučarsko tekmovanje. Domačini so se pomerili v petih disciplinah: slalomu, veleslalomu, smuku, trojni kombinaciji in skokih na mali skakalnici. Proge, označene so bile s smrekovimi vejicami, bi se danes vsem zdele smešno lahke, takrat pa so marsikateremu tekmovalcu povzročale kar precej težav. Čase so merili z budilko, ki so si jo izposodili pri Bavan-tu. Največ zanimanja je bilo seveda za skoke, saj je bilo na kucljih v Lomu in okolici že takrat dovolj možnosti za vadbo. V kroniki je zapisano, da je na prvem tekmovanju v vseh disciplinah zmagal Ludvik So-klič. za drugo in tretje mesto pa sta se udarila Jože Meglic in Miha Primožič. Ti trije smučarji so bili tudi na kasnejših tekmovanjih med najboljšimi, če ne celo najboljši. Sest let po prvem smučarskem tekmovanju v Lomu so v domačem kulturnoumetniškem društvu ustanovili športno sekcijo, ki se je pridružila dramski, glasbeni in pevski. Tedanji predsednik društva Janez Slapar je bil navdušen nad pobudo, Ludvik Soklič pa se je celo sam ponudil, da bi sekcijo vodil. Dve leti kasneje je opravil izpit za vaditelja smučanja in prevzel strokovno delo. Med zimskimi počitnicami so pričeli prirejati začetne in nadaljevalne tečaje smučanja, takoj zatem tudi prve treninge. Zanimanje je bilo tolikšno, da so morali nekajkrat razdeliti tečajnike v tri skupine po starosti in kakovosti. Smučarska šola in trenin- gi so potekali na smučiščih v Prevoli, Cevcu in okolici Loma, včasih pa tudi pod Storžičem in na Javorniku. Veliko pozornosti so že takrat posvečali jesenskim kondicijskim pripravam. Bile so zelo zahtevne in so potekale po vzoru tedaj sloveče in nepremagljive francoske smučarske šole. Načrtno delo, ki so ya podpirali tudi takrat vodilni mo,:je v tržiški telesni kulturi in v tamkajšnjem smučarskem klubu.'Zdravko Križaj, Vinko Švab in Janez Štete, je kmalu rodilo sadove. Lom je postal pomembno smučarsko središče, iz katerega so izšli odlični tekmovalci, ki so zastopali tržiško občino tudi na republiških in državnih prvenstvih. Smučanja v Lomu je doživela vrhur.ee sredi šestdesetih let, ko je Andrej Soklič, stalni mladinski in članski državni reprezentant, postal prvak Jugoslavije v slalomu. V naslednji smučarski sezoni sta pionirja Vinko Meglic in Anton Primožič zmagala na conskem prvenstvu Slovenije, še večji uspeh pa je dosegal Vinko z zmago na absolutnem republiškem prvenstvu. Uspešno so tekmovali tu- tudi! Memorial Tineta Muleja odpovedan ZELENICA - V nedeljo bi mora! biti na zeleniškem plazu letošnji mednarodni FIS moški veleslalom za memorial Tineta Muleja. Vendar je bil organizator moške veleslalomske tekme,SK Tržič, primoran, da tekmovanje odpove. Nevarnost plazov je res prevelika, zaradi preobilice snega pa tudi progi ne bi bili taki, kot bi morali biti. Vendar je tudi varnost tekmovalcev pomembna, ne samo tekmovalni spored. -dh di ostali: Jože Šober. Franc G a bere Blaž Klemene, Miloš Primožič, Vta-ko Švegelj. Jože Rozman, Milan Racman in še bi lahko naštevali. Srna-, carji tedanjega rodu so tudi med najbolj delavnimi pri prirej tekmovanj v Lomu in pri drugih cijah, ki so povezane s smučanj Dobro desetletje po tem, lomski smučarji dosegi? svoj« večje uspehe, se je športna osamosvojila in se preimenovala" Športno drušb-o Lom, ki danes šno nadaljuje s pestro dejan prireja tekmovanja in skrbi kreacijo krajanov. Trides organiziranega smučanja bo danjemu rodu lomskih smuč spodbuda za še boljše delo, ki vodi k napredku in uspehorn. šne so dosegli njihovi pred* sredi šestdesetih let. C. Zaplotnik Šport ob koncu tedna Poženik: strelsko tekmovanje - Zveza rezervnih vojaških starešin Cer-kije prireja v nedeljo ob 8. uri na strelišču v Poženiku tekmovanje.v streli-nju z vojaško puško. Poleg člano ZRVS lahko nastopijo tudi ostali krajini. — J. Kuhar Rokomet — V moški republiški of se bodo rokometaši Peka poi nedeljo ob 10. uri na igrišču v ' zadnjeuvrščeno ekipo Branika" kem ženskem tekmovanju bo 17. uri srečanje Preddvor : Metli nedeljo ob 11. uri Duplje : Jeklot in ob 11.30 tekma Peko : Olirnniia. drugi moški republiški ligi igrajo metaši Križ v nedeljo ob 10. uriz Novega mesta. V mladinski ligi — pina center bo danes ob 17. Urj Peko : Prule, jutri ob 18. uri Škofi« ka : Kamnik, v nedeljo ob 8.3o v E*-pij ah Sava : Jelovica in ob »"45 nje Preddvor : Šentvid. V enakem skem tekmovanju bo jutri ob 15 30 te ma Peko : Ratitovec, v nedeljo 00 & uri Duplje : Alples in uro kasneieVet dvor : Šentvid. Jutri ob 10. uri^^ Preddvoru prične drugi turnir Src skupine center za republiško Di^;!^ prvenstvo. - J. Kuhar KINO K KAN J CENTF.lt /;>. april« jap. barv. erot. film METIIJE- VA MREŽA ob 16, in 20.15, ob IS. uri revija gorenjskih obrtnikov 14. aprila jap. barv. erot. film Mili Ur VA MREŽA ob 18 in 20. uri. premiera franc. barv. srhljivkc SKRIVNOS/AVI POT ob 22. uri 15. aprila amer. ban: risani film PLEMENITI TOM ob 10. uri, amer. barv. komedija PRI PVJSV ob 15. uri. jap. barv. erot. film METULJEVA MREŽA ob 17. in 19 uri, premieru anql. barv. spektakla TITANOV BOJ ob 21. uri 16. in 17. aprila franc. barv. srhljivku SMRTONOSNA POT ob 16.. 18. in 20 uri 18. aprila amer. barv. film SEKS Z ZVEZDAMI ob 16.. 18. in 20. uri 19. aprila uniji. barv. spektakli TITANOV BOJ ob 16. uri. anal. drama OGNJENE KOČIJE ob 18. in 20. uri KRANJ STORZIČ 13. aprila umer. barv. akcij, film USODNA SFINGA ob 16., 18. in 20. uri 14. aprila amer. barv. film BARĐAROSA ob 16. uri. angl. barv. srhljivku SKRIVNO STNA MOČ ob ti. in 20. uri IT), aprilu amer. barv. film IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 14. uri. umri. barv. akcij film TELO IN DUŠA ol> 18. uri. pre mitra amer. barv. filma SUPER FANT Ob 20. uri 16. in 17. aprila amer barv. komcihja SUPER FANT ob 16.. 18. m 20 ur, 18. aprila amer. barv. film BOLNICA GROZE ob 16.. 18. in 20. uri 19 aprila amer. burv. akcij, film TELO IS DUŠA ob 16.. 18: m 20. uri TRŽlC 14. aprila amer barv risani film PLEMENITI TOM Ob 16. uri. ual. barv Mod, spekiakci NEPREMAGLJIVI GLADIATOR Ob 18. 111 20. uri. premiera uik/I barv. spek takla TITANOV HOJ ob 21, uri 15 aprila itut barv. :god. spekiakci VEPREMAGLJI VI GLADIATOR Ob 15. uri, nem barv. erot. film EROTIKA \A DELOVNEM MESTV ob 17. in l!>. uri. premiera (rune barv. srhljiv ke SMRTONOSNA POT ob 21. un 16. aprila angl. ban film OGNJENE KOČIJE ob iS. in 20 ari 17. aprila amer. barv. film TELO IX DUŠA ob 18. 111 20. uri 18. aprila amer burv. pust. film t SOI) NA SFINGA ob 18. m 20. uri 1$. aprila amer. barv pust. film NAJKRAJŠA POT ZA KITAJSKO ob is in 20. u rt KAMNIK DOM 14 aprila amer barv. ),hn IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 16. UM. amer. bar, komedija \ORI ZAPOR XIKI ob 18 in 20 un. premiera amer barv komedm SI PER FANT Ob 22 un 13. aprila umi r barv risani film PLEMENIT) TOMob 15 uri. amer. ban kome diju \ORI ZAPORNIKI ob 17 in 19 ur, amer burv. komediju SIMI l.\\l.\ ob 17. m 21. uri . 16. apnlo amer. barv. film NAJKRAJŠA POT NA KITAJSKO ob 18. in 20. un 18. aprila anql. drama OGNJENE KOCl-JE ob 18. m 20 uri 19. aprila amer. barv. pust. film USODNA SFINGA ob is. m 20. un DUPLICA 14. aprila umer. barv. risani film TOMY \ SKOK — JERRV V JOK ob 15 uri. unql. barv. srhljivka SKRIVNOSTNA MOČ oh 17. 111 19 un 18. apnla franc. ban: srhljivku SMRTONOSNA POT ob 20. uri 19. aprila amer. ban: erot film SEKS Z. ZVEZDAMI ob 20. uri JKSKNICK RADIO 13. aprila amer. ban: komedija PASJI SINOVI ob 17. m 19. un. premiera anal. bari spektakla TITANOV BOJ Ob 21 Uri 14. aprila juqosl. bari: film l'OHUJŠA-NJE ob 17 in 19 un 15. aprila anql. ban: erot. film SEKS Z. ZVEZDAMI ob 17 m 19. un 16. aprila Hal. barv. zqod spekiakci VI pri MAGUn/l GLADIATOR obit m 19 uri 11 aprila jap. ban: erot. film METI I JI VA MREŽA ob 17 in 19 un 18. aprilu nem. ban: erot. film RESNIČNE ZGODBE V del ob 17. m 19 un JKSKNICh' PIAVZ /.'■' aprila unql. barv erot film Sl.KS Z ZVEZDAMI ob 18 ,n 20. uri 14 ipnlu amer barv. pum film SAJ KRAJŠA POT ZA KITAJSKO »h 18. in 20. un 15. apnla honqk. ban: film SUPER PRI-JEM ob 16 un. amer barv film \A.IKRA.I ŠA POT ZA KITAJSKO ob 18 in 20 uri 16. aprila jiip barv eiot film METULJE' VA MREŽA ob 18 in 'o un 17. aprila ital barv ZOOd, spekiakci \/ PREMAGLJIVI GLADIATOR ob It <" 20 a n 19. aprila umei ban komedija \ORl Zaporniki oi> is m •o. un KRANJSKA GORA TA aprila umei burv. film MOONRA KER OPERA t IJA \ ESOUE oh 17 un 14. aprila amer. ban t^ JEVNIK ob 17 uri ' so" apnla franc. komedija N'ORm >-j IONU ob 19. uri DOVJf iro.ma OGNJENI 15 aprila ut\ql burv KOI IJI qb 19 uri Iti apnla umer barv film PRI /'' 's' 00 /.') iin SKOI.IA I.OKA SOKA 11 apnla amer barv filma PARAZII ob 18 m 20 uri 14 in 15 apnla amer iliamu OFK W G&VT11M \ \ oh // in mi 'n uri 17. m 18 aprilu hom/k ban film IX PO\l, oh 18 in .'o un 19 apnla fraiU komedipi \ORt I SA SlADItiM o/. >tl uri STADK) RADOVIJICA KI. aprila jugosl. bari: film MEJNEM MESEC ob 20. uri 14. apnla jugosl. ban: ČLOVEK S ^-n-RIMI NOGAMI ob 18. uri, amer. barv Mm URE/. ZLOGE ob 20, uri 15. apnla ital ban: film DVA SfPEft POLICAJA ob 16. uri. franc. banr XOR(l STADIONA ob 18. uri, juge?! berr film ČLOVEK S ŠTIRIMI NOGA.itl ob 20. im 16. apnla jugosl. ban: film MEOENi MESEC ob 20. uri 17. apnla amer. ban: film BREZ ZLOBE ob 20. u rt 18. aprila ital barv. film DVA SUPES !'()! K AJA ob 20 uri 19 apnla amer. ban: pust. film konas nb 20. uri Itl.KD TA. aprila ital. ban: film KOZA ob 3$. uri 14. aprila ital. DRI GO UCE ob KOZA ob 20. uri 15 apnla ital. barv film ODRX'l ŠS DRI dO I H i ob 16. uri. honqk. barv \ORO I'()SIA\ST\'0 ob 18. uri srne* ban: film SAMA V NOČI ob 20. un 16. apnla jugosl. ban: film ČLOVEK S ŠTIRIMI NOGAMI ob 20. un 17. upnlu jugosl. ban: film MKSSN Ml SIJ ah 20. un 18. aprilu umer ban: film UREZ ZLOBE I < un DRUGO in I oh 18. uri, ital. ha-,.-KOŽA ob 20. u n 15. aprilu "«'• ban: film OBRNI SE | / >m GO I ICE ob 16. uri. hongk. ban: firm XORO POSLANST\'0 ob 18. uri. amer. „li„ SAMA \ NOČI ob Ki apnla jugosl. barv film ČLOVEK S š URI Ml XOGAMIob20. un 17 apnla jugosl ban: film MEDENI MESEC oh 20. un IS apnla umr, ban: film BREZ2I4MM "V" n/<( ital. hurv film DVA SI PER 11)1 H AJA ob 20. un ban: film OBRNI ŠE 18. uri. ital. ban BOHINJ „. / „.,,„■ barv film ^om. i STA- ■° Paprila maoslbarvJilmČLOl-EKS ,URn,ix(H^llob20«n j PETEK, 13. APRILA 1984 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 15. STRAN GLAS Za delovne organizacije imamo še prostor za postavitev počitniških prikolic v avtokampih. Po dodatnih naložbah vam letos priporočamo kampe: Stupice — Premantura ^ Indie — Ban jole . Runke — Premantura Vsi so 10 kilometrov od Pulja. runke *>RE*tA«TUR* hotelsko turističko poduzeće poreč Jugoslavija arcAOlijri/f * 52000 PULA, Splitska 1, tel.: (052) 23-811 int. 399 Vabi v apartmaje LANTERNA V POREČU. Velikosti apartmajev: za 2, 3. 4, 6 oseb. Cena za osebo na dan 170 dinarjev. V ceno je vključena dvakratna uporaba igrišča oziroma športnega rekvizita (tenis, namizni tenis, mini golf, kolo, čoln, jadralna deska). Cene veljajo do 31. maja 1984. Riviera Poreč, prodaja, 51440 Poreč, telefon 053/31-433 ali 32-130, teleks 25-123 YU river i izoLacje KRKA KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o.. Novo mesto Iz turističnih agencij sporočajo Na veselih prvomajskih počitnicah v Lanterni pri Poreču, ki jih v sodelovanju z revijo Antena organizira Alpetour, je prostih še nekaj mest. Organizatorja sta pripravila bogat, petdnevni program zabave, športnih aktivnosti in posebnih presenečenj, kot so: nagradne igre, tečaj aerobike z Meto Zagore, pies ob zvokih ansambla ŠOK -- skupine glasbenikov, ki so že 20 let pojem kvalitete na slovenski glasbeni sceni. Cena počitnic je 3.870 din na osebo, doplačilo za vožnjo s posebnim avtobusom je 700 din. V ceno je vračunano: 4 polni penzioni, uporaba vseh športnih objektov, tečaj aerobike, tekmovanja, večerni programi in vodstvo. Za 1. maj so v Alpetourju pripravili tudi več izletov po domovini in tujini. Med izleti po domovini vzbuja pozornost šestdnevni avtobusni izlet na Plitvice, v Šibenik, na slapove Krke in v Split. Odhod na ta izlet (veliko zanimivih ogledov in spoznanj obeta program) bo 27. aprila, cena pa je 6.990 na osebo. Izbirate lahko tudi med izleti v tujino: za 5 dni z avtobusom v Prago, z odhodom 27. aprila, cena 9900 din. za 2 dni v Benetke, Padovo. Verono in Gardsko jezero, z odhodom 1 maja, cena 5.990 din in za 2 dni v Bologno na Cosmoprof — razstavo frizerjev, parfume-rije in kozmetike, cena 6.500 din, odhod bo 28. aprila. Podrobnejše informacije in natisnjeni programi so vam na voljo v turističnih poslovalnicah. J Na razstavo plemenske živine v Mozirje Kranj — V Mozirju bo 26. aprila od 8. do 15. ure razstava plemenske živine rjave pasme. Obiskovalci bodo poleg 120 izbranih živali te vrste in njihovega ocenjevanja videli še veliko povorko udeležencev, kulinarično razstavo kmečke hrane razstavo strojev za živinorejo Gorenje Fecro. SIP Šempeter in drugih nastop več folklornih skupin in stalno razstavo cvetja v naravi v Savinjskem gaju. Pozno v noč pa jih bodo zabavali Veseli planšarji. Časopis Glas skupaj s Kompasom vabi Gorenjce na ogled zanimive prireditve v Mozirju. Cena obiska, ki sicer znaša 1450 dinarjev, bo nižja za 150 dinarjev, če boste ob prijavi v eni od Kompasovih poslovalnic na Gorenjskem to je v Kranju, na Bledu ali Jesenicah, priložili Glasov kupon. Samo za 1300 dinarjev boste doživeli lep in koristen izlet v Mozirje. V ceno je vračunan avtobusni prevoz, kosilo, vodstvo in organizacija izleta. O vseh podrobnostih v zvezi z izletom vas bomo pravočasno obvestili! Naše izdelke prodaja na Gorenjskem MERKUR v svojih trgovinah z gradbenim materialom REVIJA GORENJSKIH OBRTNIKOV v Kinu Center Kranj v PETEK, 13. aprila ob 18. uri. Predprodaja vstopnic v Kinu Center v Kranju. m KINOKR4NJ T — r ■| PRIHAJA •)dustin HOFFMAN Tootsie .................. Ime in priimek ........................................... bivališče S tem kuponom plačate 150 din .... ~, KOMPAS nižjo ceno za udeležbo na G!a- «t sovem in Kompasovem izletu v Mozirje. TUDI ® LETOS Z NAMI NA POČITNICE! emona globtour Program s cenami vam je že na voljo v poslovalnicah Globtourja in pooblaščenih agencij (Alpetour, . - .) Prek 100 objektov (hoteli, apartmaji, zasebhe sobe v 60 krajih) ALPETOUR ŠIBENIK-SPLIT, 6 dni. odhod 27. 4. SARAJEVO, 3 dni, odhod 27. 4. POREČ Z ANTENO, 5 dni, odhod 27. 4. PRAGA 5 dni, dodatni avtobus, odhod 27. 4 BENETKE-PADOVA-GARDSKO JEZERO, 2 dni. odhod 1 ugodna cena! BOLOGNA. frizersko-kozmetični sejern, 2 dni, odhod 28. 4. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. maja. BISERI SREDOZEMLJA VABIJO KRETA-RODOS-CIPER Tedensko vsak četrtek z Brnika Za prvomajske praznike posebni desetdnevni program Barvni prospekt vam je na voljo v vseh Kompasovih poslovalnicah in pooblaščenih agencijah. Neposredne informacije dobite v Kompasu Kranj, tel. 28-472 ali 28-473. KOMPAS JUGOSLAVIJA O LAS 16. STRAN MEDNARODNI SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA '84 PETEI Marles, vaša hiša bodočnosti! Obiščite ^^^^^| nas na 23. Sejmu gozdarstva in kmetijstva od 13. do 23. 4. v Kranju v novi hali. Telefon na razstavnem prostoru 28-691 KRANJ - PRIMSKOVO GRADITELJI! Obiščite nas na Sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju od 13. do 23. aprila 1984 in v našem skladišču gradbenega materiala v Kranju na Primskovem. Nudimo vam: — gradbene materiale, — stavbno pohištvo, — žagani les in trame, — klasični in lamelni parket, — opaž in ladijski pod, — keramične ploščice — kopalniške programe KOLPASAN IN GORENJE, — izolacijske materiale, stiropor, tervol, novorem, lendapor, — Demit fasade. Informacije: telefon 26-076 ali 26-081 Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 17. ure torek, četrtek od 7. do 14. ure sobota od 7. do 12. ure KMETIJSKA MEHANIZACIJA CREINA tc> delovnih izkušenj pri brušenju rezil. Kandidati naj prijave pošljejo v 8. dneh po objavi razpisa na nr slov: LIP Bled, TO Lesna predelava Podnart, 64244 Podnart 33. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh od zaključka objave KOMUNALNO, OBRTNO in GRADBENO PODJETJA KRANJ nsol.o. Kranj. Mirka Vadnova 1, TOZD KOMUNALA b.o. objavlja prosta dela in naloge OPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH POSLOV - 1 delavec Pogoj: - visoku ali višja izobrazba gradbene ali komunalne sme „ m najmanj tn oziroma pet let delovnih izkušenj. Dopolnilna znanja strokovni izpit. Poskusno delo traja tn nes ce. ♦ I Za zgoraj navedeno delo se sklepa delovno razmerje za nedoločen Komunala, Kranj. Mirka Vadnova 1. ft* PETEK, 13. APRILA 1984 OBVESTILA, OGLASI NA KUHINJA ODOBEN D 17. STRAN GLAS Kuhinja je že od nekdaj srce stanovanja. Opremljena z novim pohištvom po vaših željah in nasvetih strokovnjakov bo še prijetnejša. Do 26. 4. vam ob nakupu v blagovnicah v Ljubljani in Mariboru ter v prodajalni v Kamniku ponujamo še naslednje ugodnosti: — cena pohištva na dan naročila, — strokovno svetovanje, — skrajšani dobavni roki, — prostor po potrebi izmerimo pri vas doma, — prevoz 30 km v akciji kupljenega pohištva zastonj Za kakovosten nakup jamčijo: Metalka, Brest, Marles, Svea metalka K R A N J KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO POD- z n. sol. o. TOZD OPEKARNE KRANJ, b. o. Stražišče, Pševska 18 Graditelji! Na enem mestu vam nudimo celoten izbor gradbenega materiala: — modularni in pregradni blok, — betonske bloke za temelje, — porolite, dimniški in fasadni zidaki, _ stiropor, kombi plošče, tervol, lendapor, — NORMA montažni opečni strop, — SCHIEDEL in opečne dimnike ter ventilacijske tuljave, — cement in apno, — opečne in betonske strešnike in strešno lepenko. Možnost dobave z našimi kamioni in razkladanje z avtodvigalom. Po telefonskem razgovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti. Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna Kranj. Stražišče, Pševska 18, tel. 21-140 ali 21-195. Se priporočamo! SKUPŠČINA OBČINE JESENICE Komisija za volitve in imenovanje ter kadrovska vprašanja razpisuje prosta dela in naloge OBČINSKEGA SODNIKA ZA PREKRŠKE NA JESENICAH Razpisni pogoji: Za sodnika za prekrške je po Zakonu o prekrških (Uradni list SRS št. 12/77) in Zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS št. 8/80) lahko izvoljen diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom. Poleg navedenih pogojev in dokazil, da so izpolnjevali svojo strokovno izobrazbo v skladu z zgoraj navedenima predpisoma, morajo kandidati izpolnjevati tudi pogoje za sprejem na delo v državnem organu. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Skupščina občine Jesenice, Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja, Jesenice, Maršala Tita 78. Rok za prijavo je 17 dni po objavi razpisa. SLUŽBA PRAVNE POMOČI JESENICE v ustanavljanju razpisuje prosta dela in naloge 1. NUĐENJA SLUŽBE PRAVNE POMOČI za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 2. STROJEPISKE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — da so državljani SFRJ, — da izpolnjujejo splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja, — da so diplomirani pravniki, — da izpolnjujejo pogoje o strokovni usposobljenosti, določenim s posebnim zakonom, — da se zavzemajo za razvoj socialističnih, samoupravnih, demokratičnih družbenih odnosov ter da niso moralno neprimerni za opravljanje odvetniške dejavnost'. pod 2. — 4-letna upravnoadministrativna šola, — znanje strojepisja z najmanj 250 udarci na minuto in 2-mesečno poskusno delo, — 6 mesecev delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Služba pravne pomoči Jesenice, Titova 37. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh o*! zaključka razpisa. ELAN Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Objavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. osebni avto VOLVO 245 DL, letnik 1977, nevozen 2. osebni avto LADA Karavan, letnik 1980, karambo-liran Prometni davek plača kupec. Polog 10 odstotkov varščine pred licitacijo. Licitacija bo v prostorih tovarne 14. aprila 1984 ob 12. uri. Ogled opreme in informacije 14. aprila 1984 ob 11. uri. M MERKUR kranj MERKUR, Trgovina in storitve n. sol. o. TOZD Prodaja na drobno, n. sub. o. Kranj, Gregorčičeva 8 Po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo dela in naloge ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV v Kranju Pogoji: — končana osemletka, 1 mesec delovnih izkušenj, delovno razmerje za nedoločen čas, 1 mesec poskusno delo. Ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Merkur, trgovina in storitve, n. sol. o. Kranj, Koroška cesta 1, ka-drovsko-socialna služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepov o izbiri. SERVISNO PODJETJE p. o. Kranj Tavčarjeva 45 objavlja po sklopu DS javno prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. KOMPRESOR FAGRAM -lete izdelave 1975, ne obratuje, izklicna cena 200.000,00 din 2. REZILNIK NAVOJEV 1/2 »2« STROJOTEX CRN 120, leto izdelave 1982, brezhiben, izklicna cena 120.000,00 din 3. KOMBI ZASTAVA K 430, letnik 1977, vozen, izklicna cena 50.000,00 din Prodaja bo v ponedeljek, 16. aprila 1984, ob 10. uri v prostorih Servisnega podjetja. Ogled predmetov je mogoč na upravi podjetja. Interesenti položijo pred pričet-koin licitacije varščino v višini 10 odstotkov. Kupec plača tudi prometni davek. Vse ostale informacije po tel. 21-282. MODA Trgovsko podjetje Kranj V NOGAVIČARJU na TITOVEM TRGU 23 v KRANJU so vam na voljo odslej tudi ROBCI, RUTE, ŠALI in DEŽNIKI za vsak okus in vsako priložnost. Vabimo vas na ogled preurejene prodajalne. elita kranj GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Po sklepu delavskega sveta Delovne skupnosti skupnih služb Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODENJE FINANČNEGA SEKTORJA 2. VODENJE AOP SEKTORJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad. 1. — visoka izobrazba ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj, 2. — visoka izobrazba gozdarske, ekonomske ali organizacijske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — tečaj programa COBOL, operac. sis. RRC, C-18, pasiv, znan. ang. Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Kandidati naj pismene vloge z dokazili pošljejo na naslov GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o., Delovna skupnost skupnih služb, Cesta Staneta Žagarja 27, Komisija za delovna razmerja v roku 15 dni po objavi v časopisu. Ad. SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapuže, n.sol.o. Razpisna komisija pri Delavskem svetu Delovne skupnosti skupnih služb razpisuje nasledna prosta dela in naloge z posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODENJE PRODAJNEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o delovnih razmerjih in družbenem dogovoru o oblikovanju kadrovske politike v občini Radovljica izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — višješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — da aktivno obvlada en svetovni jezik, — da ima organizacijske sposobnosti in sposobnosti komuniciranja. Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Prijave naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi na naslov: Sukno Zapuže, Zapuže 10a, 64275 Begunje, s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o rezultatih objave obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Sekretariat za notranje zadeve % Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge KOMUNALNEGA REDARJA Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — dokončana šola za miličnike kadete ali druga ustrezna srednja šola, — 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah, — izpit za voznika B kategorije, — pasivno znanje vsaj enega tujega jezika, — neoporečno zdravstveno stanje in ustrezne psihofizične sposobnosti, — da je zavzet in družbeno aktiven pri uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema. Poskusno delo je 2 meseca. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Skupščina občine Radovljica, Komite za družbene dejavnosti in občo upravo. Nepopolnih in prepozno vloženih prijav komisija ne bo obravnavala. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku objav-nega roka. j 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 13. APRILA 1 MALI OGLAS/ tel: 27-960 Prodam ton HO-H32 Prodam Križe 76 mlado KANARČKI;. T suho smrekove plohi:. 410.H PRODAM Prodam 25 do 150 kg težke PRAŠI ČE. Posavee 16, Podnart 2357 * »Prodam GAŠKNO APNO. Homar, ' Tomšičeva 17. Kamnik, tel. 061-832-330 3329 Prodam 8 tednov stare rjave .JARKI CE hisex, dobre nosnice. Pepca Pivk, Loka 9. Tržič. tel. 5Q-290 3720 Prodam 20 do 00 kg te/.ke PRAŠIČE. Stanonik. Log 9. Škof ja Loka 3999 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Olševek 10, Preddvor 4011 Prodam JARKICF. hisex, stare 10 tednov. Helena Dobre. Loka 4. Tržič 4012 Prodam dva TELETA - BIKCA si-mentalca. po teden dni stara. C. na Klanec 4. Kranj 4074 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. .. \ahovče 21 4070 Prodam 8 tednov stare JARKICE, sorte prelux, priznane nesnice. Jože Urh. Reber 3, Rled - Zasip 4024 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 42. Jezerska c. 93/B, Kranj 4082 Prodam SENO in KAMENJE za beton. Papirnica 9. Škofja Loka 4083 Prodam stini odstavljena TELETA in mlado KRAVO. BANKINE in PUNTE ter DESKE - COLARICE. Tine Hafner, Binkeij 7. Škofja Loka 4084 SEIKO, moško zapestno uro, malo rabljeno 2 datumi, dnevi v tednu, što-parica z vmesnim časom, prodam. Telefon 004/21-009 4085 ; Prodam 6 tednov starega TELETA. Velesovo 13. Cerklje 4080 Prodam suhe bukove PLOHE, nekaj hrastovih, brestovih in jesenovih. Jože Jurčič. Ladja 8. Medvode ' 4087 Ugodno prodam novo KOTNO SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 70-000 - Podnart 4088 Prodam 0 mesecev brejo KRAVO in PRINZA 1000, po delih ter menjalnik za VW. Bogdan Kovač, Vinharje 1, Poljane 4089 Prodam 25 STEBRIČKOV za vrt. Re teče 72. Škofja Loka 4090 Prodam ali oddam rabljeno STREŠNO OPEKO bobrovec in rabljena GARAŽNA VRATA. Vinko Iglic, Podreča - Mavčiče 4091 Prodam JEDILNI KOT in dva STOLA. Stane Mramor, Novi svet 14, Škofja Loka 4092 Prodam OVCE po izbiri. Kovor 46 4093 Prodam KRAVO, ki bo drugič teleti-la. Šturm. Ojstri vrh 2, Železniki 4094 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR, dve električni termoakumulacij-ski PEČI. PRALNI STROJ, SESALEC, RADIO, 2 KAVČA, razno POHIŠTVO. Ogled v soboto 14. 4., od 15. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku 4095 JAHALNI SUKNJIČ, ženski (40-42) in KAPO, ugodno prodam. Šifra: 300 + 200 4096 Prodam več lepo izdelanih GOBELI-%A )V. Marta Istenič, Topole 31. Mengeš 4097 Prodam še zelo lepo dolgo dekliško OBHAJlLNO OBLEKO. Naslov v oglasnem oddelku 4098 Prodam semenski KROMPIR rezi. Jurkovič, Podreča 48, Mavčiče 4099 Prodam semenski KROMPIR igor. Okroglo 5. Naklo 4100 Prodam KRAVO tik pred telitvijo in mlade PRAŠIČKE. Rozman. Križnar-jeva 2, Stražišče 4101 Prodam barvni TELEVIZOR iskra montreal. Kranj, C. na Klanec 28, tel. 20-998 4102 Prodam semenski KROMPIR igor in interna. Praprotna polica 24, Cerklje Prodam skoraj nove ZVOČNIKE kdrting. Bunder.šek. Gorenja, vas — Reteče 68 4104 Prodam OBRAČALNIK za seno (he-oblitz), dobro ohranjen. Škofjeloška c. 22, Kranj — Stražišče 4105 Prodam 0 tednov starega BIKCA si mentalca. Češnjevek 5, Cerklje 4106 Prodam OJAČEVALEC SOLIST 50, znamke Melodija Mengeš. Vili Povalej, Hudi graben 12, Tržič 4107 Prodam PREPROGO 3x2. Kranj, Ul. L avgusta 5, pritličje 4108 Prodam avtomatski SADILEC krompirja. Voklo 36, Šenčur 4109 Prodam rabljena OKNA. Huje 33, JKranj 4110 ' Prodam 2500 kosov rabljene STREŠNE OPEKE bobrovec. Poženik 8, Cerklje 4111 Prodam črnobel TELEVIZOR. C. JIJ\ 56, Kranj 4112 Produm nekaj SENA. Cerkljanska Dobrava 7, Cerklje 4113 Dobro ohranjen ŠTEDILNIK gorenje (4 '«lektrika. 2 plin) in stereo RA-rjiO z MAGNETOFONOM, prodam. Telefor 22-991 4114 NOV ŠOTOR, posebne oblike, za 3 osebe ter ZLATO za zobe, prodam. Telefon 22-991 4115 V okolici KRANJSKE GORE ali BOHINJA kupimo večjo stanovanjsko hišo ali počitniški dom. » Ponudbe pod šifro »POMLAD 1984«. Prodam več novih OKEN 140 x 100. Korotič. Grosova 23, Kranj 4128 Prodam 80-basno klavirsko HAR MONIKO. Telefon 75-810 4129 Prodam ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK. Telefon 24-807 4130 Prodam kostanjeve DESKE, debeline 5 cm in OVCO z mladičem. Jeglič, Podbre/,je86 413] Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Sebenje 36, K'iže 4132 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 dnr. C. na Klanec 5. Kranj 4133 Prodam brejo KOZO. Naslov v oglasnem oddelku 4134 Prodam dva PRAŠIČA, težka 50 kg, za rejo, Predoslje 1, Kranj 4135 Prodam cenen programski BASIC žepni RAČUNALNIK CASIO EX 700 P 16 K RAM. Britof 16, Kranj 4136 Prodam registriran GLISER /. motorjem CREVSLER 35 KM, daljinsko upravljanje in S M UČI, gumo in zračnico 400 x 1000, novo in rabljeno otroško POSTELJICO, z jogrjem. Telefon 004/27-301 v soboto popoldan 4137 Zamenjam novo 410-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO za manjšo. Kranj — Čirče, Gregoričeva 12 4138 Prodam 1 leto staro SPALNICO. Ogled možen vsak dan od 15. do 20. ure v nedeljah od 9. do 14. ure. Ahmet Dje-dovič, Kmetijsko posestvo Potoče 27, Preddvor 4139 Prodam rabljeno OTROŠKO KOLO od 4. do 9. let in otroško POSTELJICO z jogijem. Podjed, Pot v Bitnje 1 4140 Prodam 4 tone SENA in OTAVE. Kr-melj, Gorenja Dobrava 7, Gorenja vas 4141 Prodam SEMENSKI KROMPIR erla in rezy ter traktorski KULTIVATOR, širine 2,40. Telefon 064/49-141 4142 Prodam dobro ohranjeno OMARO. JOGI in PRALNI STROJ gorenje. Telefon 25-315 4143 -Prodam akvarijske RASTLINE. Telefon 23-239 4144 Prodam 1 teden starega TELETA — bikca simentalca in 250 kg težkega BIKA za dopitanje. Andrej Kern, Praprotna polica 28, Cerklje ■ 4145 Prodam GAJBICE. Draksler, Zg. Bela 63, Preddvor 4146. Prodam nov VOZ, TROSILEC hlevskega gnoja. Avgust Lončar, Zalog 35, Cerklje 4147 Prodam klasično POHIŠTVO za v spalnico. Soklič, Pot na kolodvor 4, tel. 23-247 4148 Malo rabljen UNIS PONY KOLO na 3 prestave, prodam. Nika Debeljak, Kidričeva 2, Škofja Loka 4149 Prodam skoraj nov POGRAD. Hudo-bivnik, Juleta Gabrovška 23. 8. nadstropje 4150 Prodam 18 MREŽ 9 x 6 mm. Britof 309 4151 Prodam KOMBI PLOŠČE 5 cm in dvoja ročno izdelana balkonska VRATA 100 x 220. Telefon 75-410 4152 Prodam leto staro ŽREBICO. primerno za pleme. Jernej Vodnik, Žetina 11. Poljane 4153 Prodam nekaj SENA. Sir. Dobrava 9, Kropa 4154 GUMI VOZ, 13-colski in KROŽNO ŽAGO za obžagovanje lesa, ostrešij, ugodno prodam. Telefon 40-641 4155 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO, italijansko, bes barve, št. 38 (za višino 168-170 cm). Informacije po tel. 47-229 Prodam SENO. Pristov. Mevkuš 27, Zg. Gorje 4157 Prodam 9 tednov stare rjave JARKICE. Cerklje 226, tel. 42-209 4158 Prodam PSA VOLČJAKA, starega leto in pol. Naslov v oglasnem oddelku 4159 Prodam KO K E RŠ PA NJE L A z rodovnikom, starega 6 tednov. Telefon 50-137 4160 Poceni prodam SPALNICO. Kranj, Okornova 14, tel. 25-649 4161 Prodam pašnega VOLA, težkega 400 kg in 6 dni starega TELETA — bikca. Franc Babic, Brezje 6, Brezje 4162 Prodam mlado KRAVO. Mlaka 1, Begunje 4163 Prodam OPREMO za v dekliško sobo. Telefon 61-109 4104 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO. Gaberk 5, Škofja Loka 4165 Prodam dve OTROŠKI POSTELJICI Z jogijem. Gregoričeva 1, Čirče — Kranj 4166 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje color, starejši letnik. Vreček, Rožna ul. 11, Šenčur 4167 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Dolar, Vrba 9, Žirovnica 4108 Prodam KRAVO tik pred drugo telitvijo. Sp. Gorje 7 4169 Prodam 300 kv. m STIROPORA debeline 5 cm. Sp. Gorje 80/A 4170 Črnobel TELEVIZOR iskra tina, star eno leto in pol, prodam za 12.000 din. Telefon 61-806 dopoldan 4171 Prodam KORUZNO SILAŽO. Jaka Reš, Mošnje n. h. pri Podvinu (pri Jaku) ^ 4172 Prodam brako ŠOTOR PRIKOLICO. Telefon 83-873 4173 Prodam tri OMARE in MIZO. Telefon 27-453 4174 Prodam CENTRALNO OZVOČENJE brez mikserjev in OJAČEVALCA za bas skrinje, telefon 27-453 4175 TROSILEC umetnega gnojila creina VICON, rabljen eno sezono, ugodno prodam. Češnjica 21, Podnart 4176 Prodam brejo čistokrvno psico (nemški ovčar), staro 5 mesecev. Jože Kogoj, Slap 4. Tržič 4177 Prodam 1000 kg sena in otave. Meglic Zg. Otok 5, Radovljica. 4272 Cenjene stranke Na zalogi imamo vse vrste suhega mesa: šunke, rol šunke, vratove s kostmi in brez Mesarija Kalan, Stražišče. Prodam 9 mesecev brejo TELICO Stiska vas 1. Cerklje 4178 Prodam PREDSETVENIK, širine 180. TROSILEC umetnega gnoja VI-KON in 30(1 litrsko ŠKROPILNICO Polica 1 4110 Ugodno prodam popolnoma nov \VAI.KMAN. Telefon 24-369 od 20. ure dalje 4117 Prodam semenski KROMPIR saskia ter- avtomatski SADILEC krompirja KROMAG. Žabnica 61 4118 Prodam breje ZAJKLE — beli novo-zelandec. Jože Kovač-Zore, Predoslje 131/A, Kranj 4119 Prodam več KOZ z mladiči. Franc Ceferin. Davča 57, Železniki 4120 Prodam MOTORNO ŽAGO stihi 051. Pangerc. Sp. Otok 1. Radovljica 4121 Prodam FOTOAPARAT zenit - E, za 7.000 din. Šenčur, Partizanska 30 4122 Prodam KAVČ in dva FOTELJA, Cerklje 208, tel.42-130 4123 Prodam kombiniran italijanski BOJ LER za v kopalnico in 500 m ŽICE. P — 1.5 kv. mm in 500 m ŽICE P — 2,5 kv. mm ter 90 m PPR 3 x 2,5 kv. mm. Vogl.je 52. Šenčur 4124 Prodam 24 kv. m hrastovega in 12 kv m bukovega klasičnega PARKLJA. Rozman, Prebačevo 33 • 412r> Prodam KASETOFON akai ifi si-mens ter ITT receiver. Orehek, Mlaka 52. Kranj 4126 Ugodno prodam 2500 BH 0 OPEKE in 1000 kg ŽELEZA, debeline 10. Tro-jarjeva 38, Kranj 4127 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Cerkljanska Dobrava 10. Cerklje 4179 Prodam 5 ton SENA in borove PLOHE. Dvor je 56, Cerklje 4180 Prodam PRAŠIČKE, težke od 15 do 20 kg. Zg. Brnik 7, Cerklje 4181 Prodam 6 tednov starega TELETA simentalca za rejo. Zg. Brnik 44, Cerklje 4182 Prodam SENO. Grad 32, Cerklje 4183 Prodam PRAŠIČKE, težke od 25 do 30 kg. Nasovče 28/A ob glavni cesti 4184 Prodam LETVE za ostrešje in 170 kosov MONTA OPEKE. Lahovče 14 4185 Prodam OBRAČALNIK maraton za BCS. Oblak, Dolenja Dobrava 13, Gorenja vas 4186 Ugodno prodam manjšo SLAMO-REZNICO s puhalnikom, verigo, vrtna dvokrilna železna VRATA in 7 malo rabljenih OKEN. Remic, Pšenična Polica 10 4187 Prodam PRALNI STROJ, menjal-nit-, blok in srednje steklo za WART-BURGA. Franc Viher. Trg svobode 0, Tržič. tel. 50-676 od 14. do 18. ure 4188 Prodam malo rabljeno SEDEŽNO GARNITURO. -Hribar, Tenetiše 46, Golnik 4189 Prodam 50-litrski BOJLER tiki. Telefon 23-703 4190* Prodam termostatske VENTILE herc. Telefon 49-023 4191 Prodam polovico mladega GOVEDA za v skrinjo. Telefon 83-143 4192 Prodam , PRAŠIČE, stare 7 tednov. Lipovec. Zg. Laze 182, Gorje 4193 Prodam dve mladi OVCI za PLEME. Dobrška 8, Lesce 4194 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 35 kg. Lovro Noč, Selo 27, Žirovnica Prodam SENO. Sr. Dobrava 18, Kro pa - 41!)6 1,5 kub. m hrastovih PLOHOV, 5 cm. in KOSILNICO, prodam..Vida Alič. Javorje 11, Poljane 4197 Prodam 10 AŽ PANJEV z družinami. Telefon 25-436 4198 Ugodno prodam 3 mesece stare KUNCE. Ana Štular, Zg. Bitnje 105 4199 Prodam dve prikolici SENA. Ljubljanska 7. Radovljica 4200 Prodam BARSKI PULT (kuhinje orhideja — bela). Telefon 064-75-140 -int. 320 dopoldan 4201 Prodam nov dvovrstni SADILEC za koruzo. Peternelj, Delnice 4, Poljune. OTROŠKO kolo. italijansko, li starost 4 do 6 let, prodam. Plestenjak, Bled, Prešernova 34 4382 Prodam SENO Repe, Sp. Radovna 1, Zg. Gorje 4383 Prodam približno 3 tone SENA po 17 din. Iskra Karel, Maistrova 4. Radovljica, tel. 75-310 4384 Prodam jekleno PLETEN K'() bfl tonske armature. Telefon 21-425 Prodam približno 2 kub. m suhih bo rovih PLOHOV. Telefon 43-164 4386 Prodam KRAVO, brejo 9 meseoav Pipanova38, Šenčur 4387 Prodam 8 dni staro TELIČKO si mentalko. Jože Bester, Ovsiše 20 Podnart, tel. 70-179 4388 Prodam težko KRAVO, ki bo ko.ne meseca teletila. Frčoj, Viselmea 4 Zg Qo'\i<> 4389 Prodam kvalitetne SADIKE rde. ■ ribeza, Cegelnica 36, Naklo, tel. 47 221 ^ 4390 Prodam zgodnji semenski KROM PIR erla, Zg. Brnik 74, Cerklje 430] Prodam KAVČ, POSTEIJO in dva FOTELJA Telefon 24-812 Prodam SENO. Krnica 27, Zg. Gorje, Jane/ Pogucar dim TRAKTOR deutz, 24 KM s kosilnico, v odličnem stanju, starejši, prodam Te lefon 061 772-314 popoldan 4394 Prodam HARMONIKO melodija TOSCA. 120-basno. 7 registrov, /a 3.2£M. Telefon 77-801 4395 Prodam dolgo, belo žensko PORO ČNO OBLEKO. /. vtkanrmi srebrnimi nitkami, in krzneno ogrinjalo. Telefon 69-523 popoldan 4390 Dve kovinski CISTERNI /a ol|e. 1000-litrski. in GORI LEČ na olje CTC. prodam. Anton Benedik. Kranj. Ješeto-va 14/A 4397 Zelo ugodno prodam KULTIVATOR z valjarji. Jezerska c. 92. Kranj 4328 Semenski KROMPIR desne in KORUZO v zrnih prodam. Sprejemam naročila za 8 tednov stare JARKICE hi-sex. Prodaja 27. aprila, 15. maja in 15. junija. Fujan. Hraše 5, Smlednik 4329 Prodam SEME domače GRAHORE. Lahovče 42 4330 Prodam rabljena OKNA z roletami in vratna KRILA. Ogled možen v Stra-žišču, Šempetrska 42/A v popoldanskem času 4331 Pasemske KUNCE, primerne za parjenje, prodam. Telefon 41-075 4332 Prodam SIPOREKS 25 x 60 x 5 cm, 1000 kosov in PRINZA 1200, vozen, za rezervne dele. Jože Tomažič, Sebenje 50/B, Križe * 4333 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna (temnomoder zamet). Telefon 26-207 ' 4334 Prodam 6 tednov stare PUJSKE in SVINJO po pujskih, primerno za pripust ali dopitanje. Sp. Brnik 60 4335 Rotacijsko KOSILNICO 165 fela in TELIČKO, staro 10 dni. prodam. Aljaž. Polje 20. Vodice 4336 Prodam TRAKTOR fent, 12 KM. Rupa 25, Kranj «37 Prodam suhe DESKE 25 mm, PUNTE in rezervne dele za R-4. Markun, Bašelj 24. tel.45-334 4338 Prodam dolgo OBHAJJLNO OBLEKO za 8 let. Polajnar, Smledniška 95, Kranj. tel. 22-307 4339 Prodam SENO in 4 pr. m suhih DRV. Gorice 20 4340 Prodam nova DVIŽNA GARAŽNA VRATA. Cegelnica 8, Naklo, tel. 47-420 4341 Prodam dobro ohranjen KAVČ in dva FOTEIJA. Korenjak, Predoslje 85 4342 Prodam večjo količino SENA in rabljen TROSILEC za umetni gnoj. Zaje. Lahovče 9 4343 Prodam 3 tone kvalitetnega SENA, OBRAČALNIK za BCS kosilnico in večjo količino domačega ŽGANJA. Alpska 27, Lesce 4344 96-basno HARMONIKO prodam za 28.000 din. Oštir, Gradnikova 2, Kranj 4345 Prodam dve ZAJKLJI za pleme. Zore. Mandeljčeva 4, Kranj 4346 Prodam 14 dni starega bikca simentalca. Globočnik, Gorica 1, Radovljica 4347 Ugodno prodam italijansko dolgo volneno OBLEKO tirkizno modre barve, št. 36-38. in SADIKE sliv. C. JLA 25. tel. 23-157 po 18. uri 4348 Prodam TROSILEC umetnega gnoja in FIŽOLOVKE. Pipanova 40, Šenčur Prodam visoko brejo TELICO. Stra-hinj 97, tel.47-351 4350 Prodam italijanski športni VOZIČEK. Planina 16, stanovanje 1, Kranj Električni SUŠI ENI K tobi 20 za ponio, orodam. Barbara Ruhne, Ljubljanska 15, Kranj 4352 Prodam črno-be) TELEVIZOR in ŠIVALNI STROJ slavica v omarici. Inlor macijepotel.26 803 4353 Prodam 800 kosov STREŠNE OPEKE dunajski patent m 200 kosov bo-brovca. Matevž Plemelj, Grič 3, Bled. tel. 77-551 I 4354 Prodam stroj za izdelavo opeke folc. Tel. 77 529 od 20. ure dalje • 4410 KUPIM Kupim BRANO /a traktor poscpali 18 KM. Franc Tratnik. Suša Iti, Gore nja vas. tel. 68-328 4278 Kupim traktorske BRANE. Telefon 49 071 «279 Kupim kombiniran otroški VOZIČKE PEG. temnomoder ali vinsko rdeč žamet Telefon 50 .r>.r>li popoldan 4280 Kupim dobro ohranjeno POXY K -KO Ponudbe po tel. 25-861 — int «5 dopoldan (Pišliar) Kupim MEŠALEC zu beton It*,«^ be popoldan po tel. 27-435 Kupim PRIKOLICO zu tovor kfc 500 kg), za osebni avto. Ponudbo V L 47-149 Kupim TELETA - bikca, težke«« 50 — 70 kg, simentalca: in PROTUV PPR 3x2.5 kabel. Čebulj. AdeSns* Cerklje " Kupim MEŠALEC za beton enot* /ni. lahki v okvari. Telefon 27-417 42R Kupim otroški ŠPORTNI VO (po možnosti marela). Telefon 27-7SI Kupim stare lesene ROLET F sir-* 130 cm. Naslov v oglasnem odde VOZILA Prodam GOLI A, letnik 1980, ganr ran / dodatno opremo. Informacij« tel. (064) 57-033 Prodam ZASTAVO 750. letnik m v voznem stanju. Ogled vsak Poldru.. v soboto in nedeljo -2 - - Gorice 10. Golnik . iKu?,'>moorcabljen cene-iši MOPFH > lelon 83-885 Prodam MOTORNO KOLO CZ 1* celo ali po delih. Miran Zaletel Paofe "31, Preddvor Prodam okrasno MASKO ter nor s star pokrov motorja za Z-101 Js* Vehar, Godešič 105. Škofja Lr»L-a 44« Prodam VVARTBURG turist kS 1977. garaziran, prevoženih 44 MO** Informacije po tel. 60-600 Prodam MINI MORIŠ 1O0O let* 1972. Telefon 40-089 Nujno prodam OPEL M avta. tnik 1973 in CB ELBEX 408 mentacijo. Telefon 42-365 4> Prodam ohranjen FIAT 850 coupe. za 8 SM. Telefon ?8-4šf; ZATAVO 101, prodam za 8 SM pič, Retnje 13, Tržič, tel s~V 24-654 - int. 343 Prodam GOLFA, letnik 197-možen vsak dan popoldan V Ul lubnik Kil. tel.62-550 ' asK' Prodam ZASTAVO 101, iernik , registrirano 20. 3. 1984 in GU\tr-y 16. rabljene Ogled popoldar ' Stane, Smlednrska 16, Kranj -1 MINI MORIŠ, lažje kara » prodam. Radovljica, tel 74 »«r Prodam VISO super F 1^ , MAZDO 1500, letnik " I9gqlk Jemc, C. svobode 31, Bled r od 14. ure dalje Prodam osebni avto žaba rr,, TROEN DS 23. leto 85 tem, registriran do 10 6 ton« 12 SM. Vrba 18/A, Žirovnica Prodam ZASTAVO 750 1977. Oprešnikova 48. Kranj n° Ugodno prodam ZASTAVO -tnik 1973. informacije po r vsakdan ^ e" Prodam osebni avto WARtdt-rist 353 W, letnik 1979 ~ Ovsemk. Jezerska c. 104' A T?ovein- Prodam ŠKODO, letnik 1Q--V strirano do aprila 1984 Tai ne 20. Poljane na Škof jo Lok J**"' Prodam WAUXHALL. ]* ali zamenjam za VW 1200 _ i«h gerholc, Pevno 7, Škofja Lok- i Prodam KOMBI 430 T E Hudi Kustec, Stara Loka 7"? ka. tel. 61-935 '3* Skc<* Ugodno prodam 125-P , Ciril Peternelj, Draga 10. §k loka Prodam ŠKODO 110 I v; , Telefon 60-070 et Prodam KATRCO, letmk-fon 62-193 K ZASTAVO 750. letnik I977 -• žirano, prevoženih 60 do novembra dam, Tele! n 60-628 od 18. do 19 P.cdam PEUGEOT 204. letnikih 'lvnimi deli. registracij ms* 1985. Telefon 064-61-880 ? Ugodno prodam 125-P. letnik /oliko Španič. FrankovQ„ n < Škofja loka " ^ j Osebo, ki je v Optiki Gheta&us?*? motoma (namesto svoje?) V-ZDRA\ STVENO IZKAZNICO Ho. ic Mario (1(172) prosim, naj io*4 nazaj, 4393 ZAHVALA Ob smrti našega moža, očeta, starega očeta, strica FRANCA GOLOBA po domače Tončovega ata, i/. Šenčurja se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih na kakršen koli način pomagali. Zahvaljujemo se dr. Ivanki Sten.šak, sorodnikom, sosedom, prijateljem .n sodelavcem za podarjeno cvetje ^ecen^ff^ Za lepo pogrebno svečanost velja posebna ^hvataga-sikom, ki so tako množično pospremihna njegovi zadnj, poti. HLla a«nom^ noneta Sava in g. župniku za °Pra^J;., ■^* obroci /a besede slovesa hvala tudi g^^i?;Sem ostalim, ki ste se udeležili njegovega pogreba. VSI NJEGOVI V Šenčurju, 10. aprila 1984 _ PETEK, 13. APRILA 1984 MALI OGLASI, OSMRTNICE .19. STRAN O L A 8 Prodam ZASTAVO 751». letnik 1974. registrirano do aprila 1985. Boštjan Jo mec. Partizanska 27, Škofja Loka 4211 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1977. Nahtigal. Rudija Papeža 5. stanovanje 2. Planina II. 4212 Poceni prodam ZASTAVO 750. letnik 1969. Iztok Globočnik. Janeza Puharja I Kranj 4213 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO BIL prevoženih 34.000. letnik 1977. Virje8.Tržič 4214 Prodam AVTO JUGO 45, starega 11 mesecev. Telefon 1X14-44-687 421S Ugodno prodam ohranjen VW 1200. Mirun. Kranj. Čirče. Šmidova 13 4210 Ugodno prodam OPEK RECORD 20 S karavan, letnik 1979. Informacije po > 064-45-316 4217 Prodam VW variant 1600. dobro ohranjen. Godešič 25, Škofja Loka 4218 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO MS, letnik 1977. Informacije po tel. 27435 popoldan 4219 Prodam za SIMCO 1000 dele. me r.iainik. vsa stekla, bate in več notranje opreme. Jezerska c. 68. Kranj 4220 Prodam 4 nove letne GUME sempe-5 / 13 in črno bel TELEVIZOR gornje. Škofic. Mlaka 120. Kranj 4221 Prodam ZASTAVO 101 S. letnik '•m. Ogled vsak dan. razen nedelje dopoldan. Dolenc, Hafnarjeva pot 17. Stražišče — Kranj 4222 Prodam R-18. letnik 1980. Jože Drak-Her, Janeza Puharja 6, Kranj 4223 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. -cr.ovljeno. Miro Derlink, Britof 372 Prodam ZASTAVO 750, neregistrira-Jlo. letnik 1972. Telefon 25-065 petek Popoldan in soboto dopoldan 4225 JUGO 55. bel, tovarniško nov, prodam najboljšemu ponudniku. Te,ef°" ••4-21-259 4220 FORD TAUNUS, letnik 1973, brez Prednjega dela, brez motorja, dodatni koloteki, notranji blatniki, poceni prodam. Telefon 27-411 422/ Prodam DIANO, letnik 1977. registrirano do aprila 1985. Zakoč. Maistrov trg 12, Kranj (nad frizerskim salon^n,)8 Prodam ZASTAVO 850, letnik 1981. Tenetiše.39 , ., ,4~r,y Prodam VW 1200 J, letnik 1974. Ogled vozila v nedeljo dopoldan. Jože Sadnikar. Mlakarjeva 2, Kranj 423U Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975. obnovljeno. Stare. Trata 27. Cerklje ZASTAVO 750 SC. december 1979. prodam. Telefon 004-03-677 od 15. ure dalje 4232 Prodam OPIJ. KADETI", letnik 1975. Naslov v oglasnem oddelku. 4233 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. po ugodni ceni. Predoslje 1 4234 Prodam GOLF JL, letnik 1980. Telefon 27-711 4235 Prodam FIAT 126. letnik -1980. registriran do 26. 2. 1985. Telefon 27 711 4236 Prodam ZASTAVO 101. Telefon 27-575 4237 Prodam dobro ohranjen R-10TS. letnik 1976 z novimi gumami miehelin, R-4. letnik 1973 za dele. MOTOR, 2000 po generalni, 5 novih PLATIŠČ carmo-na, nove plastične okvire za R-4. Cene ni/ke. Plačljivo lahko z gradbenim kreditom. Informacije popoldan po tel. 50-450 4238 Prodam ŠKODO 100 S po delih. Jože God nov, Lom 20 4355 Prodam FIAT 125 P. letnik 1982. Peter ■ Čimžar, Sp. Duplje 60 - 4356 Prodam CITROEN GS palas, letnik 1977. Lampe, Draga Brezarja 20, Kranj, tel. 21-439 po 17. uri 4357 ZASTAVO 101. letnik 1978, ugodno prodam. Borut, tel. 061-448-050 dopoldan; 061-627-007 popoldan 4358 VVARTBURG, letnik 1979, ugodno prodam. Kuralt Vinko, Reteče 34/A, Škofja Loka 4359 FIAT 850 sport coupe, letnik 1970, odlično ohranjen, poceni prodam. Zad-nikar. Hotemaže 55, Preddvor 4361 ZASTAVO 750. letnik 1977, registracija 1978, prodam. Dolenja vas 69, Selca 4362 Poceni prodam avto ZAPOROŽEC, letnik 1975, registriran do konca junija 1984. Andrej Razinger, Kurirska 4, Ja-vornik — Jesenice, tel. 83-958 4363 JLTGO. nov, neregistriran in SPAČKA, prodam. Krašnova 11, Primskovo Kranj 4364 Prodam karambolirano ZASTAVO 101 confort, letnik 1981, prevoženih 19.000 km. Telefon 79-788. Ogled v Zvir-čah 27 4365 Prodam ŠKODO, letnik 1972, prevoženih 43.000 km. v zimskem času ni vozen. Telefon 27-748 4366 ZAHVALA Ob boleči izgubidrage mame, babice, prababice, tete in tašče FRANCKE ŠVAB roj. bohinjec Švabove mame iz Lesc ^^^rinikom prijateljem, znancem, se zahvaljuijemo vsem ^^organizaciji Murke in sosedom, sodelavcem in sind k a m, o g v ^ SAana za podarjeno cvetje m ijiece bolnišnici na hvala bolniškemu osebjt»jurskegao Jesenicah za skrbno zdravljen.^nn nosačem, za pevcem cerkvenega zbora za pogreo^ stavošema in vsem, ki ste jo sp ŽALUJOČI VSI NJENI Lesce, Jesenice, Kočevje, Ljubljana, Leše Sporočamo žalostno vest, da nas je v 68. letu starosti zapustila naša mama in stara mama ANA TICAR Od nie se bomo poslovili danes, 13 aprila 1984, ob 15. uri iz-Od nje se doti ^ ^ y preddvoru ŽALUJOČI: mož, hčerka in sinovi z družinami Preddvor, 11. aprila 1984 Našega ljubega moža, očka, brata in strica MIRKA JERKIČA iz Stražišča ni več. Zadnje sl'WO bo danes, 13. aprila 1984. ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah ŽALUJOČI: žena Ivanka, hčerka Majda, brat Slavko in Gu-stel 7 družino Prodam ZASTAVO 750 SC. letnik 1979. informacije pri Juraič. Partizanska 44. Škofja Loka 4307 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1970 in otroško KOLO (2-6 let). Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Treven, Stara cesta 3. Kranj 4308 AMI 8, odlično ohranjen, garaži ran, registriran do 29. 2. 1985. ugodno prodam. Snedičeva 2. Kokrica — Kranj, tel. 21-047 popoldan 4369 Prodam ELEKTRONTK 90. Naslov v oglasnem oddelku 4370 Prodam DIANO. letnik 1979. Krnica 4, Zg. Gorje 4371 Prodam FIAT 126-P. letnik 1981. Telefon 27-441 4372 Prodam 126-P. letnik 1979; in KUPIM novejSO Z-101 ali Z-128. Telefon 27-121 4373 Prodam R-4, letnik 1978. Telefon 26-603 ' 4374 Prodam osebni avto AUDI 100 LS. letnik 1977. Telefon 004/24-333 4375 Prodam ŽABO 19 (s plinom ali brez). Kavčič. Radovljica, tel. 75-386 4376 Prodam MOTOR za'Z-750 in FIAT 850. Kurirska pot 7. Kranj — Primskovo, tel. 26-774 4377 Prodam DIANO. letnik 1977. Telefon 24-804 4378 Prodam GOLFA, letnik 1977. Telefon 75-337 • 4379 Prodam GOLFA, letnik 1979. Ogled v pe*ek in soboto popoldan. Žitnik, Tončka Dežmana 2, Kranj 4380 Prodam KATRCO special, letnik 1981. Pintar, Vešter 16, Škofia Loka Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975 Ribnikar. Golnik 32/A 4239 Prodam dobro ohranjen kason za tovorni avto TAM 4500. s pločevinastim dnom, in kravo po prvem teletu. Tele-von 064-45-117 4240 Prodam CITROEN GS 1,3 super. letnik 1980. Jezerska c. 93/B, Kranj 4241 Ugodno prodam dobro ohranjen GOLF in glasbeni center z zvočnikoma 2 x 50 W. Hrast. Rudija Papeža 5, Planina II. v petek in soboto popoldan 4242 Prodam ŠKODO 110 R, letnik 1975. Golob, Škofjeloška 3, Kranj 4243 Prodam TAM 6500 kiper in KOMBI, zastava 430 K. letnik 1976. Vili Povalej, Fludi graben 12, Tržič «4244 Poceni prodam dobro ohranjen avto RENAULT R-8. Staneta Žagarja 9, Kranj 4245 Prodam dobro ohranjen nemški GOLF, letnik 1977. Informacije v soboto in nedeljo popoldan. Britof 309 4246 Prodam WARTBURG, letnik .1976, registriren do decembra 1984. prebarvan, in menjani blatniki v letu 1983. Kos, Blejska Dobrava 16/D, tel. 83-867 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978, prevoženih 62.000 km. Vuković, Tončka Dežmana 2, Planina — Kranj 4248 Prodam DIANO, letnik 1979. Informacije po tel. 21-973 4249 Zelo ugodno prodam TAM 4500. registriran, celega ali po delih. Murič. Planina 26. Kranj 4250 Prodam ZASTAVO 750, tudi po delih in balkonska vrata s termopan stekli ter ELEKTROMOTOR. Visoko 81 4251 Prodam ohranjen PONY EXPRESS. Šmartno 11 pri Cerkljah , 4252 Prodam FIAT 126-P, letnik 1982. Srednja vas 55, Šenčur 4253 Prodam VW KOMBI, odprti tip, letnik 1982. Voglje 101, tel. 49-096 4254 Prodam ŠKODO 110, po delih. Rafet Radončič, Zlato polje 2/B, Kranj 4255 Ugodno prodam GUME 145 SR 12 D 727 in miehelin 165 SR 13 XZX. Ponudbe po tel. 21-188 4256 KOMBI Z 435 L, letnik december 1980, ugodno prodam. Ponudbe po tel. 21-188 4257 Prodam 2 AVTOPLAŠČA 165 R 13. Telefon 24-923 4258 Prodam malo rabljeno TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, cena 23.000 din in PONY EXPRESS, cena 13.000 din. Igor Krivic, Zg. Bitnje 136, pri puškami 4259 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Podbrezje 54. Duplje 4260 Prodam katrco letnik 1977, Pavel Podlipnik, Pristava 11, Tržič. Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1977. Informacije po telefonu 82-005. od 15 uro daljo. Prodam FIČOTA. letnik 1970: tn kupim garažiiano KATRCO. letnik 1978 80. Marko Mihove. Tomšičeva 3. Kranj 4201 Takoj zelo ugodno prodam GOLFA, letnik 1977. Informacije zvečer po tel. 77-555 4202 Ugodno prodam 126-P, registriran do aprila 1985. Ljubno 120. Preddvor 4263 Prodam OPEL RECORD earavan 20 S. star- 4 leta. Vrba 16. Žirovnica Prodam VW 1200, letnik 1976, dobro ohranjen. Radoslav Samac, Kamna gorica 60, Radovljica 4265 VW 1300, letnik 1968. odlično ohranjen, prodam. Telefon 77-892 v petek in soboto od 16. do 17. ure 4266 Prodam AUDI 100 L in AUDI 80 LS. Bajželi. Jezerska 42. Kranj 4267 Prodam GOLFA J G L, julij 1981. v račun vzamem 126-P, letnik 1980 ali sta rojši. Telefon 20-408 4268 Prodam MINI MORIŠ 1000. letnik 1971. Ogled popoldan. Zima, Hlebce 23/A. Lesce 4209 Prodam BMW 1002, letnik 1976. Bled, Razgledna 12 4270 Prodani FORD FIESTA. letnik 197». Telefon 24 104 4271 Prodam Zastavo 101. letnik 1976, registrirano do februarja 1985, Jolanda Ilenič, Srednje Bitnje 98. Žabnica. 4306 Prodani voznega SPAČKA, neregistriranega. I. registracija 1976. Telefon 50-137 4273 Prodam PASSAT L, letnik 1975. Informacije po tel. 50-260 — int. 276 dopoldan in 57-182 popoldan 4274 Prodam novo MOTORNO KOLO TO- MOS automatic. Telefon 22-778 4275 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1977. Kadunc. Šenčur. Pipanova 46 4276 Prodam staro ZASTAVO 101, vozno, neregistrirano, potrebno večjega popravila. Telefon vsak dan od 14. ure dalje 26-301 4277 STANOVANJA STANOVANJE 40 kv. m in PARCELO z gradbeno dokumentacijo zamenjam za STANOVANJE 60 kv. m ali prodam. Telefon 21-208 4061 V Škofji Loki iščem SOBO z možnostjo kuhanja. Naslov v oglasnem oddelku. 4288 Oddam opremljeno SOBO dvema moškima. Urška Lotrič, Levstikova 10, Kranj 4289 STANOVANJE v bližini Kranja (4 km — iokalni avtobus), v hiši /. garažo, in centralnim ogrevanjem, uporaba vrta. nudimo v najem za 5 let. Ponudbe na »Glas« pod: Poletje 84 - poletje 89 4290 Prodam novejše STANOVANJE v bloku na Planini v Kranju. 50 kv. m, vseljivo letos decembra. Naslov v oglasnem oddelku. 4291 Enosobno solidarnostno STANOVANJE na Planini II. menjamo za večje kjerkoli, tudi s centralnim ogrevanjem. Čulibrk, Lojzeta Hrovata 7, stanovanje 1 4292 Dvosobno družbeno STANOVANJE s centralno ter telefonom, v 6. nadstropju, zaradi invalidnosti otroka zamenjam za STANOVANJE v pritličju. Lahko tudi večje, brez centralne. Telefon 27-411 v večernih urah 4293 V Kranju prodam dvosobno STANOVANJE s kabinetom, Telefon 24-977 4294 Mati z otrokom išče GARSONJERO ali manjše STANOVANJE. Ponudbe na naslov: Pižorn. Stritarjeva 2, Kranj V najem oddam opremljeno SOBO s centralnim ogrevanjem ženskam, moškim, lahko tudi zakoncema. Bled, C. v Megre 6, tel. 78-329 4296 Iščem GARSONJERO ali SOBO z uporabo kopalnice v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Uslužbenec 4297 Mlad zakonski par z otrokom išče STANOVANJE med Kranjem in Trži-čem. Čosič, Makučeva 37, Ljubljana, tel. 064-57-006 4298 V Kranju bi rada dobila SOBO za en mesec (čimprej). Nevenka Devčič. Rozmanova 24/F, Ilirska Bistrica 4299 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz tozda Blagovni promet ' EMIL KLEINDIENST roj. 1943 Od njega smo se poslovili v sredo, 11. 4. 1984,ob 16. uri izpred hiše žalosti v Goricah 7, na pokopališče v Gorice. Sindikalna organizacija Sava Kranj Sporočamo žalostno vest. da nas je zapustil naš sodelavec iz tozda tovarne Avtopnevmatike, DE Ogrodja JANEZ PRESTOR roj. 1932 Od njega se bomo poslovili v petek, 13. 4. 1984, ob 16. uri izpred hiše žalosti, štefeto a 15, na pokopališče v Šenčur. Sindikalna organizacija Sava Kranj Dvosobno STANOVANJI: / vrtom prodam ali /umenjam za GAKSONJE RO. oboje v Kranju. Telefon 25 217 Trosobno lastniško STANOVANJE v Sorlijevem naselju zamenjam /a dvosobno z doplačilom. Ponudbe pod: Gotovina 430] TRŽIČ-KRANJ zamenjam d\ oin-polsobno stanovanje 63 m (lastniško), centralno ogrevanje, za podobno, ali staro hišo. Tel. 20-400 POSESTI V okolici Tržiča prodam enostano-van.jsko komfortno HIŠO. Ponudbe pod: Hiša 4302 Iščem GARAŽO v Kranju ali bližnji okolici. Plačilo po dogovoru. Telefon 21-924 od 15. ure dalje 4303 KIOSK prodam ali oddam v najem. Ponudbe pod: Ugodno 4304 Prodam ali zamenjam novo HIŠO v okolici Kranja za trosobno ali štirisob-no STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 4305 LOKAL za delavnico, okoli 50 kv. m. v Kranju, išče obrtnik. Plačam za eno leto vnaprej. Telefon 28-427 4307 Prodam dvostanovanjsko HIŠO z vrtom in dokončanim stanovanjem, najraje zdomcu, v neposredni bližini Radovljice, informacije po tel. 75-514 od 18. ure dalje 4308 ZAPOSLITVE SPLOŠNO KLEPARSTVO in KROVSTVO - Hudovernik Rajko. Gregoričeva 21, Kranj objavlja prosta dela in naloge priučenega KROVCA, KV KLEPARJA NKV DELAVCA /a pomoč pri kleparskih in krovskih delih. Informacije vsak dan od 15. do 16. ure na Gregoričevi 21. Kranj. Pogoji: Dokazila o kvalifikaciji, poi/kusna doba 2 meseca 4309 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064-23-143 4310 Sprejmem DELO na dom. Imam lastni prostor in prevoz (plastika ali kovinska galanterija). Ponudbe pod: Pridna 4311 Iščemo ČLSTILKO za 7-nadstropni blok (1. vhod). Rudija Papeža 32. Planina II. Interesenti naj se javijo pri Vor-šič 4312 OBVESTILA Takoj opravim ZIDARSKA DELA (ometi, fasade), solidno in poceni. Ka-baši, Zg. Brnik 60. zjutraj ali zvečer 4070 TEČAJ za C. CE in D kategorijo pri-ZŠAM Tržič se začne 16. aprila, ob 16. uri v Domu Petra U/.urja v Bistri« pri Tržiču. Informacije in prijave spi jema do začetka tečaja Jože Goričan, Ročevnica 35, Tržič. tei. 50-715 4071 Nudim STORITVE DOLBENJA (sto manje) in VRTANJA s kompresorjem. Telefon 62-581 4313 LEPE SADIKE CIPRES (v kontejnerjih) za ograje ter SREBRNI: SMREKE in PANČIČKE dobite on KANCILIJA. C. Kokrškega odreda 12/ A, zraven št. 12, v bližini Vodovodnega stolpa 4314 GRADITELJI STAVB! Vodovodno instalacijo za hišo, kakor tudi manjša popravila vam z lanskimi cenami izdela obrtnik! Telefon 23-983 do 13. ure; 28-427 ves dan 4315 Sprejemam naročila za KLEPAR SKA DELA. Lahko tudi pogodbeno. Naslov v oglasnem oddelku. 4316 PREVOZ lesa in NAKLADANJE -vse dolžine. Telefon 061-737-142, Mengeš 4317 PEČARSKA DELA in POLAGANJE keramičnih ploščic vam nudim hitro, poceni in solidno Ponudbe pod: Ciril Zupan, Kolodvorska 17. Mengeš, tel. 061-737-212 4318 OSTALO Iščem INŠTRUKTORJA strokovnih predmetov za strojno šolo. Naslov v oglasnem oddelku 4323 Opozarjam Mirka Avfliča. Sr. vas 1, Begunje, da preneha širiti neresnične vesti o Antonu Renku in Antonu Gom-bovcu iz Sr. vasi pri Begunjah, sicer tožim! 4324 Za določen čas zamenjam GARSO NJERO v Sorlijevem naselju za LOKAL, primeren za mirno obrt, v starem ali ožjem delu Kranja. Šifra: Lesna stroka 4325 Poklonimo 4-letnega PSA fundland-ca, brez rodovnika. Breda Kovačič, Zapuže 23, Begunje, tel. 75-339 4326 Oddam GRADBENA DELA. najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku. 4322 PRIREDITVE_ Ansambel JEVŠEK igra v soboto na zaključni prireditvi 4. SDŠI v dvorani PODEN Škofja Loka 4327 ANSAMBEL SIBILA vabi vsako SOBOTO ob 21. uri na PLES v hotel TRANSTURIST in vsako NEDEUO ob 17. uri na PRIMSKOVO! 4319 SKUPINA ŠESTI ČUT igra v SOBOTO. 14. aprila, ob 20. uri v DOMU V Cerkljah. VABLJENI! 4320 IZGUBLJENO 6. aprila sem izgubil VERIGO in SVEČO za motorno žago od Primsko-vega do Britofa. Najditelja prosim, da mi proti nagradi vrne. Bakovn k. Hotemaže 3, Preddvor 432' Z Begunjščice še grozi nevarnost Plazovi» gluhi« za 75 kilogramov razstreliva Skupina tržiš ki h gorskih reševalcev je skušala v torek z razstre-ljevanjem snežnih opasti sprožiti velike količine novozapadlega snega s severne stene Begunjščice na zeleniško smučišče. Plazovi so ostali »gluhi« za 75 kilogramov razstreliva,zato bo zgornji del smučišča, od Vrtače do vrha Zelenice, do nadaljnjega zaprt, na spodnjem delu pa bo mogoča varna smuka. mom in na policah nad postajo Vrtača. Ko so z zažigalno vrvico povzročili eksplozijo amonala, so grozeči plazovi na pobočjih Begunjščice ostali bolj ali manj »gluhi«, edinole na plazu nad domom so se odtrgale večje količine snega in prihrumele v dolino. Poskus, da bi z razstreljevanjem snežnih opasti na grebenu sprožili plazove iz severne stene Begunjščice in zagotovili varno smučanje na Zelenici, zaradi sestave snega in vremenskih razmer na gori ni uspel, kot bi, denimo, želel upravljalec smučišča, Kompasova temeljna organizacija Turistično gostinski objekti Ljubelj. »Žičničarji se zavedamo nevarnosti, ki grozi z Begunj ščico, in odgovornosti, ki jo imamo do smučarjev. Ljubelj — »Varnost ni zagotovijo- Upoštevali bomo priporočilo skupine na,« so bile prve besede Antona Kra- gorskih reševalcev. Zgornji del smu-Ija, načelnika Gorske reševalne čišča, od Vrtače do Doma na Zeleni-službe Tržič, ko se je s skupino, v ka- ci, bomo do nadaljnjega zaprli, smu-teri so bili tudi trije minerji plazov, ka bo mogoča le na spodnjem delu,« vrnil z grebena Begunjščice. »Na pobočjih so še velike količine snega, ki se bodo sprožile ob prvi odjugi in prihrumele v dolino. Na višjeležečih predelih, nad 1700 metri nadmorske višine, je suh in ponekod tudi trd sneg, medtem ko je nižje, na Zelenici, dokaj debela plast južnega snega. Z vrha smo dobro videli tudi na police, vendar od tam ni več mogoče pričakovati večjih plazov.« Skupina tržiških gorskih reševalcev, v kateri so bili Anton Kralj, Borut Bergant, Jože Rozman, Vili Vogelnik, Marjan Štancar, Jože in Peter Rožič, Marjan Gros in Janez Lončar ter predstavnik Kompasa Janez Dovžan, se je zjutraj, še preden se je debela snežna odeja otopila, povzpela na greben Begunjščice s 75 kilogrami amonala in 250 metri zaži-galne vrvice. Razstrelivo so namestili na sedmih mestih na Šantanskem plazu, na plazu nad zeleniškirn do- Mladi tekmujejo v prometnem znanju Kranj — Jutri, v soboto, ob 9. uri se bo pri osnovni šoli France Prešeren na Zlatem polju začelo občinsko tekmovanje kranjske šolske mladine Kaj veš o prometu. Okoli 100 učencev, izbranih na poprejšnjih šolskih tekmovanjih v osnovnih in srednjih šolah, se bo pomerilo v reševanju prometnih testov, ocenjevalni vožnji s kolesi po mestnih ulicah ter v spretnostni vožnji s kolesi na poligonu. Srednješolci pa tekmujejo na kolesih z motorji. Najboljši se bodo udeležili republiškega prometnega tekmovanja, ki bo v soboto, 21. aprila, v Črnomlju. L. M. je po končani akciji povedal Matevž Zaplotnik, vodja žičnic na Zelenici. »Zaradi novozapadlega snega in povečane nevarnosti plazov smo že prejšnjo nedeljo ustavili žičnice na zgornjem delu smučišča. Ravnali smo pametno, kar se je izkazalo šele nekaj dni kasneje, ko nas je presenetil plaz s polic nad postajo Vrtača. Prinesel je več kot sedem tisoč kubičnih metrov snega, vrgel pogonsko žično vrv s prvih štirih nosilnih stebrov, zdrobil stekla in vrgel vrata skupaj Z okvirom iz strojnice . . . Današnje proženje plazov z Begunjščice je že četrto v letošnji zimi. Dvakrat smo jih razstreljevali z granatami, danes smo drugič poskusili z amonalom. Drugi način je cenejši in, kot kažejo dosedanje izkušnje, tudi bolj učinkovit.« Letošnja zima je bila izjemna, saj je v gorah zapadlo enkrat, ponekod po celo dvakrat več snega kot druga leta. Čeprav je bila zaradi tega tudi večja nevarnost plazov, ti zaenkrat še niso zahtevali žrtev. Prizanesljivi so bili celo do tistih, ki so nesrečo izzivali. C. Zaplotnik NESREČE PREHITRO V OVINEK Tržič — V torek, 10. aprila, ob 19.20 se je na regionalni cesti v Bistrici pri Tržiču pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Bojan Vrečar (roj. 1962) i/. Bistrice je pripeljal v desni nepregledni ovinek pri letnem kopališču prehitro, tako da ga je na mokri cesti zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Miro Cerovski iz Tržiča. Po trčenju je voznik Vrečar zapeljal vzvratno nazaj na svojo polovico ceste, pri tem pa je trčil v blatnik osebnega avtomobila Janeza Kikla, ki je pripeljal za njim in že ustavil. V nesreči sta bila lažje ranjena voznik Cerovski in njegova sopotnica, škode na avtomobilih pa je za 75.000 din. AVTO S CESTE Dovje — V sredo, 11. aprila, nekaj po 4. uri zjutraj se je na magistralni cesti pri Dovjem pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Vladimir Jug s Hrušice je peljal od Jesenic proti Kranjski gori, v levem nepreglednem ovinku pa ga je zaradi neprimerne histrosti zaneslo s ceste v leseno ograjo, nato pa je trčil še v stanovanjsko hišo št. 126 ter se končno prevrnil na streho. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 560.000 din. BREZ IZPITA Zminec — V sredo, 11. aprila, nekaj pred 19. uro je sedel v kombijast GG Kranj,Milorad Sivčevič in se odpeljal proti Sopotnici, čeprav nima vozniškega izpita. Po kakih dveh kilometrih vožnje ga je zaneslo s ceste v drevo. Voznik je bil lažje ranjen, škode na vozilu pa je za 150.000 din. L. M. Obrežja vodotokov — sramota našega vsakdana GLASOVA ANKETA »Joj, kam bi del?« Letos smo. tako kot vsako leto, pred poletjem in kolektivnimi in individualnimi rednimi dopusti že prelili precej črnila in izrekli precej besed o regresu. Stališče sindikatov je tudi tokrat, naj bi bil regresni dinar porabljen namensko, se pravi, da bi ga resnično porabili za dopust. Celo tako, da ga za druge namene sploh ne bi mogli ali smeli porabiti. Višina regresa bo kajpak različna od ene delovne organizacije do druge, od materialne do nematerialne proizvodnje. Najbrž pa bo povprečje okoli 4.000 dinarjev ali nekaj višje. Zanimalo nas je, kam bo šel ta regresni dinar. Nekaj upokojencev, ki bodo dobili po 2.300 dinarjev, je le zavilo z očmi in hudo mušno izjavilo: »Joj, le kam bi del?« Drugi, predvsem z družinami, pa bedo regres najbrž pustili kar v trgovini. odšteti kar precej, tako kot ni za prehrano, obleko, obutev, »tiske potrebščine, zraven pa še de-končujemo gradnjo hiše. Reg» pustim lahko v prvi trgovini s čt-vlji ali pa ga, tako kot lani, odnesem k trgovcem za nakup ga. Po mojem prepričanju bi: gresom dosegli namen le meru, če bi ga porabili reza dopust ali rekreacijo, tudi le za dva dni. V tem pa ne bi smeli dobiti temveč nek vrednostni dokazilo o koriščenju v. Jernej Intihar, upokojenec: »Invalidsko sem upokojen, dva morava živeti s 13.000 dinarjev na mesec. Pri takšni draginji, kakršna je zdaj, si res ni težko predstavljati, za kaj naj bi porabil letošnji regres. Na morje z ženo ne greva, rad pa bi šel na zdravljenje v toplice. Ker bom zdravljenje moral sam plačati, bom regres namenil pač za nekaj dni v zdravilišču.« Hedvika Jalen, delavka: »Z možem imava dve šoloobvezni deklici, za današnjo šolo pa je treba Peter Markelj, vratar- »l_ družine, šele lani sem se «aa Vedno pa grem na moi-fe?^ rom in tako bo tudi letosTl greš gre pač na morje, vei je kaj skromna pomoč ob kakršne so in bodo v oh krajih. Če bi bil regres že** višji, bi morda samcu zad nikakor pa ne štiričlanski ski družini.« Petdeset večjih divjih odlagališč Po tem, kakršno sliko kažejo danes obrežja vodotokov v kranjski občini, je ugodna le izjava rečnega nadzornika, da je zadnje čase le kaznovalna politika bolj pravočasna in ostrejša Eno takšnih velikih, ilegalnih odlagališč, za katerega pa vedo prav vsi odgovorni v občini, je na Jezerskem. Leta in leta že na območju tako imenovanega Remonta domačini in gostinci odlagajo odpadke. Predsednik sveta krajevne skupnosti Jezersko Ivan Konečnik nam je med obiskom povedal: Letos smo se zatrdno odločili, da moramo tej sramoti narediti konec. Minuli petek, 6. aprila, smo imenovali komisijo za ureditev smetišč. Skupaj z inšpekcijskimi službami na občini bomo našli ustreznejšo lokacijo, ker se odvoz smeti in odpadkov na centralno deponijo v Kranj ne izplača. Skupšali se bomo sporazumeti z Gozdnim gospodarstvom, da nam bo na območju krajevne skupnnosti odstopila ustrezno zemljišče. Rok za sanacijo sedanjega divjega odlagališča, kjer je v prihodnje predvidena gradnja stanovanjskih hiš, je 15. maja letos. Takoj po 1. maju bomo imeli v krajevni skupnosti tudi večjo očiščevalno akcijo.« Na obeh obrežjih reke Save v kranjski občini je trenutno kar 20 Večjih divjih odlagališč najrazličnejših odpadkov, med katerimi so tudi takšni, ki imajo v Surovini v Kranju dobro odkupno ceno. V krajevni ti Mavčiče je devol odlagališč, v Hrastju m Čin ah sta po dve večji. Nasploh pa so onesnaženi bregovi pod vasmi Mo.še, Trboje in P*8 bačevo. Največja onesnaževalca na območju krajevne skupnosti Kranj Center pa sta Tekstilindusov obrat II in Triglav konfekcija, ki imata deponijo leša kar na levi brezini Save pod tovarno. Oba bregova Kokre sta onesnažena tako na območju krujevne skupnosti Kranj < enter kot na območju krajevne skupnosti Primskovo. Nekoliko se je stanje izboljšalo na saniram deponiji pod Klancem Sicer pa so na območju krajevne skupnosti Vodovodni stolp štiri vecpt odlagahs ča odpudkov. v Mritofu sest, v I'"' Kranj — Slika o stanju obrežij vodotokov v teh dneh v kranjski občini je naravnost grozljiva. Sneg je v glavnem povsod že izginil in prav gotovo ni prehuda ugotovitev, da na stotine kubičnih metrov odpadkov še ni skrila ozelenela zarast. Z rečnim nadzornikom v Vodnogospodarskem podjetju Kranj Antonom Boriškom smo si pred dnevi ogledali le nekatera večja divja odlagališča odpadkov na obrežjih vodotokov v občini. »Osmo leto opravljam nadzor nad vodotoki v kranjski občini. Takole na hitro bi lahko ocenil, da so se razmere zaradi nedovoljenega odvzema rečnih materialov in vodotokov v občini bistveno popravile. Veliko je k temu prispevala organizacija naše službe in izdajanje dovoljenj za odvzem materialov. Popolnoma drugačna, še slabša, pa je slika v zvezi z onesnaževanjem. Prav zgodaj spomladi se obrežja vodotokov grozljivo razcvetijo. Vseh divjih odlagališč odpadkov in materiala praktično sploh ni moč prešteti. Večjih odlagališč, ki ne le kazijo, marveč že kar ogrožajo neoporečnost Save, Kokre in Rupovščice na posameznih odsekih, pa je v kranjski občini petdeset.« Anton Borišek, rečni nadzornik v Vodnogospodarskem podjetju K ran, za območje kranjske občine PO motorno ŽagO DOLMAR v Kovinotehnino blagovnico Fužinar na Jesenicah. Cena samo 65.999,00 din. kOVillOtehna Med bolj onesnaženimi Suh o-r Preddvoru. Tehle kov leša je »zraslo« čez: cjm, metrov stran od lepe hiše. dosljah in na Visokem pra* šest, v Olševku dve in v skupnosti Kokra prav tako gališči. Na bregovih Rupovščice območju Kokrice tri večjadi gališča. Veliko manjših ia odlagališč je v občini še na manjših vodotokih oziroma in pritokih. »Številne vsakoletne akcije mladincev, ribičev in kaj malo zaležejo. Lani so _ ribiči z obrežij potoka v ts& skupnosti Trstenik odpeljali* najsi traktorskih prikolic odp**" Kaznovalna politika, ki je 0^ čase v kranjski občini bolj prt* sna in ostrejša, je prav gotov©/— k izboljšanju sedanjega žak*^ stanja. Vendar pa naj ob tem r*' . se tale primer. Zgodilo se mi * na Jezerskem, da je 16-letni moji navzočnosti stresel odpa&r' brežino. Opozoril sem ea na vilnost, on pa mi je zagrozil, A* ko dobim tudi kakšno s kobčU* * glavi, če bom še dolgo hodil tod** li. Oče, ki je bil s fantom. p» je<*f dodal: »Takšni so mulci; pa še ga ne morem, ker je prevelik. ' Dokler ne bomo doma, v šok. v lovni organizaciji... povsod vzgoji in v zavesti - prepričani** sramoti našega vsakdana. * (udi r«čni nadzorniki »J borimo za zdravo in čisto okotft** roma za čista obrežja vodotoki*' A. * V r