209
Naši dopisi.
Z Dunaja 16. junija. — Dopis z Dunaja v zadnjem listu, ki je objavil, kako bogato vodstvo severne železnice (Nordbahn) podnaslovom MPranumerations- u. Insertionsgebiihren" sipije darove judovskim časnikom in drugim pisateljem te vrste, je prav imel, da je ob enem opozoril na borbo, katera čaka zagovornike vladnih pravic nasproti navedenim časnikom in posebnim brošuricam takrat, kedar nastopi čas, da ima severna železnica postati državna lastnina. Da je to ista, priča nam vrli tukajšnji kmetijski časnik „Wiener landwirth. Zeitg.", ki v 49. listu na prvem mestu pod naslovom: „Zur Nordbahnfrage" objavlja, da je uže na svitlo prišla brošurica od dr. Bernarda Stalla pod imenom ,,Das Pri-vilegium der Nordbahn", katera razlogov iz vseh vetrov išče, da bi dokazala, da severna železnica po preteku privilegija 4. marcija leta 1886. ostane lastnina sedanjih gospodov vsaj do 3. marcija 1936. 1., kajti to, da bi se vlada ne za vse večne čase zavezala privilegija pustiti sedanjim posestnikom, previdi dr. Stali sam. Al da bi to pravico sedanjim gospodom, ki kar nad 20.000 gold. vsako leto sipljejo lačnim judovskim časnikom in pisarjem, prilastil le do 4. marcija 1886. leta, to pa mu menda zopet ne dopuščajo ,,pristojbine" ki tako obilo pritekajo peresom, ki pišejo na korist severne železnice. Da pa bi svetu mogel dokazati, da ostane severni železnici pravica lastnine še do 1. 1936., zato išče vsakovrstnih dokazov, ki pa so taki medli in vetrovni, da ne strpijo nobenega temeljitega ugovora. Vrednik „Wien. landw. Zeitg.", ki je sijajno zmagal o borbi zoper južno železnico, ki se je branila dohodnino odrajtovati z letošnjim letom, zdaj na podlagi cesarskega privilegija, s katerim jeseverna železnica bila leta 1836. ustanovljena za 50 let, dokazuje, da leto 1886. preide z vso zemljo, po kateri se vozi, z vsemi poslopji itd. v lastnino državno. Sicer vemo, da je britko iz rok pustiti kravico, ki tako dobro molze, al sedanji posestniki tudi morajo priznati, da so se uže dovolj napili sladkega mlekca, če so razen dobička, ki ga jim je železnica samim donašala, še tako bogato vsako leto obdarovali časnike in druge pisarje, ki so železnico pod svojim varstvom imeli in moč dajali nemškemu brezverskemu liberalizmu.
V Gorici 26. junija. — Tukajšnje okrožne sodnije svetovavec gosp. Jož. Poljak je imenovan svetovavec više deželne sodnije v Trstu. — Gosp. dr. Ant. Gregorčič, dosedaj začasni profesor dogmatike na tukajšnjem bogoslovskem učilišči, vmeščen je zdaj za trdno. — Naših domačinov je šlo — ne 5 — temuč 7 v Rim: en dekan, dva župnika, 3 vikariji in en kooperator. — Ciril-Metodova svečanost se bode dostojno obhajala tudi v Gorici 3. julija t. 1. Pri oo. Frančiškanih na Kostanjevici bo slovesna maša (ob 10. u.), med katero se bode pela stara Kneževičeva maša. Čitalnica se svojo podružnico se udeleži in corpore sv. maše in pojde z zastavo na Kostanjevico. Popoldne pa bo primerna narodna veselica v Solkanu. — Cena galete (svilnih mešičkov) na našem trgu je: stare domaČe rumene 1 gold. 75 kilo, druge (zelene) 1 gold. 40. V bližnji Fari je cena viša (do 1 gold. 90 kr. rumena). — Cena krompirja, ki gre na Dunaj in dalje, bila je izprva po 6 gold. 100 kii, zdaj je padla na 4 gold. Pridelek ni tako obilen kakor lansko leto. — Kresove sv. Ivana sta poveličala letos krasen meteor v četrtek okoli 11V4 u. po noči,   ki je  počil v zraku kakor top,
210
in pa repata zvezda na severo-zahodnem nebu. — 1. julija se odpre nova postaja na južni železnici od Zagraja (Sagrado), vZdravščini nasproti Gradišču, kamor drži za pešce ličen železen most čez Sočo. — Pretekli teden je nadzoroval tukajšnji srednji šoli g. dr. Gnad; o maturitatnih preskušnjah pa bo predsedoval g. vitez KlodičSabladoski. — Silno vročino smo imeli pretekle dni, do 24° K. v sobah; danes je za 2—3 stopinji bolje. — Na sv. Peter bo na Travuiku po večletni navadi tombola za zavod zanemarjenih dečkov.
Iz Notranjskega 20. rožnika. {Cesta Logatec-Rovte-Žiri.) Željno pričakujejo Notranjci našega prečastitega deželnega predsednika gospoda Winklerja, posebno pa mi mali in velikoposestniki občine Žiri in Dole zarad nove ceste, kajti tu skozi bode nekod izpeljana. Upamo zato, da blagi gospod nas v kratkem s svojo nazoč-nostjo razveseli in da vendar enkrat se ipolne to, kar je uže pred mnogo časa potrjeno bilo, namreč: nova cesta od Žirov po Brekovcah na Zavrac in od todi na Godovič, prvič merjena leta 1796. ter tudi potrjena; vdrugič je bila merjena in potrjena 1. 1824., enako potem tretjič leta 1842. merjena od zemljemerca gospoda Vidica ter tudi potrjena. Zadnjič pa je ta kraj i. 1859. pregledal sam deželni predsednik grof Cborinskv z zemljemercem gosp. Pilzamom, bila je takrat tu skozi spoznana za dobro in trdno in brez posebnih težav iz-peljiva. Po Race vi bilo je tudi pregledano, ali bi se cesta mogla kje izpeljati, al nikdar ni bilo mogoče, pravega kraja za to cesto najti. Zato tudi zdaj upamo, da staro potrdilo ostane v veljavi. Cesta mora vkljub vsem nasprotnikom iti po Race v i, ker tu je na pravi poti. Bilo je uže omenjeno v „Novicah", da imamo tukaj šuntarja, ki poštene rodoljube črni, in to je istina; on črni občinski zastop, črni vsakega, kdo se kaj briga za postavo, tako, da pred njim nimamo mini; o volitvi je posebno hudo rogovilil in volilce motil, da sami niso vedeli, koga voliti. Zavoljo same nadležnosti njegove še danes volitev ni končana. In isto tako postopa tudi zoper novo cesto , katero hoče po R a č e v i imeti, čeravno dobro ve, da po tisti poti se ne more cesta delati.
Eden v imenu občine Žiri in Dole. *)
Razdrto 20. junija. — Na dan sv. Petra, to je, 29. dne t. m. popoludne ob 3. uri bode pri grajščaku g. Edvardu Dolencu v Oreheku seja začasnega odbora, postojnskega okrajnega kmetijskega društva, h kateri se vljudno vabijo vsi dotični gospodje odborniki.
Hinko Kavčič, tajnik.
Iz Ljubljane. — Na prvo mesto današnjih ljubljanskih poročil zapisati moramo včerajšnji prihod severnih Slovanov v Ljubljano, potujočih v Rim, da se udeležijo svečanosti na čast sv. slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu in se hvaležno poklonijo sv. očetu Leonu XIII., tako milemu slovanskemu narodu. Došlo je nad 700 nam bratov po krvi in veri; naravno je tedaj, da 27. dan junija imenujemo zgodovinski dan v kroniki središča Slovencev. Ob 9'/2 ure dopoldne prihrumi na kolodvor, kjer je na tisoče mest-janov in mestjank pričakovalo romarjev, poseben vlak, kije pripeljal gori navedeno množico Čehov, Moravanov, Sležakov, Poljakov, Rusinov, med katerimi jih je bilo mnogo iz Ruskega in Pruskega cesarstva, in sicer iz Velike Poljske 30 plemenitažev,  40 duhovnov,  10 me-
*) Ker vredništvo daleč od Žirov itd. ne pozna krajnih cestnih in druzih razmer ter mu o razporih pri najbolji volji ni mogoče sodniku biti, zato izpuščamo v vsakaterih dopisih vse, kar tako daleč sega, da ne moremo odgovornosti prevzeti.
Vred.
ščanov in^ 40 kmetov. Pridružilo se jim je med potjo tudi nekoliko Štajercev. Pozdravljam so bili z gromovitimi živio-klici in isto tako so pozdravi bili odzdravljani od došlih popotnikov. Ko na sredi železniškega kolodvora, kjer ste postavljeni bili zastavi ljubljanskega Sokola" in pevskega ,,društva čitalniškega", se ustavi voz in začno z vlaka stopati popotniki, njim na čelu slavni Vyše-hradski prost dr. Vaclav S tule, stopi pred nje g. prost dr. J are kot načelnik ljubljanskega katoliškega društva in s prisrčnim nagovorom v imenu Slovencev pozdravlja došle goste, pevci čitalniški in „Sokola" pa po končanem govoru prično, z burnimi živio- in slava-klioi spremljani, peti slovanske pesmi. Ko se vleže vriš, poprime slavni dr. S tu le besedo in v navdušenem govoru odzdravi dr. JarČev pozdrav, v katerem se zahvaluje za preprijazni sprejem in se s toplo besedo spominja rodoljubov Slovencev za cerkev in narod vnetih. Za toliko ljubeznjivi govor gosp. dr. S tulca se zahvaluje dr. Jan. Bleivveis. — Ker se je vlak mudil 2 uri v Ljubljani, podali so se vsi romarji, spremljani od velike množice Ljubljančanov, v stolno cerkev. Ginljivo je bilo v cerkvi videti na kolenih moliti romarje med tem, ko je 5 njihovih duhovnov pri različnih oltarjih maše-valo, Čehi, Poljci in Rusini pa cerkvene pesmi peli Po poročilu g. Forsterja, pevovodje naše stolne cerkve, ki je na koru orgljai, se je pelo: pred povzdigovanjem: 1. maša na čast svetemu Cirilu in Metodu v češkem jeziku, uglasbil P. Kfižkovsky. — 2. Po povzdigovanji so Poljaki peli „Sveti Bože". — 3. K obhajilu so peli Rusini. — 4. H koncu mase zopet Cehi in Moravani staročesko pesem „Sv. Vac-8lave!" Pri točki 1. in 4. je gosp. For3ter orgljai. — Po končanem cerkvenem obhajilu je prečast. stolni prost gospv Zupan pozdravil Levovskega nadškofa gospoda dr. Sembratoviča in druge prelate in jih spremil pri odhodu nav kolodvor, kjer je bil popotnikom zajtrk pripravljen. Skoda, da je začelo deževati in zajtrk ni mogel na kolodvornem vrtu biti, ki je bil po skrbi či-tainiškega društva lepo okinčan s papeževimi, avstrijskimi in deželnimi zastavami. Zajtrkovali so toraj v dvoranah, kjer so jim čitalniški in Sokolovi pevci mnogo krasnih peli, Cehi, Poljaki in drugi pa tudi nas s svojimi tako razveseljevali, da je bilo veselje kakor v nebesih. Naši gospodje pevci ostanejo severnim svojim bratom, kakor so navdušeno zagotovili, v neugasljivem spominu. Težka je bila ob 11V^ ločitev naša od milih nam gostov, pa tudi težka njim ločitev od nas. Sijajno pa se je včeraj zopet razodelo, da slovanska vzajemnost ni prazna beseda.
Naj dodamo temu poročilu še nekaj iz poročila, ki nam je došel od preč. gosp. dr. J ar ca, ki je posredoval romanje Slovencev z drugimi Slovani. „Med romarji je Levovski nadškof dr. Sembratovič, mnogo prelatov in prav veliko duhovnov, tudi več grajšeakov in plemenitažev viših stanov, pa tudi veliko kmetov, zlasti Hanakov in nekoliko gospej. V Ljubljani se jim je pridružilo 34 Slovencev, med njimi 6 žensk. Po suhem jih je 17 uže poprej iz Ljubljane se odpeljalo v Rim. Iz Koroške je po dr. Jarčevem posredovanji odrinilo v Rim o, iz Mariborske škofije 10, iz Goriškega 7 in 2 iz Kopra. Slovenci bodo tedaj pri sv. Očetu v Rimu dobro zastopani. Katoliška družba ljubljanska napravila je in poslala sv. Očetu adreso (čestitko) v prav lični podobi v slovenskem jeziku s pri-stavljenim latinskim prevodom v imenu celega naroda slovenskega, ki jo v Rimu podpišejo slovenski romarji. — (Mestni odbor) je v seji 24. dne t. m. razpravljal nekatere važne zadeve. Po sklepu finančnega mini-sterstva je tudi magistratu došel ukaz', da za izterjevanje zaostalih davkov   se   ima  v Ljubljani p!a-
211
čevati davščine po 5 kraje, na dan. V današnji seji je odbor sklenil: ministerstvo prositi, naj ta ukaz prekliče in do c. kr. deželnega predsednika pa naj gre deputa-cija, ki ga prod, da ukaz tako dolgo ustavi, dokler finančno ministerstvo ne reši navedene prošnje, — ob enem pa naj magistrat pozveduje, ali je tak ukaz tudi došel drugim takim glavnim mestom, Katera po svojih organih namesti državnih davkarij pobirajo davke. — V tej seji se je vršila tudi dolga obravnava, ki pa še ni do konca dogoana, zadevajoča veliko prekucijo mesta ljubljanskega o prenaredbi stranišč (sekretov). Stvar je jako važna o dvojnem oziru: v oziiu zdravstvenem in v oziru kmetijskem, kajti nezdravega smradu je treba iz hiš kolikor mogoče odpraviti in Ljubljanico očediti gnjusnih kanalskih pritokov, polju pa privoščiti gnoj, ki se zdaj v Ljubljanico razliva. '*) Res, da zdravju in kmetijstvu koristna prenaredba kanalov je jako težavna in da mnogo stroškov bo prizadela hišnim posestnikom in mestni biagajnici, in da zato uže dvakrat pred več leti pričeta, je obakrat zopet opuščena bila. Zato je tudi ta pot — tretji pot — na vse strani resnega prevdarka in previdnosti potrebna; kajti še ne vemo danes prav za gotovo, ali je novejši način izpraznevanja sekretov boiji od one prejšnje sisteme, po kateri so sodčki sloveli za najbolje izprazne vanje. Tudi je istina, da ne vemo, bo ii v množin hišah „Sta-rega trga'* mogoče, prirediti to naredbo tako, da doseže svoj ciij. — Al pustimo to premišljevanje in naj prestopimo k poročilu, kako se je vršila navedena obravnava.
Poročevalec je bil dr. Keesbacher v imenu do-tičnih treh odsekov. Po nasvetu združenih odsekov naj se za stranišča narede v vsaki hiši gnojne jame s cementom zidane in obokane, na vrhu oboka s kakih 8 palcev široko votlino , katera se hermetično zapre s kamenom. Kanali, ki v Ljubljanico drže, naj se pri straniščih zidajo in uravnajo tako, da se bode po njih odtekala le kapnica in voda, ki rabi gospodarstvu. Kdor ima hlev pri hiši, mora za spravljanje gnoja zgraditi posebno jamo. Gnoj iz jam pod stranišči se bode po pnevmatičnih mašinah izpraznoval in odvažal o hermetično zaprtih posodah na poseben ograjen prostor zunaj mesta, in sicer na polji pri Jezici, kjer bode gnoj na prodaj kmetovalcem. Da ne bo smradu, se bodo morala stranišča popolnem zatvoriti in iz gnojnih jam cevi izpeljati skozi in skozi čez streho. Smeti bode spravljati ali v gnojišči in v drugih jamah ali v dobro zaprtih posodah, katere bodo magistratni delavci vsak teden po dvakrat izpraznovat hodili. Te naredbe naj bi se izvele zaporedoma po mestnih ulicah tako,   da bodo v petih letih izvršene po vseh hišah,
*) Uže nepozabljivi nam g. Matija Vrtove je 1. 1847. v svoji ,,kmetijski kemiji" Ljubljančanom tako-le pridigoval: „Kaj se vam zdi: ali je prav ali ne, da se ves gnoj ljubljanskih mesojedcev, ki je najbolj gnjilčen in rediven, po Ljubljanici, Savi in Donavi Bulgarcem in Valahom pošilja, z Djim njih ravna polja gnoji, da na njih večletne obile pridelke brez nobenega druzega gnoja imajo? — Guoja, gnoja imate obilo, pa kaj pomaga, ako ga ne umete v svoj prid obrniti! — Kaj bi tudi neki pomagalo, ko bi jih na tisoče reklo: „Ta jim jo je prav povedal, ako bi pa nihče v tem nič ne storil, ne z mazincem ne hotel ganiti?u — Stopite vkup, zedinite se, storite zaveze, oznanite zapovedi in dajte celo mesto za tako napravo v najem; nikar se tega ne sramujte, saj niste više od kitajskega cesarja! ~~ Ljubljan-Čanje! ali boste gvano v Trstu kupovali?! Poskrbite vendar, da se vam ne bodo kedaj vaši nasledniki posmeho-vali, in vam vaše nevednosti ali slepote ne očitali!'*
za katere so odločene. Predkraji na močvirji itd. naj so vsi izvzeti, tam tega ne bi trebalo delati, gledš predmestij bi se pa še le preiskavalo , katere hiše se bodo oprostile te naprave. — O teh predlogih je bila obširna debata. Prva sta govorila vit. Gariboldi in dr. Zarnik ter priporočala, naj se novi sistem za zdaj uvede še le za p o skušnjo; v dveh letih se bode videlo, kako in kaj. Odbornik Regali pravi, da take nasvete morejo staviti le taki, kateri nič davka ne plačujejo, a kdor ve, da je večina ljubljanskih hišnih posestnikov preobložena z davki in dolgovi, ne bode toliko denarnih žrtev od njih zahteval. • Nekaterega bi ta naprava stala do 400 gold., nekateri bodo prostore, ki služijo zdaj za stanovanja, morali prepustiti za napravo jam, nekateri, kakor na Starem trgu, pa sploh ne morejo nikjer jam narediti. On je odločno zoper to, da bi se silili gospodarji. Dr. Kar. Bleiweis tudi priporoča, da bi se postopalo bolj polagoma; stroški bodo veči kakor mislijo nekateri, in mesto bi vsakako moralo z novci pomagati takim gospodarjem, kateri sami ne morejo narediti jam. Dr. Suppan se sicer popolnem strinja s poročilom, vendar se mu tudi treba zdi previdnosti; nekatere gospodarje bode gotovo treba podpirati, sploh pa naj bi se najprej poprašali, ali hote uvesti novi sistem, potem še le naj bi mestni odbor sklepal dalje; magistrat pa naj do tja proračuni in poroča, koliko bodo stale po novem osnovane gnojne jame. — Ti predlogi dr. Suppana se bodo po nasvetu dr. Drča natisnili in potem pretresali v seji, katera bode v to svrho sklicana kmalu.
—   Volitev gosp. Josipa Kušarja za predsednika, gosp. Jan. Nep. Ho raka pa za podpredsednika zbornice trgovinske in obrtni j ske kranjske je c. k. minister kupčijstva potrdil.
— {Vabilo gosp, odbornikom Matice slovenske) v sejo, ki bode dne 9. julija ob 5% uri popoludne v Matičini hiši na Bregu. Dnevni red tej~-«eji~je-: 1. Bereta se zapisnika 50. od borove seje in 17. občnega zbora. 2. Volitev predsednika, dveh podpredsednikov, blagajnika, dveh ključarjev in posebnih odsekov. 3. Razprava o sklepih 17. občnega zbora, posebej o službi tajnikovi. 4. Poročilo gospodarskega in književnega odseka (določitev knjig za leto 1881.).    5. Posamesni nasveti.
Gospodje odborniki književneka odseka naj prines6 ali pošljejo k seji one rokopise, ki so jih lansko ali še prejšnje leto v pregled vzeli.
—  „Brencelju si je v svojem najnovejšem listu posebno zahvalo zaslužil od pl. Vestenecka in njegovih 4 tovarišev profesorjev, kajti po pravici se6. ,,Bren-celj" sme imenovati krasna „spomenica" (Denkschrift) Vestenecku et Comp.". — Ker je o pl. Vestenecku govorjenje, naj povemo nekaj jako pikantnega, kar se nam poroča iz Litijskega okraja. Tam je tista glaso-vita Vestenecku v srce priraščena vas, ki nosi ime „ Pod-gaber". Tje je unidan med učitelje prišel znani Ve-8teneckov trabant, ces. kr. — in jim tako-le zažugal: „Weh dem, der jetzt umschlagen wird! Herr von Ve-steneck kommt in 6 Monaten als Landesprasident nach Krain zuriick , denn bald kommt ein liberale3 Ministe-rium an's Ruder". No, ali nima Vesteneck prav tacih privržencev v Litijskem okraji, ki na-nj čakajo tako kakor Judje na svojega mesija?
— Šolski nadzornik gosp. Pirker, če je to res, kar današnji ,,Slovenec" v dopisu iz Ribnice pripoveduje , bil bi pač bolj dober za nadzornika v kakem ,,Hengsten-Depot-Commando" ali v kaki pepineriji, kjer bi skrbel za umno mešanje živalske krvi, kakor za šolskega nadzornika.
212
— ,,Triester Journal" se zove tednik, ki v Trstu uže drugo leto izhaja v pospeh trgovstva, obrtnijstva, kmetijstva, umeteljnosti itd. Ker je ravnopravnost narodov načelo gosp. vrednika in izdatelja pl. Dewalda, jemlje poleg člankov v nemškem, italijanskem, francoskem itd. tudi članke v slovenskem jeziku pisane v Bvoj list. Zato prinaša 35. list tudi spis dr. Jan. Blei-weisa, ki je bil od vredništva za to naprošen , pri katerem se je čuden tiskarsk pogrešek pripetil; da nad naslovom članka stoji ime pisateljevo.