Per 211/1909
10002710,6
DR5KI GOSPODAR
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju.
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v prvi in drugi polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list^br^plsčno.

ŠfBV. G.
V Gorici dne 31. marca 1909.
m
1 Zornik
Gorica, Gosposka ulica št. 11 priporoča najtopleje svojo veliko zalogo vsakovrstnega modnega blaga, perila, pletenin, zimske rute, šerpe, čevlje, kožuhovine itd.---
HI. Poveraj v Gorici na Travniku priporoča svojo izborno trgovino.
Ivan Bednarik v Gorici, via della Croce 6, priporoča svojo knjigoveznico.
Najboljši Portlancl cement in po najnižji ceni se dobi vedno pri M i-h a e 1 u M a 1 i k, trgovec v Ajdovščini.
Deset zapovedi za kmetovalca SSo^SmSe"®
tiskane pri Ubald pl. Trnkoezy, lekarnar Ljubljana na Kranjskem.
Josip Smet
ulica Croce štev. 4. nasproti S. D.
Več tisoč visokodebelnatih hrušk, češenj in jablan najboljših vrst odda takoj „Vinarsko sadjarsko društvo" v Rihenberku.
naslednik Karola v.ufer, prva in edina slovenska kleparnica v Gorici, ulica della Croce št. 8 izvršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehs za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorij za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. Svoji k svojim!
Josip Patek
"	o
g	>
G	H/i •u
m	Si
c<s	o
>J	a
Denar prihrani
kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 3333333333333333
n H T 0 H BRESČflH
Gorica, Gosposka ulica st. 14
Via Signori lastna hiša kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, 3333 žime in platno. 3333
S "
CD
e+ S C ffl
&o-
Sa N
S- w
^ a
w g
ft> c-®
3
O <0
O
J«
Železna orala, koja potrebujejo le polovico vlačne moči od navadnih, lahko vodljive, pripoznane od prvih naših kmetovalcev za najbolje, se dobivajo v moji zalogi tukaj. Njih uzo-rec, kakor tudi uzorec mojih škropilnic proti peronospori se dobi v zalogi kmet. društva v Gorici. Uljudno se priporočam za odjemanje. ZIVIC i DRi. Trst, Trgovinska ulica št. 2.
Peter Cotič čevljarsk mojster v Gorici Raštel št. 32 in Gosposka ulica štv. 1. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti dostavljajo.
so naše stiskalnice „Ereole", najnovejšega in izvrstnega sestava s strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo da se sok popolnoma iztisne-bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravliške brizgalnice ,,Syphoniau so najboljše. Delujejo same. — Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje, ročne stiskalnice za seno, mlatilnice za seno, mlatilnice za pšenico, čistilnice
za žito, rezalni stroji za krmo in ročni malni za žito, razne velikosti, in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, priznane in odlikovane
Ph. Mayfarth-ove in dr.
tvornice gospodarskih in viuarskih strojev na Dunaju, II. Taborstrasse 71. Nagrajeni v vseh državah z več ko 600 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovani ceniki in mnogobrojne pohvale v dokaz.
Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer še nismo zastopani.
„J<Fojaška zadruga"
Gorica
P. n.
Že lansko leto smo slavnemu občinstvu naznanili, da smo prevzeli vsled vedno bolj naraščajočega prometa obširne prostore v Gosposki ulici 6. Letos smo te prostore primerno uredili tako, da nam ti prostori sedaj omogočajo imeti mnogo večjo in lepšo zalogo blaga.
Dejstvo, da pri nas promet od dne do dne bolj raste, nam omogoča, da so cene pri nas čudovito nizke.
Vabim vse p. n. odjemalce najspoštljivejše v našo trgovino. Prepričali se bodo, da je naša tvrdka prva ne le po kakovosti blaga, ampak da smo tudi nepre-kosljivi, kar se tiče dobrega ukusa.
Zagotavljam Vas točne in solidne postrežbe in nizkih cen. Zato prosim, da si ogledate našo trgovino in zalogo.
Z odličnim spoštovanjem uda ni
Teodor Hribar.
Prosiva zahtevati listke!!
Največja trgovina z železjem
KonjedicS Zajec v Gorici
pred liadškofijo št. 11.
Največja zaloga vseh stavBnih potrebščin, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, žele/je, strešna okna. cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja, pečij, štedilnikov po brezprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga stavbenih hositeljev v Gorici. Pocinkana žica za vinograde po znižanih cenah!
Pozor!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je vkupil pri naju za 100 K blaga.
Prosiva zahtevati listkel!
Cepljenke
ima v veliki množini na prodaj 100 kom. prve vrste po 14 kron.
Aramon rupestris -JAij llCfcJ Ganzin št. 1 kupi v vsaki množini \7ekoslav Bratina Ustje Ajdovščina.
Dr Jos. Levpušček
naznanja, da je otvoril
Svojo odvetniško pisarno u Gorici, GcjsposHn ulica štev. 2
z= (hiša Drufovka). =
Naznanilo otvoritve!
Podpisana uljudno naznanjava, p. n. slavnemu občinstvu, da sva otvorila v hiši si. „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici Corso Verdi št. 32 pod tvrdko
i). 8 F. iindemid
svojo najmodernejše urejeno trgovino
s kolonij alnim blagom, jestvinami in vsimi časovnimi predmeti.
Zagotavljajoč najcenejše postrežbe z vedno novim blagom se priporočava vsestran-skej naklonjenosti ter bilježiva z
volespoštovanjcm
9.1 F. iindemid.

Primorski Gospodar
Itisl za povspeševarcje kmetijstva v slovenskem Jprimorju.
Ureduje Domiitko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo".
§leu. 6. I gorici, dne 31. marca 1909. fečaj |.
Obseg: 1. Kmetovalci, bodite previdni pri nakupovanju umetnih gnojil! 2. O izreji sviloprejk (nadalj. in zvršetek); 3. Pod kakimi pogoji oddaja uprava deželne brambe državne plemenske kobile v zasebno rabo; 4. O pomožnih gnojilih; 5. Poročila; 6. Razglas.
Kmetovalci, fsedife previdni pri fialiEipouanjii omefnili
gnojil!
Opazili smo hvalevreden napredek pri naših kmetovalcih in sicer v tem, da pridno kupujejo in uporabljajo umetna gnojila za spomladansko gnojenje. Res je, da je to letos zelo potrebno, ker je vladala poprej dolgotrajna suša kateri se je sedaj po dežju pridružil še dolgotrajen mraz, vsled česar so zaostale v razvoju razne setve, trava in druge krmske rastline. Nujno potrebno bo toraj odpomoči temu in kupiti si marsikateri kvintal superfosfata in kakih 40 ali 50 kg kalijeve soli za vsako njivo prostora in vrh tega raztrositi po žitu in drugih setvah, ki so šibke ali v rasti zaostale, tudi nekoliko čilskega solitra. Vzeti bo treba sedaj v aprilu za vsako njivo površine 30 ali 40 kg čilskega solitra in raztrositi prej navedeno množino v dveh obrokih po žitu in drugem.
Mnogo zadružnih zvez si je za časa zagotovilo potrebnih umetnih gnojil in prodajalec jamčil jim je za trgovsko običajne odstotke vsfcbujočih rastlinskih redilnih snovi. Da se uverijo o resničnosti jamstva glede odstotkov, dali so ona gnojila v kontrolno kemično preiskavo. In glej! dognalo se je, da manjka do napovedane ali zajamčene fosforove kisline 2 in tudi več odstotkov, vsled tega je oni, ki je teko gnojilo kupil, oškodovan in osleparjen za celo kronico.
Še hujše pa se hoče oslepariti onega, ki kupuje čilski solitar. Kupi se včasih solitar kot tak ki ima v sebi najmanj 15 in pol odstotkov dušca, a namesto teh ima dušca le 5—6 odstotkov, toraj komaj tretjino in še celo manj od one množine, kakoršno bi moral sploh imeti solitar, ki se rabi za gnojenje. V takem sleparskem so-litru je le malo solitra vse drugo je le kuhinjska sol in natronov sulfat, in sicer sol in sulfat razmerno v enaki množini. Kdor kupi tako zmes, pa ni le osleparjen, ampak ima še drugo škodo, kajti v takem solitru so take soli in v taki množini, da celo škodujejo rastlinam, katerim se je z istim gnojilo. Videč, da bi to zlo prizadelo lahko veliko škodo kmetovalcem, ki bi rabili tak čilski solitar za gnojenje, zato bo preiskavalo c. kr. kmet.-kemično poskuševališče v Gorici, (ulica Alvarez št. 9) skoz cel mesec april solitar za gnojenje brezplačno oziroma v preiskavo doposlan vzorec.
Ravnatelj c. kr. kmetijsko-kemičnega poskuševališča.
I. Bolle.
0 izreji sviloprejli.
(Nadaljevanje in zvršetek.)
Svilorejnica mora biti tudi primerno topla. Za razvoj sviloprejk najprimern ej ša toplina je ona med 20 in 22" C. (okoli 17" R.). Ako se zniža toplina na 12'5° C. (10° R.), ne žro sviloprejke več, drže glavo pokonci in se ne ganejo z mesta. V takem slučaju naj se soba umetno segreje, pozabiti pa ne smemo, da jim bolj ugaja čist zrak nego gorkota. Če je res treba kuriti, naj se obenem tudi dobro prezračuje.
V vsaki svilorejnici naj bo peč in toplomer. Toplomer naj se obesi daleč proč od peči, pa tudi ne preblizo vrat in oken.
Peč je lahko železna, bodisi iz litega železa ali pa iz železne pločevine, boljša od te je peč iz opeke (franklin), iz kamenine ali iz drugovrstnega gradiva.
Železna peč, ki ni znotraj obzidana, segreje prostor v kratkem, ko pa ogenj enkrat ugasne, shladi se peč zelo hitro, ž njo vred tudi prostor, v katerem se nahaja. Hitra sprememba topline pa sviloprejkam škoduje, zato take peči niso priporočljive. Ako imamo le železne peči, pomagamo si lahko, ako jih obdamo z opeko. S tako pečjo segreje se sicer soba le počasi, ostane pa dalj časa topla; s tako pečjo se drihrani tudi precej kuriva.
Izmed zidanih peči je za ogrevanje svilorejnic najprostejši in najcenejši tako zvani franklin, katerega napravi lahko vsak zidar za mal denar. Ogrodje te peči je iz opeke, ki je položena pokončno z robi druga na drugo. Razpokline med posameznimi opekami se za-mažejo z ilom. Znotraj je peč razdeljena vodoravno na tri ali več oddelkov, ki so drug z drugim v zvezi, kakor je razvidno iz vertikalnega preseka iste. (Podoba 1). Te oddelke se napravi iz tenke opeke (planet), kojo se položi naplošč in vtrdi v stene peči, ter zamaže razpoke med njimi z iioni. Ti oddelki ali jarki v notrini peči so za to, da se toplota bolj izkoristi in da peč bolj vleče. Od spredaj je kurišče in luknja za pepel. Ogenj gori na železnem omrežju, skozi katero pada pepel. Da peč bolj trdno stoji, je vsa povezana z žico. in ometana z malto.
Pod. I. Navpični presek franklina.
Druga peč, ki je tudi zelo praktična, je ona, kakršne se poslužujejo posebno v Zgornji Italiji. Peč ima dvojni namen in sicer se jo rabi ali za prezračevanje ali pa za prezračevanje in segrevanje sobe.
Peč ima prostor, v katerem gori ta je napravljen iz opeke in je v zvezi z dolgim, vodoravnim odvodilnim jarkom slednji je razdeljen v dve votlini, ki sta med seboj spojeni. Skozi ta kanal gre ogreti zrak in dim, ki uhaja skozi dimnik na prosto. Prostor, v katerem gori je po zaklopniku v neposredni zvezi z dimnikom. Ako se hoče prostor le prezračiti, odpre se zaklopnik in napravi v peči močan plamenast ogenj s pomočjo suhega vejevja, slame ali oblanja. Ako se hoče prostor obenem segreti, zapre se zaklopnik.
Koioni imajo navadno zelo prostorno kuhinjo, v kateri stoji veliko ognjišče. Tak prostor služi vsaj na početku reje prav dobro. V taki kuhinji je dovolj toplo, kuhinja je dovolj zračna in dim, ki prihaja od gorečega lesu, sviloprejkam bolj koristi nego škoduje.
Nizka podstrešja ali kašče pod slamnato ali streho s paludom krito, se preveč ne segrejejo, zato se porabijo lahko za sviloprejke v poslednjih dveh dobah, le skrbeti pa je pri tem za zadostno prezračevanje.
Svilorejnica mora biti snažna. Snažen prostor in snažna oprava sta prvi pogoj uspešne reje.
Vsa svilorejska oprava naj se početkom aprila skrbno omije z vrelim lugom ali še bolje je, če se vzame taka vrela voda, kateri se je dodalo na vsakih 100 litrov 10 kg sode. Vrh tega omije naj se vsa oprava še z vodo in dene na solnce, kjer naj ostane več dni. Oriblje naj se tudi pod svilorejnice z vrelim lugom ali sodovo vodo, stene in strop pa pobeli z apnenim beležem. Priporoča se, da se doda apnenemu beležu nekoliko klorovega apna in sicer na vsakih 10 kg apna 0.20 kg.
Pred belenjem omete naj se tudi stene in strop in nato svilorejnica pomete do čistega. Za časa reje naj se svilorejnica vsak dan do čistega in večkrat pomete, samo pazi naj se, da se ne bo preveč prašilo.
Japonci snažijo skrbno in natančno svilorejnice in vso opravo pred rejo in to že od nekdaj.
Razne bolezni sviloprejk, kakor bomo videli pozneje, se izci-mijo iz malih, v zraku plavajočih kali. Te kali gnezde v razpokah, špranjah in hrapavih delih sten, poda, oprave in v vseh predmetih, ki so se rabili za svilorejo in se polotijo v prihodnjem le;u sviloprejk. Kali bolezni se ohranijo leta in leta in so velika nevarnost za sviloprejke.
Da se jih zatre, je neobhodno potrebno, da se razkuži prostore in opravo, ki se jo je rabilo v prejšnjem letu za rejo. Razkuži naj se tik pred rejo in sicer tudi tedaj, če ni bilo bolezni v prejšnjem lelu.
Izmed različnih razkuževalnih sredstev so se doslej najbolj obnesli žveplo, oziroma dim njegov, klorov plin, pa tudi for-malin. S temi sredstvi se pomori in uniči kali vseh bolezni svilo-prejk, ako se ravna pravilno.
Razkuževanje z žveplom se vrši na sledeči način: Vsa okna in vrata razven enih samih vrat, zapro naj se dobro ali hermetično. Če so kje kake razpoke, kakor v vratih, oknah, dimniku, naj se poprej pred razkuževanjem zalepijo s papirnimi razrezki ali za-maše z drugim gradivom. V svilorejnico naj se dene tudi vso opravo in druge predmete ki se jih rabi pri reji, da se tudi to razkuži. Na sredo sobe se postavi lonec iz ila ali kak krožnik, v katerega se vsuje precej žvepla. Za vsakih 100 kubičnih metrov prostora se vzame najmanj l12 do 2 kg žvepla. Lonec ali krožnik naj se dene na precej visok in širok kupček peska, da pod ne zagori, ko bi slučajno lonec ali krožnik razpočil ali se raztopljeno žveplo razlilo. Na to naj se žveplo prižge. Da se žveplo laže vžge, polije naj se, preden se prižge, nekoliko s špiritom. Ko je začelo žveplo dobro goreti, naj se prostor zapusti in odprta vrata za seboj dobro zapro. Zaprto naj ostane 48 ur (dva dni in dve noči). Nato naj se odpre duri in počaka, da se soba nekoliko izkadi. Končno naj se vstopi v sobo dihaje iz sebe in odpre okna in druga vrata, da se popolnoma izkadi in prezrači.
Klorov plin za razkuževanje dobimo, ako polijemo klorovo apno s kako rudninsko kislino. S klorovim plinom se razkužuje na sledeči način: Ko se je glede sviloprejnice ukrenilo, kakor smo poprej opisali, postavi se na sredo sobe lončena, znotraj emajlirana posoda, ki drži kakih 20 - 25 litrov. Če ni take večje posode, vzame se lahko več manjših in porazdeli kemikalije v nje. Za 100 kubičnih metrov prostora se vzame 4 kg klorovega apna in 5 kg navadne solne kisline. Najprvo se zlije solna kislina v posodo, dolije polagoma enako množino vode in vrže v to klorovo apno, katero pa se mora poprej zaviti v precejšnjo število papirjev. Ker je klorovo apno zavito v debel papir, ne more solna kislina tako hitro do njega, plin se v istem hipu ne razvija in delavec ima časa dovelj, da pravočasno uide in vrata za seboj zapre. Podvizati mora pri tem delu na
vsak način. Po 48 urah se vrata odpre in počaka, da se izkadi skoraj popolnoma. Kdor hoče stopiti pozneje v sobo, naj se ravna kakor pri razkuževanju z žveplom.
F o r m a 1 i n — novejše razkuževalno sredstvo, ki je prišlo pred kratkem v kupčijo — je 40"|0 vodena raztopina, v koji se nahaja kemična spojina, takozvani formaldehyd.*) Ko se ž njim razku-žuje, se ga mora z vodo zredčiti in sicer tako, da bo imela raztopina le 2% formaldehyda v sebi. To dosežemo ako zlijemo 1 kg formalina v 19 litrov vode. Ta množina zadostuje za razkuženje 100 kubičnih metrov prostora. S tako dobljeno raztopino se dobro poškropi strop, stene in pod poprej osnažene svilorejnice in vse predmete, ki se bodo rabili pri reji. Za škropljenje se lahko rabi škropilnica za škropljenje trt. Ko je bilo vse dobro poškropljeno naj se vrata zapro in odpre naj se še le po dveh dneh in prostor dobro prezrači.
V to svrho se rabi lahko tudi nestanjšan formalin, kakoršnega se dobi v kupčiji. Zlije se ga namreč v posebno ponvico, pod katero gori špiritusova luč. Ko se formalin segreje, izpari. Za vsakih 100 kubičnih metrov se vzame, približno 1 kg formalina. Potem, ko se je luč prižgala, naj se pusti prostor zaprt 48 ur.
Formalin ne škoduje nijednemu predmetu. Njegova para žge ali ščemi v oči, izvabi celo solze in reže v nosu; tekoč formalin kožo ubeli in posuši in osuši in rane po njem skele. Ko se ga vporablja, treba je biti previdnim. Njegov oster duh trpi dalj časa; v prostorih, ki so bili z njim razkuženi, se ne sme bivati, dokler se ni ta duh zgubil popolnoma.
Ti nasveti so v soglasju s poskusi, ki smo jih napravili v svrho preskusitve raznih, v praksi rabljivih razkuževalnih sredstev, bodisi glede razkuževalne moči, bodisi glede upljiva. Iz tega lahko sklepamo da ne za visi uspeh razkuževanja le od množine porabljenega razku-ževalnega sredstva, ampak temveč od tega, kako je bil prostor zaprt, posebno pa kako dolgo je ostal zaprt po zapričeiem razkuževanju.
Dognalo se je, da se da s pomočjo tu navedenih sredstev — z vsakim posebej — ako se je razkuževanje pravilno izvedlo, pomoriti vse trose, ki provzročujejo apnensko bolezen. Če se razkužuje najpoprej s klorovim plinom in na to z žveplom poprej opisanem
*) Z ozirom na opazko glede lesnega dima, da sviloprejkam celo koristi, imamo tu pripomniti, da se tudi v njem nahaja nekoliko formaldehyda, ki deluje razkuževalno.
načinu, pomori se tudi kali, ki provzročajo pri sviloprejkah bolezen, takozvano pegavico in zlatenico. Odsvetujemo pa rabo formalina in žvepla obenem, kajti marsikdo si misli, če z obema istočasno razku-žujem, dosežem večji vspeh. Pri takem razkuževanju se pa obe tvari spojiti kemično v tako tvar, ki ne deluje razkuževalno in vse delo je zaman.
Priporoča se, naj se namaže po končani reji vso leseno opravo s 6% raztopino klorovega apna, kateri naj se doda tudi nekoliko navadnega apna. Kdor goji sviloprejke na veliko, napravi raztopino v večjih posodah ter pomoči opravo v raztopino in jo pusti odrgniti s ščetjo.
Ker je razkuževanje svilorejnic najvažnejši pogoj, da se reja posreči, zato se nam je zdelo neobhodno potrebno spregovoriti o tem nekoliko obširnejše.
Pod kahimi pogoji oddajo upravo deželne brambe državne plemenske kobile v zasebno rabo.
§ i.
Raba kobile.
Kd or dobi državno plemensko kobilo od uprave dež. brambe *) v zasebno rabo, ima pravico rabiti jo skozi dobo 6 (šest) let, (ki se podaljša, če je kobila na koncu 6. leta breja, dotlej, da se ožrebi), za vsa opravila, ki niso nevarna njeni plemenski sposobnosti, in ima nadaljnjo pravico, da mu uprava deželne brambe po preteku omenjene dobe kobilo izroči v njegovo last.
V oznamenjeni dobi je rabnik dolžen ohraniti kobilo vedno v takem redilnem in strežnem stanju, da je sposobna za pleme, jo dati, ako zboli, takoj zdraviti po živinozdravniku in jo vsako leto po na-
*) Pod upravo deželne brambe se umeva vedno poveljstvo deželno-brambovskegi krdela, oziroma ministerstvo za deželno bran. V zasebno rabo v Dalmacijo, na Goriško in Gradiščansko, v Istro ter Trst in okolico oddaja kobile: Divizija dalmatinskih deželnih strelcev na konjih v Sinju.
potilih uprave deželne brambe dati zaskočiti (oplemeniti) po državnem žrebcu, ki je določen za zaskočenje kobil. Tega žrebca ter čas in kraj spuščanja naznani tistemu, ki rabi kobilo, uprava deželne brambe v sporazumu poljedelskim ministrstvom.
§ 2. Vzreja žrebet.
Kdor prevzame kobilo, se zaveže preskrbovati žrebeta, ki jih stori kobila v dobi rabe po § 1 in ki ostanejo državna lastnina, do dovršenega 36. meseca starosti, ji m streči ter jih dati, ako zbole, takoj zdraviti po živinozdravniku in skrbeti za njih trdo vzgojo.
Ob teh opravilih se morajo slušati morda dana posebna napotila uprave deželne brambe.
Po dovršenem 36. mesecu starosti je treba izročiti žrebeta upravi deželne brambe, ki izplača potem za vsako tako žrebe vzrejniku znesek 700 K za nagrado; ta znesek se lahko zviša na 800 K, ako uprava deželne brambe spozna, da je žrebe izvrstno vzrejeno. Upravi deželne brambe pa je tudi dano na voljo, po dovršenem 36. mesecu žrebetove starosti izročiti žrebe vzrejniku v njegovo last v popolno odpravo njegovih pravic.
§ 3.
Podrobnejša določila glede kob le.
a)	Uprava deželne brambe ima pravico, če bi po oddaji kobile v zasebno rabo našla, da kobila ni sposobna za pleme, nadomestiti jo z drugo; pri tem se všteje pri novi kobili čas rabe prejšnje kobile.
b)	Kobila se sme le s privolilom uprave deželne brambe prepustiti kakemu drugemu rabniku, ki stopi potem v vse pravice in dolžnosti prejšnjega rabnika in ima tudi pravico, da se všteje prejšnji čas rabe.
c)	Samo če se bistveno izpremene osebne ali gospodarske razmere tistega, ki rabi kobilo, (n. pr. ako umre, ako se namerava izseliti iz kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, ako pride v konkurz, če uboža), sme on, oziroma njegov pravni naslednik z nadaljnjim pogojem, da so se dotlej izpolnjevale pogodbene obveznosti, kobilo vrniti, toda ne da bi imel pravico do kake odškodnine.
d)	Ako se bistveno izpremene osebne ali gospodarske razmere tistega, ki rabi kobilo, ima tudi uprava deželne brambe pravico zahtevati, naj vrne kobilo, ne da bi morala dati kako odškodnino.
e) Ako kobila pogine ne gre rabniku nikaka odškodnina.
{) Po kob le mora priti rabnik k vojaškemu krdelu, h kateremu spadajo. Temu vojaškemu krdelu jih mora rabnik vselej zopet pripeljati, kadar jih vrne.
g)	Stroške, ki so združeni s krmljenjem, strežbo in živinozdrav-niškim zdravljenjem, s podkovanjem in prevozom do 40 km, in druge redne ali izredne izdatke plača rabnik iz svojega. Stroške za prevoze nad 40 km plača uprava deželne brambe. Spuščalnine pa je tisti, ki rabi kobilo, oproščen s pogojem, da se ravna po posebnih navodilih uprave deželne brambe, tudi v dobi, v kateri je kobila že njegova last.
h)	Dokler je kobila last erarja, ni dopustno, da bi se udeleževala dirk. Za vsak prestop te prepovedi je odgovoren rabnik (§ 6),
a)	V primeru § 3, lit. b, stopi novi rabnik kobile v vse pravice in zaveznosti prejšnjega rabnika tudi glede žrebet.
b)	V § 3, lit. c, omenjena pravica vračila se more izvrševati le glede kobile in žrebet skupaj. Vendar pristoja kakor odškodnina za čas istinite vzreje znesek, ki ga je razmeroma preračuniti po meii 100 kron za vsako žrebe in leto vzreje. V ozira vrednih primerih odmeri uprava deželne brambe to odškodnino tudi do višine, omenjene v naslednjem odstavku.
c)	Ako smatra uprava deželne brambe, da se je žrebe vzredilo tako, da se sicer ni kršila pogodba (§ 6), da pa vendar ne ustreza namenu, ima pravico, tudi ne da bi terjala kobilo nazaj, zahtevati izročitev žrebeta še pred dovršenim 36. mesecem starosti.
Vzrejnik dobi v tem primeru kakor odškodnino za čas dejanskega vzrejevanja znesek, ki ga je razmerno preračuniti po meri. 100 K za prvih 12 mesecev starosti | 250 „ „ drugih 12	„	akega žrebeta.
d)	Ako kobila pogine, trajajo obveznosti glede žrebet dalje.
e)	Te obveznosti trajajo tudi dalje, ako preide kobila po § 1 v rabnikovo last.
I) Vzrejnik mora žrebeta ob oddaji pripeljati tistemu vojaškemu krdelu, h kateremu spada ali je spadala kobila.
g) Razen odškodnin, določenih v §§ 2, 3 in v tem paragrafu ne more vzrejnik zahtevati nikakršnega daljnjega povračila za pre-
§ 4.
Podrobnejša določila glede žrebet,
in 350 „ „ tretjih 12
•skrbo, strežbo, živinozdravniško zdravljenje, prevoz in druge redne . ali izredne izdatke.
h) Žrebičke je dati, če uprava deželna brambe ne odredi nič druzega, "po prvih 12 mesecih starosti skopiti (rezati).
§ 5.
Pravica ogledovanja; dolžnost naznanila
Uprava deželne brambe ima pravico, kobilo in žrebeta pri rab-niku, oziroma vzrejniku dati vsak čas ogledati po svojih organih, katerim se morajo dati vsa potrebna pojasnila. Rabnik, ozizoma vzrejnik je tudi dolžen takoj naznaniti poveljstvu tistega vojaškega krdela, h kateremu spada ali je spadala kobila, vselej kadar kaka žival oboli, pogine, povrže, ter vsako nameravano ne samo začasno premembo bivališča živali.
§ 6.
Odgovornost; prek»šek pogodbe.
Rabnik oziroma vzrejnik je odgovoren po določilih državljanskega prava.
On je odgovoren tudi za krivdo svojih nameščencev. Ako je več oseb, je odgovornost vedno solidarna.
Ako se prekrši pogodba, ima uprava deželne brambe s pridržkom svojih drugih zahtev, pravico zahtevati, da se ji takoj izroče (§ 3, lit. f in § 4, lit. f) vse živali ali po njeni izbiri tudi le posamezne živali; ali gre vzrejniku za čas istinite vzreje odvzetih žrebet v takem primeru kaka odškodnina, je presoditi po določilih državljanskega prava, vendar se nikakor ne more zahtevati višja nego v § 4, lit. c ustanovljena odškodnina. V ostalem pa za odvzetje ni dati nikake odškodnine.
§ 7.
Razsodišče.
Spori o pravici uprave deželne brambe zahtevali, da se takoj oddado živali, če se prekrši pogodba, spadajo pred razsodišče, ki se zbere na kraju, kjer so živali, in ki je sestavtjeno:
1.	iz častnika, ki ga postavi uprava deželne brambe,
2.	iz rabnikovega, oziroma vzrejnikovega zaupnika. Ta zaupnik se mora imenovati v 48 urah po pozivu, ki se je dal ustno ali pis-
■meno rabniku, oziroma vzrejniku, naj postavi zaupnika, sicer preide pravica postaviti tega razsodnika na občinskega predstojnika (župana) tistega kraja, v katerem so živali.
3. Iz osebe iz kmetijskih poklicnih krogov, ki jo imenuje politično okrajno oblastvo.
V ostalem veljajo za razsodišče določila civilnega pravdnega
reda.
§ 8.
Podsodnost.
Za druge nego v § 7 omenjene pravne spore, ki ne spadajo po zakonu pred izključno posebno podsodnost, so v prvi stopnji edino pristojna le stvarno pristojna sodišča na sedežu c. kr. finančne prokurature.
0 pomožnih gnojilih.
Denar, ki smo ga izdali za umetna gnojila, nam ne doprinese vsakokrat pričakovanega in zaželjenega uspeha. Vzrok temu neuspehu tiči največkrat v tem, da se ni vzelo posameznih gnojil v pravem razmerju, da se jih ni uporabilo o pravem času, da niso odgovarjala potrebi raznih rastlin ali pa da niso bila primerna za dotično zemljo. Marsikatera kronica se vsled tega zavrže.
Namen vsakega gnojenja je, pridelati kolikor mogoče veliko, a da se to doseže, je treba, da se nahajajo v zemlji vse one redilne snovi, katerih neobhodno potrebujejo rastline v hrano, kakor dušeč, iosforova kislina, kalij in apno Poudarjati je treba, da hlevski gnoj in tako tudi vsa druga gnojila na mokrem zemljišču le malo izdajo, ker vsled vode, ki jih obdaja ne more zrak do njih. Ako se hoče doseči kaj uspeha z gnojili na mokrih zemljiščih, mora se ista naj-poprej izsušiti in ako se hoče gnojila popolnoma izkoristiti, mora se vsako pognojeno zemljo med letom tudi pravilno obdelovati. Mehanična in fizikalna lastnost zemlje je za uspešno rast ravno tako važna, •kakor prisotnost rastlinskih redilnih snovi.
Kakšno gnojilo naj bi bilo najboljše, o tem so poljedelci različnega mnenja. Odgovor na to pa je kratek: Ono gnojilo je naj-
boljše, katerega se nahaja v zemlji premalo. Da se pa dožene, katerega gnojila zemlji primanjkuje, prirediti je v to svrho gnojilne poskuse. Ako se uporablja umetna gnojila kar tako tja v en dan po-predpisih, je to brez vsakega pomena in veljave.
V	slučaju, da mora fosforova kislina takoj delovati, gnoji naj se s superfosfatom, ker se nahaja v njem v vodi topeča se fosforova kislina. Za take rastline, koje ostanejo dlje časa na njivi, kakor detelja zimsko žito, grahoršico itd. vzame se lahko mesto superfosfata Tomaževa žlindra. Težkih ali zveznih zemelj, v katerih se nahaja že od narave mnogo železnega okisca, naj se ne gnoji s Tomaževo žlindro, ker se ž njo železni okisec le pomnoži, kar pa vpliva neugodno na rastline. Za take zemlje naj se vzame raje superfosfat.
Kalijeve soli pridejo popolnoma v prid rastlinam le takrat, kadar se je pognojilo obenem tudi s fosforovimi gnojili. Kalij in Tomaževa žlindra sta najprimernejši gnojili za deteljo, grahorščico, za stročnice in žito. Če se hoče pognojiti krompir s kajnitom, storiti se mora to že v jeseni, da izginejo škodljive klorove spojine, ki se nahajajo v njem, v globokejše zemeljske plasti in da se pretvori kalij v tvar, katero rastline na lahek način raztope in vsrkajo. Ako ni bilo mogoče gnojiti jeseni s kajnitom, gnojiti se mora krompirju spomladi s 40 odstotno kalijevo soljo. Sicer se ne sme gnojiti pa tudi za krompir tako meni nič tebi nič. V nekaterih slučajih se obnese kajnit bolje od kalijeve soli, včasih se godi pa ravno narobe.
V	posebnih slučajih je bolje gnojiti s kajnitom, ker se ž njim pognojena zemlja tako zlepa ne presuši. Kajnit potegne nase mnogo vlage iz ozračja, zemlja postane vsled tega bolj vlažna in rastline, ki rasto na njej, ne trpe zlepa suše. V zveznih zemljah naj se pa ne gnoji s kajnitom, ker se napravlja vrh zemlje trda skorja. Kolikor zveznejša je toraj zemlja, tem slabejše se sponese gnojenje s kajnitom, zato naj se gnoji rajše s 40 odstotno kalijevo soljo.
V	čilskem solitru se nahaja dušeč v rastlinam jako pripravni obiiki. Če ima zemlja vseh drugih potrebnih rastlinskih redilnih snovi zadosti v sebi, potem se pokaže učinek tega najdražjega dušečnatega gnojila že čez nekaj dni ; ž njim pognojene rastline obrastejo se namreč jako bohotno. To gnojilo se potrosi navadno kar vrh zemlje in sicer tedaj, ko so začele poljske rastline poganjati, to pa zato, da hitreje dorastejo. Navadno se raztroša čilski solitar spomladi po ozi-mini in pozneje po jarini, če je ta slabotna. Ono množino solitra, ki jo je vzeti za določeno površino, razdeliti je najmanj v dva dela in
raztrositi jo je v presledkih po 14 dni. Trositi se sme pa le takrat, ko so rastline suhe, ne pa ko so mokre od dežja ali rose. Čilski so-litar se pa rabi lahko tudi pri vseh drugih rastlinah, ako niso dobile dovolj drugega dušečnatega gnojila. Metuljnicam, kakor detelji, fižolu, grahu itd. ni treba gnojiti s takim gnojilom, ker te rastline sprejemajo potrebni dušeč naravnost iz ozračja.
Apno pospešuje razkroj organskih tvari v zemlji in jih podela v lahko sprejemljivo in prebavljivo rastlinsko hrano. Ako je zemlja bolj pusta, jo gnojenje z apnom kmalo izmolze. Sicer je apno važna rastlinska redilna snov, kar se da sklepati iz tega, da se isto nahaja skoro v vsaki rastlini. Apno napravi zemljo rahlejšo in gorkejšo. Posebno dobro gnojilo je apno za take zemlje, ki imajo v sebi mnogo humusa ali sprstenine, ker postane zemlja po takem gnojenju gor-kejša. Tudi močvirja ali kisle zemlje se z apnom zboljšajo, ker se apno spoji s kislino, ki se nahaja v istih. Najbolj ugaja apno deteljam in stročnicam, okopavinam in zelenjadi. Z apnom pa se ne sme gnojiti premočno in naenkrat, ampak gnoji naj se rajše večkrat pa po malem.	„Kmet"
Dopis iz Livka. — Glede vsebine dopisa o belanski pasmiji priobčenega v 4. štev. „Primorskega Gospodarja", se strinjamo vsi vneti živinorejci. Res je, da je naša živina podedovala že nekaj znakov belanske pasmine, ker držimo že več let zaporedoma belanske bike. To podedovanje pa se vrši jako počasi, ker imamo tudi mnogo manjših krav, katerih ne moremo več pripustiti pozneje k biku be-lancu, ko je enkrat star nad dve leti, ker postane za nje pretežek. Z druge strani krivo je pa temu tudi to, da je onih 10 vasic, ki spadaja k livški občini, preveč, ako ne celo nad eno uro od biko-rejske postaje oddaljeno.
Zelo bi bilo želeti, da bi imeli vsled prvo navedenega vzroka vsaj v središču ali na Livku 2 čistokrvna belanska bika, in sicer enega manjšega oziroma mlajšega za manjše in enega večjega oziroma starejšega za močnejše krave ; tako bi se lahko ene in druge plemenile le z belanskimi biki.
POROČILU Iff DOPISI.
Mimogrede naj pripomnim, da se nahaja v naši občini toliko goved, kakor morda v malokateri drugi. Ker so belanke dobre mle-karice, imajo že vse vasice pri nas svoje mlekarnice, kar je za nas gorske kmetovalce gotovo velikega pomena, ker donaša živinoreja oziroma mlekarski izdelki dandanašnji na več.
Ako bi se hotelo toraj naši želji ustreči, umestno bi bilo, da bi se podelilo naši občini redno leto za letom po dva bika. Ako bi se pa morda zdelo, da bi bila dva bika vsako leto preveč, potem pa bi bilo morda še najboljše, ako bi se nam podelilo vsako lelo vsaj enega bika in eno j u n i c o , kajti le tem potom bi dosegli, da bi se v kratkem zaplodila pri nas že dolgo zaželjena dobičkonosna belanska pasmina.
Toraj vsaj enega bika in eno junico vsako leto!	F.
Iz Brjij. — Meseca svečana t. 1. imela je podružnica goriškega kmetijskega društva" za občino Brje svoje letno zborovanje. Podružnica je v prošlem letu naročila pri goriškem kmetijskem društvu modro galico, gumijeve vezi ali trakce in 150 kvintalov Tomaževe žlindre, kar je vse razprodala med ude in posestnike po kupni ceni brez dobička. Mnogim se je dalo tudi na upanje. Kupilo se je tudi več škropilnic in drugih strojev. Kmetijsko društvo je darovalo podružnici nad 30 kg petrine in isto toliko dendrina kar se mora pohvalno omeniti. Zborovanje je bilo jako živahno. Posestnik Fr. Ličen od Sv. Martina predlaga, naj podružnica posreduje, da bi se dobilo travniško brano, za katero je on že preje prosil. — Posestnik Anton Pečenko predlaga, naj bi Goriško kmetijsko društvo posodilo plug za globoko oranje t. j. za nasadbo trt. — Posestnik Maks Kodrič želi, da se kupi pri društvu posnemalnik za mleko: enega je pripravljen tudi sam kupiti. — Posestnik Franc Ličen Mihelji želi, naj se naprosi društvo, da bi dajalo zdatne podpore za govedo —, svinje — in kurjerejo ter da bi podelilo nekoliko škropilnic za sadno drevje. Posodilo pa naj bi društvo tudi kako drugo orodje praktičnega pomena. Vsi predlogi so bili sprejeti. —
Podružnica namerava pri društvu naročiti tudi nekaj kvintalov semenskega krompirja, ker je dobro, da se seme menja in ker je lani vsled povodnji nekojim posestnikom ves zgnil.
Podružnica je tudi med letom imela seje ter sploh vrlo deluje in napreduje v prospeh trpečega kmeta. —
Podružnica je dobila in dobiva razne potrebščine pri kmetijskem društvu in blago po cenah, s katerimi ne more noben enak zavod
konkurirati, zato tudi drugim občinam toplo priporočamo goriško-kmetijsko društvo.
Modro galico in žveplo najboljše kakovosti ima v zalogi „Goriško kmetijsko društvo" in jo oddaja po dnevni ceni. Udje društva dobe popust na dnevni ceni.
Uradne ure ,,Goriškega kmetijskega društva" bodo odslej vsak dan od 8, —12. ure dopoldne in od 3.—5. ure popoldne. Naročbe na kmetijske potrebščine se bodo sprejemale le dopoldne in izdajali odrezki za dvignjenje biaga iz zaloge. Le oni, ki si je preskrbel izročilni odrezek za blago dopoldne, zamore dvigniti blago iz zaloge tudi popoldne.
Razdelitev strojev za rezanje vožja za krmo. Na prošnjo, da naj bi se postavili s pomočjo državne podpore nakupljeni stroji za rezanje rožja za krmo v raznih slovenskih vinorodnih krajih, je prejelo društvo odgovor od c. kr. nainestništva, da je c. kr. mini-sterstvo prepustilo vso to akcijo v izvršitev goriškemu dež. odboru z naročilom, naj gori izraženo željo upošteva.
Na prošnjo, ki jo je društvo odposlalo vodstvu društva za varstvo avstrijske trtoreje, je dobi o nekako tak odgovor:
Na prošnjo, ki se mu je bilo predložilo, sklicalo je sejo in se posvetovalo o tem, ali naj bi se dopustilo na državno pokušnjo tudi vina, ki so bila napravljena iz mešanih vrst grozdja ali ne. Sklep je bil ta, da se žalibog ne more želji Goriškega kmetijskega društva ustreči, ker se mora držati programa in sicer tolikanjbolj, ker so tako določile razne predstojne oblasti, posebno pa nižeavstrijski deželni odbor. Deželni odbor nižjeavstrljski je sklenil namreč, da bo gledal v bodoče na to, da bodo sadili trtorejci vsako posamezno vrsto trt za se in napravljali vino iz vsake vrste grozdja za se.
Vodstvo pravi dalje, da se ne gre v tem slučaju za večje množine selekcioniranih vin ampak edino le za to, da pridejo na pokušnjo vsaj nekatera vina, napravljena iz vsake vrste grozdja za se in sicer iz takega, ki se je obneslo v posameznih vinorodnih krajih. Sedanja pokušnja ima le namen, prepričati se o dobroti posameznih vzorcev, obenem pa upoštevati želje, ki bi jih izrazile o priliki te pokušnje posamezne skupine, ki pošljejo vina na pokušnjo in da jim bo to v bodoče kot nekaka podlaga. Končno naproša društvo, naj bi delovalo naše društvo kolikor mogoče na to, da bi se vsaj v manjšem številu tukajšnji trtoiejci udeležili državne pokušnje.
Z ozironi na to, da je sklenilo „Goriško kmetijsko društvo" nabirati posamezne vzorce, da jih potem skupno pošlje na državno pokušnjo na Dunaj, obrača se tem potom in prosi tukajšnje vinogradnike, naj v najkrajšem času semkaj sporoče, ako se žele udeležiti državne pokušnje in kakšno vrsto vina imajo, ki bi bilo napravljeno iz ene same vrste grozdja in ga žele dati v pokušnjo. V kake steklenice naj se spravi ono vino in koliko teh bo treba, sporoči tukajšnje društvo še pravočasno vsakemuam poseznemir
Št. II —5|77—08.
Eazijlas.
C. kr. ministersfvo za deželno bran je v zavodu za izločevanje kobil za pleme v zasebno uporabo odredilo nastopne spremembe :
Kobile za pleme se ne bodo oddajale več uplemenjene, ampak neuplemenjene v zasebno uporabo, in uplemenjevale se bodo v prvem letu prav tako, kakor je določeno za naslednja leta zasebne uporabe, po posebej izbranih državnih žrebcih v žrebčarnicah brezplačno.
Za vlaganje prošenj za pridelbo kobil za pleme, določa se ne-prestopen rok in sicer 15. september leta pred izdatvijo kobil. Po tem roku vložene prošnje se za dotično leto oddajanja kobil ne bodo vpoštevale ni kratko, ni malo.
To se po ukazu c. kr. ministerstva za deželno bran daje na obče znanje s pristavkom, da prošenj glede kobil za pleme ni pošiljati, kakor se je doslej čestokrat zgodilo, naravnost na ministerstvo za deželno bran, ampak jih je brez izjeme vložiti pri poveljstvu pristojnega deželnobrambovskega krdela na konjih in da se bodo kobile za pleme oddajale v prvem času samo v toplokrvne-plemenske okolice, ki jih je izključno vpoštevati za izrejo vojaških konj, in da se bodo prošnje iz drugih toplokrvno-plemenskih okolic mogle zato vzeti v ozir še-le tedaj, ko bi, česar se ne pričakuje, ne bilo sposobnih prosilcev iz prej omenjenih okolic.
Trst, dne 6. marca 1909.
Od c. kr. namestništva.
Svoji k svojim!
=8s J\fova slovenska trgovina oblačilnega blaga =
FRANC RAVNIKAR
Gorica ulica liaštelj štev. IG. (v lastnej liiši)
priporoča si. občinstvu kakor tudi čč. duhovščini svojo veliko zalogo v to stroko spadajočega raznovrstnega blaga po najnižjih cenah. — Zagotavljaje solidne postrežbe, ter zmernih cen, se priporočam za obilen obisk udani
Franc Ravnikar.
Svoji k svojim!

i


:
:

Najnovejša in najpopolnejša priprava zoper razne bolezni na trtah, sadnih drevesih in drugih rastlinah je škropilnica patent nAuStriel" izdelana po sistemu c. kr. kmetijske družbe na Dunaju.
Ngobrahljiva l Te vrste škropilnic je približno 100.00 tekom 15 let v rabi
Patentni nahrbtni žveplalnik „Vindobona" za žveplanje.
Škropilnice za sadno drevje, razne velikosti in se lahko vozijo, nosijo, ter delujejo same ob sebi.
Priprave za uporabo sadja. Vinske sesalke s pritiklinami vred in vse kletarske potrebščine.
Najpopolnejše priprave za belenje in razkuževanje „Unikum".
Pošilja se cenike na zahtevo, brez- ' > plačno in poštnine prosto.
FRAN6 NEGHVILE
tovarna za vinogradske in kletarske stroje, ter druge kovinske izdelke.
Dunaj V/1 TDargaretenstrasse 98 G.
JllHllllilllll III11II111IHII1IU1111111111111111111IIIIIIHIIII.....11IIII11II11111111......1II111II11IIH-
I Jajca za valjenje	§
=	zajamčeno oplodenje, 90odstot. najboljših čisto-krvnih plemen, ki so E
E	vzgojena na prostem v velikih posestvih; črne in bele minorke Ply-	E
E	mouth R., Hamburške zlatop. takozvane orjaške fazanke, bele in jere- =
=	bičaste talijanke, Faverolles; po 40 vin.	E
z Srebrnkaste, bele vijandote, črne, velike ameriške minorke z	E
E	rožnatim grebenom (novost), bele talijanke z rožnatim grebenom (no-	=
=	vost), jerebičaste talijanke z rožnatim grebenom (novost), bele minorke	^
-	z rožnatim grebenom (novost), bele Orpingtoni, svetle Brama, Plymout	=
E	R. z rožnatim grebenom (novost) po 50 vin.; velike bele pekinške	E
|	race po 60 vin.; kokoši bisernice sreb. viš. po 40 vin.	E
JVgooina s perot-nmo (jgefliigelhof) Smržiee, jVIoraosko.	1
1111111K111111111111111111111111111111111 M i M 1111111111
11111 M 11 M 111111 M 11ii 111111 r
i Dosreflovalcl zadaf0ro"
kmetijskih strojev se sprejmejo.
Ponudbe le zanesljivih oseb naj se pošljejo pod „P. M. št. 3697 na g. Rudolf Mose, Dunaj Seilerstatte 2".
50 akacijevih,
nih in do 10 m dolgih debel porab-nih bodisi za posodo (sode) za kolesarsko rabo, stebre itd. priporoča kupcem po zmerni ceni
Ivan Pečenko Franckov v Brjali.
Jajca za valenje od pripoznano najboljših jajčaric belih »Italijank« ter velikih belih »Kohinkina« razpošilja ducat po -i K Fr. Leban, učitelj na Trnovem pri Gorici.__
IBIIRIII
Originalne francoske priprave svetovne trgovine so najboljše in dobro znane vsem vinogradnikom.
pravi je pripravna, jako
Posebno se prjporočajo: škropilnica .,Eclair" proti peronospori; — žveplalnik „Torpille" proti grozdni plesnobi; vbrizgalnica „Ex-celsior'' proti trtni uši; acetilenska svetilka „Me-duša" proti kiseljaku. Kot nadomestilo navadni rasto-pini modre galice in vapna je rastopina „Eclair-Ter-morel", si se takoj ua-vSpešna, se prime lista itd. itd. deli za vse priprave.
Nadomestni
gj Ceniki in vspis prosto poštnine in brezplačno ako se zahteva g £2 pri edinem zastopniku za flvstrijsko-Ogersko	a
j T. DoswaId, Trst Piazza Lipsia št. 6. ■
Oboe znano in odlom dpevesnisa
Ani Ferrant v Gorici
ponuja za bližajočo se pomlad svoje pridelke obstoječe iz vsakovrstnega sadnega drevja najboljših vrst; okraševalne rastline, palme, razno drevje za drevorede in grmovje za parke; zimzelene vsake vrste; vrtnice v najbogatejši izberi i. t. d.
V zalogi ima razven tega tudi semena razne zelenjave za vrt in polje in sicer najfinejše vrste in po najugodnejših cenah.
Ceniki se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Anton Ferrant,
lastnik drevesnice
Gorica, Via Camposanto št. 56.
DENDRIN 1
(Karbolinej v vodi raztopen.)	?
Najboljše sredstvo za pokončevanje mrčesa in { rastlinskih zajedalk na sadnih drevesih, katero se je jako dobro obneslo po zimi leta 1908. — Spričevala, navodila in uzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno. Tovarna za izdelovanje karbolineja R. Aveuarius, Am-stetteu, Nižje Avstrijsko.
Dobi se pri:	zJ
H. Hausforandt v Trstu via Cecilia 12 in t J pri Goriškem kmet. društvu v Gorici - - c.
Sodba se glasi!
Da si od zdaj naprej nabavi vsak za se, kakor za svojo rodbino
obleko, pokrivalo, perilo, čevlje usiznan'tp|,dhi
1 MEDVED, Gorica
Corso G. Verdi 38.
Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici. (Odgov. L. Lukežič).