□D
konoplan
1 #—\z-n « I v-'i /~J /~\ I /^i\	s~\ k^/N y~\ i—*■	I K™\ I <~V 4~ l I O Y~ O
induplati glasilo delovne organizacije
induplati jarše
LETO XXX
FEBRUAR 1982
Posvetilo ženam za 8. marec
Petero nas je bilo. Sedeli smo za mizo in čakali. Spočetka smo se smejali in raz-go var j ali, nato smo igrali domino, naposled smo se naveličali ter umolknili.
Zelo smo bili lačni. Mrači-lo se je že, matere ni bilo.
Pred dobro uro se je bila na- • potila, bogvedi kam. Vedeli • smo: kadar pride, prinese kru- • ha. Prav nič nismo dvomili. • Kajti večerilo se je in zvečer e je treba večerjati.	•
Zunaj, mislim da pred so- @ sedovo hišo, je zacvilil pes; e
Skladnost v barvah in vzorcih
žalosten, zategnjen glas je bil. »Lačen je, pa cvili!« je rekla sestra. Takrat je najmlajši brat nenadoma naglas zajokal; njegov jok je bil čisto podoben tistemu cviljenju.
»Nehaj!« se je razhudila sestra; toda tudi v njeni besedi je bil jok; gledali smo na mizo, vsi smo trepetali. »Pogledam na cesto!« sem rekel.
»Kaj bi gledal? Ne pride prej ... če še kdaj pride!«
Nenadoma se je občutilo grenko, zlobno sovraštvo do matere.
»Saj bi lahko, če bi hotela! Sinoči je prinesla kruha, čemu bi ga nocoj ne, ko smo lačni kakor sinoči? Tam stoji, bogvedi kje, pa opravlja in se smeje ter se ne zmeni za nas! Takoj da se vrne, je rekla; zdaj je že ura minila, morda že poldruga ura ... nalašč čaka, na cesti postaja, s sosedami kramlja; sama je že najbrž večerjala, pa se ji ne mudi s kruhom!«
V tistem trenutku tudi med nami ni bilo več ljubezni.
Počasi in tiho so se odprle duri. Na pragu je stala mati.
Kakor ob belem dnevu smo razločili njen obraz. Ves bel in tenak je bil, oči pa so bile objokane in so gledale plaho; tako gleda grešnik na svoje trdosrčne sodnike.
Mati se nas je bala ...
»Ali ste dolgo čakali?« je rekla s tihim, prosečim glasom. »Nisem mogla prej ... niso dali...« K telesu je tiščala hleb kruha; že od daleč smo videli, da je skorja lepo rumena ...
O,	mati, zdaj vem: tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili! Zato si šla tako zgodaj od nas! Zato ni veselja v naših srcih, ne sreče v našem nehanju!____
Iz črtice Sveto obhajilo Ivana Cankarja
e e
Kako smo uspešni
Uspešnost poslovanja merimo na več načinov. Rezultate dela delavcev v tekočem obdobju lahko primerjamo z rezultati, doseženimi v ustrezni dobi preteklega obdobja ali planom postavljenimi cilji. Tak način merjenja nam pove, kako uspešno smo gospodarili _ v nekem konkretnem obdobju, ki smo ga vzeli za bazo, po drugi strani pa ugotavljamo, koliko se rezultati našega dela razhajajo s planiranimi. Ob tem pa se nam pojavi vprašanje, kakšna je naša uspešnost v primerjavi z uspešnostjo delovnih organizacij iz naše grupe. Naj takoj povem, da spada DO Induplati Jarše v grupo »Predilnice in tkalnice bombaža, trdih vlaken, svile in ostali proizvajalci tekstilne industrije.« V slovenskem prostoru to grupo sestavlja devetindvajset delovnih organizacij, za katere Poslovna skupnost tekstilne industrije objavlja primerjalne analize poslovanja po trimesečjih, in sicer kumulativno. Človeško in naravno je, da nas zanima, kako gospodari sosed in kako stojimo mi v primerjavi z njim. Merjenje poslovne us-
pešnosti pa ni tako enostavno, kot na prvi pogled izgleda, saj je ne moramo izraziti z enim indikatorjem. Najbolj zgrešeno je namreč zapičiti se v en indikator in na podlagi tega posploševati na celotno uspešnost. Obstajajo poskusi medsebojno povezanih indikatorjev, ki naj kompleksno izrazijo rezultate dela. Naša analiza je torej le poskus nakazati, kakšno mesto zavzema DO Induplati Jarše v svoji grupaciji, čeprav je neko splošno oceno težko postaviti. Podatki za analizo so vzeti iz primerjalne analize poslovanja za I.—IX. 1981. Najbolj pomemben indikator je brez dvoma dohodek na delavca (kazalec pod zap. št. 1), ki ga pa zopet ne smemo jemati izolirano. Kot vidimo, smo po dohodku na delavca šele na 25. mestu, najbolj uspešna DO ima kar 2,56-krat večji dohodek kot mi, najmanj uspešna DO pa ima 77 % doseženega pri nas. Na tako nizek dohodek na delavca vpliva brez dvoma zelo nizka opremljenost delavca s poslovnimi sredstvi, kjer smo na predzadnjem, 28. mestu (kazalec zap. št. 9). Da smo z dohodkom na
delavca uvrščeni više, je predvsem vpliv relativno visoke rentabilnosti poslovnih sredstev, kjer zavzemamo 8. mesto (kazalec zap. št. 2), saj ima najuspešnejša DO komaj za 17" večjo rentabilnost. Indikatorji, ki primerjajo akumulacijo s čistim dohodkom, povprečno uporabljenimi sredstvi in dohodkom nas uvrščajo na 25., 20. in 23. mesto (kazalec zap. št.: 5, 6, 4). Kazalci od zap. št. 12 do 14. nam kažejo pokrivanje uvoza z izvozom v celotni zunanjetrgovinski menjavi in delež na konvertibilnem področju ter delež izvoza v celotnem prihodku. Na tem področju smo relativno uspešni, saj zavzemamo 8., 9. in 10. mesto. Po številu zaposlenih delavcev, na osnovi delovnih ur, smo na 8. mestu, kar nas uvršča med večje DO v naši grupi (kaz. zap. št. 15). Za konec pa vedno aktualno vprašanje: kako pa osebni dohodki? Indikator povprečni mesečni izplačani OD na delavca nas uvršča na 18. mesto (kaz. zap. št. 8), kar ustreza, če vemo, da ima najuspešnejša DO le 28 % višji povpr. OD na delavca kot mi, najmanj uspešna DO pa 81 % našega.
Franc VELEPEC
Kazalci
1 2
1.	Dohodek na delavca
2.	Doh. v prim. s povp. upor. sred.
3.	Čisti dohodek na delavca
4.	Akumul. v prim. z dohodkom
5.	Akumul. v prim. s čistim doh.
6.	Akumul. v prim. s povprečno uporabljenimi sredstvi
7.	OD in sredstva SP na delavca — mesečno povprečje
8.	Čisti OD — meseč. povp. na del.
9.	Povpr. upor. sredstva na delavca
10.	Del ČD na skupno porabo
11.	Del ČD za rezervni sklad
12.	Izvoz v primerjavi z uvozom
13.	Izvoz na konver. podr. v prim. z uvozom iz konverlib. podr.
14.	Vrednost izvoženega blaga v prim. s celot, prihodkom
15.	Povpr. št. zaposlenih delavcev na osnovi delovnih ur
Indeks
Najb. us. DO	Najm. usp. DO	vred.	rang	3:5	4 : 5
3	4	5	6	7	8
570.083	171.648	222.943	25	256	77
57,16	18,44	48,96	8	117	38
460.832	129.547	186.951	25	247	69
52,91	8,75	22,45	23	236	39
60,74	10,94	26,77	25	227	41
26,20	2,74	10,99	20	238	25
15.629	9.042	11.408	20	137	79
12.392	7.900	9.700	19	128	81
1.732.244	444.901	445.279	28	389	100
11,65	2,03	4,29	15	272	47
17,15	2,80	3,01	17	5/0	93
3,050,00	2,09	236,39	8	1290	1
3,050,00	2,09	147,44	9	2069	1
58,54	0,00	13,70	10	427	0
2.186	24	927	8	236	3
Nekaj mnenj obiskovalk sejma »Moda 1982“
— Letos je paviljon mnogo lepši in ogromno je razstavljenih artiklov. Zavese so zelo lepe in kvalitetne, tudi prti so boljši od tistih mehkejših iz prejšnjih let, ki so bili po prvem pranju precej slabši. Upam, da sc bo vse dobilo tudi v trgovinah.
— Zelo lep je prt z rjavimi srčki in progaste zavese. Že sedaj imamo vaše zavese v kuhinji, všeč nam je predvsem grob otip in barva, kar zelo pristoji k sodobnemu pohištvu.
— Čeprav sem od konkurenčne
firme, kupujem vedno vaše zavese, ker mislim da ste na jugoslovanski sceni zaves še vedno najboljši. Zavese so elegantne in solidne — enkratne. Predvsem težje zavese so ekskluzivne, vendar se v privatnih stanovanjih sedaj manj uporabljajo, zato ne bi bilo slabo, če bi izdelovali tudi več rustikalnih in drugih redkejših zaves. Pri prtih je bila v prejšnjih letih opazna stagnacija, letos pa je ponudba spet malo boljša, izvirnejša.
— Kadar kupujem zavese, grem vedno v industrijsko prodajalno v Jarše; prti pa so mi všeč zato, ker
delujejo zelo sodobno in domače.
Še nekaj obiskovalk sem povprašala in slabega mnenja nisem slišala. Le nekaterim se zdi predaleč iti po zavese v Jarše, v Ljubljani pa pravijo, da se naši izdelki bolj težko dobijo.	.
In če smem na koncu dodati se svoje mnenje — kot mnenje obiskovalke sejma: Takoj, ko sem vstopila v halo B, sem zagledala naš izredno okusno opremljen paviljon z elegantnimi barvnimi odtenki zaves in ko sem pregledala vso halo s podobnim blagom, nisem našla lepšega.
Za nami je sejem »MODA ’82«, ki je bil od 18.—22. januarja v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Na povsem zasedenih raz-staviščnih prostorih je razstavljalo 497 razstavljalcev. Prevladovala je konfekcija 45 %, modne tkanine 20 odstotkov, pletenine in usnjena konfekcija sta bila zastopana z 10 % in modni dodatki z 9 %.
Vsak razstavljalec je skušal razstaviti najboljše in najnovejše in pri tem upal na najvišje priznanje — kipec LJUBLJANSKI ZMAJ.
Komisija je od petih ljubljanskih zmajev podelila le tri, ker med usnjenimi izdelki in modnimi dodatki ni našla ustreznega kandidata za to nagrado. Kipec ljubljanski zmaj so dobili: v skupini konfekcije Jutranjka Sevnica za otroško poletno in športno kolekcijo, v skupini pletenin Rašica, Šmartno pod Šmarno goro za kolekcijo moških pletenih modelov, v skupini modnih tkanin pa TIM TOZD Eksperimentalna tkalnica Kamnik za kolekcijo večnamenskih tkanin za notranjo opremo imenovano Poletje.
Diplome »ljubljanski zmaj« so dobili: Beti Metlika za celotno razstavljeno kolekcijo za prosti čas, Tekstilna tovarna Prebold za kolekcijo razstavljenih bombažnih tkanin za sezono pomlad — poletje, Almira Radovljica za rastavljene izdelke
ženskih in moških pletenih modelov, Industrija usnja Vrhnika za kolekcijo ženskih oblačil iz svinjskega velurja, Odeja Škofja Loka za kompletno razstavljeno kolekcijo in Ga-lant Ljubljana za razstavljeno športno kolekcijo torbic za mlade iz pla-stificiranega platna.
Sukno Zapuže in Almira Radovljica pa sta prejela posebno priznanje za izredne dosežke pri spodbujanju izdelave domače volne, njeni industrijski predelavi in za izvirne volnene izdelke.
Moda letos
Komentar Marinke Hribernik
In kaj smo si lahko ogledali?
Najbolj veselo, najbolj razposajeno in pogosto tudi najbolj modno je bilo zlasti med tistimi proizvajalci, ki izdelujejo oblačila za prosti čas. Tu moramo na prvem mestu omeniti metliško Beti, ki je svoj nekdanji nočni program razveseljivo razširila. Kolekcijo bombažnih izdelkov so to pot domiselno zaokrožili tudi z nepodloženimi, preprostimi pa nadvse učinkovitimi oblačili iz platna, jopiči, bermudkami, kombinezoni.
Pletenina spet osvaja z modno barvno ponudbo kopalk, ki jih smiselno dopolnjujejo modni brezrokavniki, halje, jopiči, hlače, kombinezoni in druga oblačila iz frotirja. Barve so: rdeča, oranžna, rumena in močno rožnata.
Zelo dober, čeprav po uporabnosti in funkcionalnosti nekoliko ožji program so ponudili Toprovci iz Celja.
Med velikimi v skupini pleteni-narjev sta bili brez konkurence spet Rašica in Almira. Medtem ko je za svoj moški program Rašica že drugič zapored dobila najvišje sejemsko priznanje, pa je bila pozornost mimoidočih pred Almirinim paviljonom v prvi vrsti namenjena novosti. V sodelovanju s tovarno Sukno iz Zapuž začenjajo na novo obujati gorenjsko ovčerejo, iz volne domačih ovc predejo volno in jo primemo oplemenitijo. Potem obe tovarni domačo volno delno vtketa v redni industrijski program, del domače volne bo namenjen nekakšnemu Sirogojnu po slovensko, ki ga kani razviti Almira med slovenskimi pletilci.
Jutranjkin otroški program za poletje je bil zelo živahen, moden in obenem nadvse uporaben.
Zelo lepe, umirjeno elegantne, v manj žarečih in bolj varnih, pa zato (Nadaljevanje na 4. strani)
Del našega paviljona na GR v Ljubljani
Ocena poslovanja I0ZD Maloprodaja v letu 11
Leto je zopet naokoli in treba je pregledati rezultate poslovanja. V TOZD Maloprodaja smo v letu 1981 delali s povečanimi prodajnimi kapacitetami, saj smo takoj na začetku leta odprli novo prodajalno v Sarajevu. Da bi se v prihodnje še lažje odločali za nove investicije, je treba analizi poslovanja posvetiti kar največ pozornosti. Pa poglejmo tokrat rezultate poslovanja preko raznih tabel, ki bodo dovolj nazorno prikazale uspešnost poslovanja posameznih prodajaln v naši TOZD.
Iz vseh tabel je razvidno, da je najbolj uspešna prodajalna v Jar-šah. Seveda smo že od vsega začetka vedeli, da se ostale dislocirane prodajalne ne bodo mogle primerjati z njo. Da so tudi ostale prodajalne zelo uspešne, pa čeprav so šele dobro začele poslovati, vidimo iz rungiranja kupcev v DO Induplati. Prodajalna v Jaršah je pri rangira-nju vseh kupcev na prvem mestu, prodajalna v Beogradu na šestem, prodajalna v Sarajevu pa na petnajstem mestu, čeprv je šele začela poslovati. Če pa rangiramo samo kupce trgovine, potem je prodajalna v Jaršah prva, prodajalna v Beogradu se je uvrstila na četrto in prodajalna v Sarajevu na deseto mesto. Pri tem je treba poudariti, da bi pri pomanjkanju surovin, in s tem večjega števila naših artiklov, ne mogli doseči takšne rezultate, če pri nabavi ne bi imeli prednosti. Razumljivo pa je, da smo vse svoje obveznosti za nabavljeno blago plačevali virmansko s povprečnim ča-
MODA LETOS
(Nadaljevanje s 3. strani)
nič manj modnih, naravnih barvnih odtenkih, so se predstavili pri Muri.
Kamniški Svilanit je izdelal zelo lepe brisače, obenem pa so bili odlični tudi z modno ponudbo kravat.
Varaždinski Vis je v množici sicer prav dobre ponudbe dežnikov vseh vrst, izstopal s kolekcijo dežnikov, za katere je vzorce narisal slikar naivec Ivan Rabuzin.
Galant iz Vižmarij se je izkazal pri oblikovanju pisanih, cenenih in učinkovitih najstniških torbic in torb iz plastificiranega platna.
Razmeroma veliko smo videli tudi modne smučarske konfekcije, izkazali pa so se tudi metražerji, ki so pripravili in ponudili nekaj izredno lepih in nadvse modernih poletnih tkanin, občudovali smo nekaj lepih ženskih torbic in pa usnjene in krznene izdelke Utoka iz Kamnika in Industrije usnja Vrhnika.
Naš razstavni prostor je bil v spodnji etaži hale B, kjer smo na površini cca. 70 m2 skušali kar najbolje prikazati zavese in prte iz naše nove kolekcije za leto 1982.
1. RAST REALIZACIJE
REALIZACIJA v 000 din	INDEKSI
Proda jalna	1. 1978	1. 1979	1. 1980	1. 1981	79 80	80 79 81 80	
Jarše Beograd Sarajevo	38.606 2.693	47.326 9.632	59.582 11.514	84.076 15.660 7.190	123 *358	126 120	141 136
Skupaj	41.299	56.958	71.096	106.926	138	125	150
- prodajalna v Beogradu je začela poslovati L 7. 1978
2. RAST NABAVE PO NAB. VREDNOSTI PRI PROIZVODNIH TOZD INDUPLATI
Prodajalna	NABAVA v 000 din			INDEKSI	
	1. 1978	1	. 1979	1. 1980	1. 1981	79 78	81 80 80 79	
Jarše	30.875	35.477	43.664	63.815	115	123	146
Beograd	3.108	7.185	8.068	12.502	231	112	154
Sarajevo	—	—	2.063	5.898		 		286
Skupaj	33.983	42.662	53.795	82.215	125	126	152
3. RAST NABAVE	PO TOZD PO NABAVNI VREDNOSTI				din
a) Prodajalna Jarše				v 000	
Leto	TOZD 1 TOZD 1 4- 4		TOZD 4	Skupaj Indeks		
1978	14.633	16.242		—	30.875	100
1979	15.365	19.411		701	35.477	115
1980	16.391	26.450		823	43.665	123
1981	20.804	40.625		2.386	63.815	146
b) prodajalna Beograd				v 000	din
Leto	TOZD 1	TOZD 1 + 4 TOZD 4		Skupaj Indeks	
1978	2.198	655	—	2.853	100
1979	3.177	3.965	43	7.185	251
1980	3.519	4.511	38	8.068	112
1981	6.614	5.577	311	12.502	154
c) Prodajalna Sarajevo				v 000 din	
Leto	TOZD 1 TOZD 1 + 4		TOZD 4	Skupaj Indeks	
1980	1.879	182	2	2.063	100
1981	2.659	3.084	155	5.898	285
4. RAST KOLIČINSKE PRODAJE ŠOTOROV				V	kom
	Leto 1979	Leto 1980			Leto 1981	
	JA BG	sk. JA BG	sk.	JA BG SA skup.	
mali šotori	564	103	667	627	80	707	366	46	27	439
vel. šotori	419 175	594	563 125	688	302	61	16	379
prigrade	1.918 441	2.359 1.994 439	2.433	2.408 331	125	2.864
Skupaj	2.901 719	3.620 3.184 644	3.828	3.076 438 168	3.682
		(Nadaljevanje na 5. strani)			
OCENA POSLOVANJA TOZD MALOPRODAJA V LETU 1981
(Nadaljevanje s 4. strani) som 3—4 dni, kar pri ostalih kupcih ni običaj, saj večina plačuje z menico in to na 90 dni.
Če malo bolj analiziramo še tabelo 4. RAST KOLIČINSKE PRODAJE ŠOTOROV, ki predstavlja polovico realizirane vrednosti prodaje v naši TOZD, potem lahko vidimo, da se je količinska prodaja šotorov v letu 1981 zmanjšala. Zmanjšanje gre na račun malih šotorov in velikih šotorov, medtem ko se je količina pri prigradah povečala. V letu 1981 smo od malih šotorov imeli v prodaji samo šotora Nanos in Izletnik, medtem ko so lahki majhni šotori popolnoma izpadli iz proizvodnje, ker nismo mogli dobiti kvalitetne lahke šotorske tkanine (ny-lon), iz katere bi te šotore izdelali. Pri večjih šotorih pa je po mojem mnenju prišlo do zmanjšanja predvsem zato, ker smo šotor Split dobili iz proizvodnje šele konec julija (zasedene kapacitete v proizvodnji za izvoz), kar pa je za prodajo že prepozno in nam je večina šotorov obležala na zalogi. Poleg tega se veliko kupcev, ki se odločijo za dopust v kampih, odloča za nabavo prikolic, zato se je tudi povečala prodaja predšotorov. Predvidevamo, da bomo v letošnjem letu imeli pri prodaji šotorov dosti lažjo situacijo, saj imamo na začetku leta v prodaji že skoraj vse planirane tipe šotorov in predšotorov, razen
malih lažjih šotorov, le te pa pričakujemo iz proizvodnje v kratkem.
Pozornemu bralcu že same tabele dovolj zgovorno povedo, da je bilo poslovanje v naših prodajalnah dobro; tudi v prodajalni Sarajevo, ki je poslovala šele prvo leto in je praktično brez posebne reklame dosegla zadovoljivo realizacijo. Torej se moramo tudi vnaprej potruditi, da bomo širili našo lastno maloprodajno mrežo, in to predvsem na področju, kjer smo zelo slabo prisotni pri prodaji naših izdelkov (SR Makedonija). Prav tako bomo morali razširiti oz. povečati prodajno površino tudi v prodajalni Jarše, saj drugače ne moremo pričakovati povečanja fizične prodaje v tej prodajalni. Lokacijska dokumentacija za razširitev prodajalne v Jaršah je že v delu, medtem ko smo od SIS za poslovni prostor iz Skopja že dobili pismeno odobritev, da nam bodo dodelili poslovni prostor v zgradbi, ki se že gradi in bo predvidoma gotova konec letošnjega leta. Imamo torej kar velike in zahtevne plane investiranja, ki pa so v celoti odvisni od doseganja zadanih planskih nalog in s tem od dela sredstev, ki smo jih v planu predvideli za razširitev. Upamo, da bomo s skupnimi močmi dosegli postavljene cilje.
Vodja TOZD Maloprodaja Fanika Zajec
KAKO JE POTEKALO PRAZNOVANJE DEDKA MRAZA
Letos je v naši občini prvič stekla skupna akcija na področju praznovanja dedka Mraza.
V	preteklem letu je potekala javna razprava o samoupravnem sporazumu o obdarovanju otrok in ostalih občanov v naši občini. Znano je, da po končani razpravi rezultat glede podpisa tega sporazuma ni izzvenel ravno najbolje. Med tistimi DO, ki tega sporazuma niso podpisale, je bila tudi naša. V zvezi s tem je sindikat mnenja, da se postopek v' naši DO ponovi, in sicer naj bi bilo to v mesecu februarju. Rad bi povedal, da kljub temu, da se nismo odločili za ta sporazum, naši otroci niso bili odrezani od tega programa, ki se je odvijal enako za vse otroke v občini Domžale. Finančnih sredstev je za to akcijo sicer zmanjkalo, ker niso k sporazumu pristopili vsi in istočasno niso odvedli sredstev v ta namen. Da pa akcija ne bi stekla polovično ali celo zamrla, kar bi bilo še bolj nepošteno do naših malčkov, je priskočila na pomoč skupnost otroškega varstva Domžale in razliko pokrila, v upanju, da se tam, kjer še niso pristopili k sporazumu, odločijo za ta korak in ob zaključnem računu nakažejo omenjeni skupnosti razliko, ki jo je v ta namen nakazala. Točneje vsoto, k? je bila za vso DO odmerjena po že znanem ključu. Upam, da bomo tudi v naši DO uspeli drug drugemu pojasniti zadevo in da bo ob ponovnem odločanju predlog sprejet.
V	ilustracijo sem vam dolžan orisati, kako je ta akcija ob novem letu potekala.
Program novoletnega praznovanja je potekal takole:
— program za predšolske otroke je bil razdeljen v tri skupine: Prvi del je vključeval prireditve v vzgojno varstvenih ustanovah, drugi v krajevnih skupnostih, tretji pa v obliki odprtega vrtca. V času od 15. do 21. decembra sta otroke v vrtcih obiskali lutkovni skupini ŠKD Josip Broz Tito in ŠKD Krašnja.
Otroke, ki niso vključeni v vrtce, je dedek Mraz s spremstvom, lutkovnimi in igralskimi skupinami obiskal na prireditvah v krajevnih skupnostih. V odprtih vrtcih pa so si otroci lahko ogledali risanke in diafilme. Skratka, vsem otrokom je bli to pot dedek Mraz dostopen. Upam, da se bo drugo leto ob izkušnjah letošnjega programa še povečal in obogatil. Še enkrat pa apeliram na vse DOS Induplati, da razložijo svojim sodelavcem pomen te akcije, in prepričan sem, da bo nova situacija popolnoma drugačna.
Janez Hafner
imiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiimmmiimiiiiiiiiimimiimiiiimmiiimiimiiiimimmmmimmiiiiiiiiiimmiiiimimiiiiimiimmi
|	DOPISUJTE V KONOPLAN	|
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii!iiiiimiimmi!:!iiiiiiiiiiiii
Zbor delavcev
Kalkulirajte sami in vse vam bo jasno
V zvezi z vprašanjem o normativih in vrednosti hladnih malic vam posredujemo nekaj podatkov iz analize poslovanja kuhinje oziroma iz podatkov o kalkulacijah za 28 jedil za tople malice, katere smo sestavili v mesecu novembru 1981 (tudi ti podatki so zastareli, ker so se nabavne cene materialov — živil do sedaj ponovno podražile). Iz analize je razvidno, da je potrebno za pokrivanje stroškov poslovanja kuhinje pribiti na osnovo 80%. Ta pribitek (80%) je povprečni in se notranja delitev giblje pri jedilih po naročilu v restavraciji do 15011 pri toplih mailcah pa od 3011 „ pri malicah z večjo vrednostjo osnovnih materialov do 100% pri manjših vrednostih porabljenih živil, povprečni pribitek pa znaša pri malicah 60%.
Zaradi načina koriščenja blokov za malice pa ugotavljamo, da je večja potrošnja malic, kjer imamo manjši pribitek, ostajajo pa nam malice, ki so enostavnejše. Te malice, ki naj bi bile za pokrivanje povprečnih stroškov, ostajajo ob delitvi in se zaradi zdravstvenih razlogov in predpisov zavržejo (za prašiče). Hladne malice, ki se koristijo namesto pripravljene tople malice, so za nas dvakratni strošek (neizkoriščeni topli obrok — izdan hladni obrok), zato o vrednosti hladnega obroka ne bi razpravljali.
Pri kalkulacijah za 28 jedil — tople malice in pri pokrivanju stroškov, s 60% pribitkom na material, so stroški za malice razdeljeni:
— poraba materiala (živila) — din 29,—
—	materialni stroški:	gorivo
za prevoze, elek. energija, po-trošni in čistilni material, komunalne storitve, zdravstveni pregledi, varstvena obleka, drobni inventar, stroški prevozov na delo in za malice del. TOZD din 3,60.—
—	amortizacija din 1,56.—
—	obveznosti iz dohodka za splošne in družbene potrebe, za delovno skupnost in za druge namene — din 4,15.—
—	za osebne dohodke, netto din 5,49.—, bruto din 7,53.—
—	za skupno porabo din 0.78.—
—	rezervni sklad — din 0,38.—
Iz zgornje razporeditve pokrivanja stroškov je razvidno, da pri nabavnih cenah živil iz novembra 1981 ne moremo ustvariti niti minimalnih sredstev za razširjeno reprodukcijo, vsako povečanje nabavnih cen pa nas sili v izgubo.
K temu bi pripomnili, da smo v letu 1981 pridelali vso zelenjavo:	zeleno solato, paradižnik,
kumarice, stročji fižol, čebulo, česen, sveže zelje za solato in delno grah na vrtu z lastnim delom. V obračunski vrednosti predstavlja to 11.400.000.— din, pri vzreji prašičev (12 kom. letno), smo doprinesli znesek din 9.900.000, ter uslužno pranje perila din 2.690.000. Poleg omenjenega dodatnega dohodka smo vršili tudi prevoze za druge tozd v znesku okoli 6.000.000 din. Mislimo, da poseben komentar o tem ni potreben. Ob tej priložnosti bi dodali še nekaj misli o rezervacijah počitniških kapacitet v Umagu in na Planini. Vsako leto se ponavljajo neresnosti ob prijavah za letovanje, tako so vse naše kapa-
; citete prodane, vendar sledi pri potrjevanju oziroma vplačilu rezervacij toliko odpovedi, da nam je nemogoče kasneje kapacitete dopolniti^ to pa povzroča izpad I dohodka, ki ga nihče ne pokriva. Mora nam biti jasno, da je korektno poslovanje nujno, vsaj v teh časih, ko vsi radi govorimo o stabilizaciji.
Še nekaj o anketi: večino odgovorov lahko pri tem načinu financiranja počitniške dejavnosti smatramo kot neresne, saj se večina odgovorov nanaša na predrage usluge, za mnenja o pokrivanju in načinu poslovanja pa je bil majhen odziv. Anketa je tudi pokazala, da anketiranci po našem mnenju niso seznanjeni, kako TOZD posluje, primerjava cen z drugimi počitniškimi domovi ni najboljša, ker so načini pokrivanja stroškov v teh zelo različni. Mnenja smo, da je potrebno anketo analizirati, OOS in samoupravni organi pa naj predlagajo, če je potrebno, drugačen pristop k reševanju letovanj.
Smatramo, da smo v letu 1981, tudi če bo končni finančni rezultat na robu pozitivnega poslovanja, delali po načelih gospodarnosti in s tem doprinesli družbi svoj delež. Spomniti se moramo, da gospodarimo z družbenimi sredstvi, katera so v dotrajanem stanju in moramo vlagati precejšnja denarna sredstva za vzdrževanje le-teh. Iz rezultatov našega dela ugotavljamo, ! da smo s svojo pridnostjo in | napakami vsaj enakopravni delavci DO.
Iz uprave tozd Restavracija in počitniški domovi
Delovni dan v oplemenitiinici
Občani
LJUBLJANSKA BANKA —
BANKA DOMŽALE
vam nudi
potrošniške kredite na osnovi prodaje tuje valute po naslednjih zelo ugodnih pogojih:
—	200 % kredita od dinarskega zneska prodane valute
—	8 % obrestna mera
—	odplačilna doba do 5 let	....
—	znesek kredita bo nakazan na vašo hranilno knjižico ali tekoči račun
—	vsak kredit je odobren v 3 dneh
—	po odplačilu kredita vam banka vrne dinarsko vrednost vaše prodane valute.
V Banki Domžale vam bodo nudili še vse dodatne informacije.
Pred volitvami
Delegatske volitve za 3. mandat skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti so pred nami. Priprave na te volitve pa so nas zaposlovale .že od junija 81 dalje, in sicer z evidentiranjem kandidatov in predkandidacijskim postopkom. Temeljna organizatorja in usklajevalca vseh priprav v zvezi z volitvami sta SZDL Slovenije in ZS Slovenije, v organizacijah združenega dela pa sindikat.
Postopek evidentiranja je potekal sledeče:
— najprej smo pregledali, kako je delegatski sistem deloval doslej in se odločili, kakšne oblike delegacij bomo organizirali za naslednja štiri leta. Ugotovili smo, da ima tako posebna kot združena delegacija svoje dobre in slabe strani, zato smo se odločili za enako, to je kombinirano organiziranost delegacij:
TOZD PROIZVODNJA — SIS 5 posebnih delegacij (7 del.):
—	zdravstvo
—	tel. kulturo
—	izobraževanje
—	raziskovanje
TOZD PROIZVODNJA — SIS
1 združena delegacija za soc. varstvo (10 del.):
—	soc. skrbstvo
—	pok. inv. zavarov.
—	stanovanj, zadeve
—	otr. varstvo
—	otr. varstvo
—	otr. varstvo
—	zaposlovanje
TOZD PROIZVODNJA — DPS
1 delegacija za ZBOR ZDRUŽENEGA DELA (10 del.)
TOZD KONFEKCIJA — SIS
5 posebnih delegacij (7 del.):
—	zdravstvo
—	tel. kulturo
—	izobraževanje
—	raziskovanje
TOZD KONFEKCIJA — SIS
1 združena delegacija za socialno varstvo (10 del.):
—	soc. skrbstvo
—	pok. inv. zavarov.
—	stanovanj, zadeve
—	zaposlovanje
TOZD KONFEKCIJA — DSP
1 delegacija za ZBOR ZDRUŽENEGA DELA (10 del.)
1 združena delegacija za socialno varstvo (10 del.):
DSSS — SIS
1 združena delegacija za soc. varstvo (10 del.):
—	zdravstvo
—	tel. kulturo
—	izobraževanje
—	raziskovanje
DSSS — SIS
1 združena deleoacija za preostale SIS (10 del.):
—	soc. skrbstvo
—	pok. inv. zavarov.
—	stanovanj, zadeve
—	zaposlovanje
DSSS — DSP
1 delegacija za ZBOR ZDRUŽENEGA DELA (7 del.)
TOZD MALOPRODAJA in TOZD RESTAVRACIJA — vsi delovni ljudje predstavljajo delegacijo
— Posamezni IO sindikata so izdelali predloge za vse člane delegacij SIS in DPS, in sicer avgusta 81, pregledali so aktivnost dosedanjih delegatov in izpolnjevanje pogojev za ponovno kandidiranje.
— V septembru mesecu smo vse kandidate obravnavali na samoupravnih centrih, kjer so bili kandidati potrjeni in vključeni v evidenco evidentiranih možnih kandidatov.
— Delovnega človeka lahko evidentiramo kot možnega kandidata brez njegove poprejšnje privolitve, ker je evidentiranje družbeno priznanje za njegovo delo in prizadevanje ter podlaga za nadaljnji kandidacijski postopek. Kandidiranje pa se lahko opravi le na podlagi soglasja predlaganega možnega kandidata.
— Postopek evidentiranja se je večkrat ponovil zaradi fluktuacije in drugih naravnih sprememb kadrov. Na zadnjem zasedanju IOS smo izoblikovali tudi predloge za člane naših samoupravnih organov, katerih volitve — kot smo že vajeni — so vsako leto (o tem na koncu sestavka).
Izvršni odbori sindikata so na svoji seji pred temeljno kandidacijsko konferenco oblikovali iz vrst
evidentiranih kandidatov kandidatno listo in sprejeli sklep o sklicu TKK, ki je bila 6. 2. 1982 po samoupravnih skupinah. Sprejeli smo tudi poslovnik TKK, obravnavali naše kandidate in kandidate nosilnih funkcij v občini, republiki in federaciji. Izbrali smo tudi enega kandidata za prvo občinsko kandidacijsko konferenco.
Možni kandidat s svojo privolitvijo, da sprejema kandidaturo, javno izraža svojo voljo in željo, da bo odgovorno in po svojih močeh tvorno sodeloval v volilni aktivnosti in da bo, če bo izvoljen, opravljal svojo funkcijo v skladu z izraženim zaupanjem in pooblastili.
V času priprav na volitve smo štirikrat sestavili zbirna poročila o številu, starosti in strokovni sestavi evidentiranih kandidatov. Pri tem smo morali gledati na to, da je med kandidati dovolj žensk, mladine, članov ZK, da so zastopani delavci iz vseh delovnih sredin in različnih izobrazb ter narodnosti clede na strukturo zaposlenih v TOZD.
Sedaj, ko to berete, so TKK že za nami in kandidati potrjeni. Preberete si jih lahko na oglasnih deskah. Pred nami so še volitve 11.3. 1982 (datum je določen) po TOZD, kjer bomo volili naše delegate v delegacije DPS in SIS, 14. 37 1982 pa bodo volitve po KS in občinah za organe in delegacije občine.
Čas delegatskih volitev pa sovpada tudi z našimi vsakoletnimi volitvami članov v samoupravne organe (v delavske svete, samoupravne delavske kontrole in disciplinsko komisijo). Volitve samoupravnih organov bodo potekale istočasno z volitvami delegacij, to je 11. marca.
Da se spomnimo: Leta 1980 smo ponovno uvedli sistem vsakoletnih volitev, pri katerih se voli polovica članov, npr. delavskega sveta; mandat traja 2 leti in le lahko največ dvakrat ponovi.
Na voliščih bodo tri skrinjice: ena za glasovnice kandidatov DPS, ena za glasovnice kandidatov SIS (morda bosta dve skrinjici — ena za združeno delo in ena za posebne delegacije, ker bo glasovnic več) in ena vol. skrinjica za glasovnice samoupravnih organov v naši DO. Na vsaki skrinjici bodo pripete kandidatne liste, tako da boste vedeli, v katero skrinjico bo treba odložiti glasovnico.
Dan volitev je po svoje prazničen dan in marsikdo med vami, predvsem kar vas je starejših delavcev, se boste spomnili časov, ko vam ta možnost ni bila dana. No, spomine prepuščamo vam, v glasilu pa o tem kdaj drugič.
Bernarda
OOZSM INDUPLATI JARŠE
Osnovne smernice dela novega predsedstva
Franc VELEPEC, predsednik OO ZSMS v In-duplati
Bilanca delavnosti naše OOZ.MS »Incluplati« Jarše zadnjih nekaj let ni bila na zavidljivi ravni. Naša aktivnost oziroma prizadevnost je »spala«, ne vemo, če zasluženo »zimsko spanje«. Priznati je treba, da si je predsedstvo trudilo prebuditi iz sna našo mladino, vendar v svojih prizadevanjih ni bilo najbolj uspešno. Krivda leži na nas vseh, saj je bila udeležba na sestankih, predavanjih, delovnih akcijah in os ta lih aktivnostih porazno nizka. Boljša je bila le na novoletnih srečanjih in izletih, pa še tam nikoli nad 20-odstotna. Osnovnih vzrokov za tako nizko udeležbo nam definitivno še ni uspelo ugotoviti, zato tudi ne vemo, kako to našo »bolezen« ozdraviti. Mar je res, da dandanes ni nobena stvar več interesantna, če ni honorirana? Ali pa je vzrok v dolgočasnosti in nezanimivosti sestankov? K slednjem velja pripomniti, da so sestanki taki, kakršne si sami naredimo. Če so nezanimivi, so zato, ker nihče ni pripravljen v njih aktivno sodelovati, aktivno pa ne sodelujemo zato, ker nismo dovolj seznanjeni s problematiko, ki jo obravnavamo. Ker pa nihče noče pred ostalimi pokazati svoje neznanje, vsak pač hlini zviška svojo navidezno nezainteresiranost in v razpravi sodeluje le z raznimi neprimernimi opazkami, da bi vzbudil pozornost drugih. V psihologiji ta pojav označujejo kot enega od obrambnih mehanizmov človeka na frustracijo. Zakaj ne bi potisnili sebe v prvi plan z vprašanji, ki bi zanimala vse. To pa lahko uspešno uresničimo le tako, da pridemo na sestanek pripravljeni. Vsak dan nam prinaša
probleme, na katere ne poznamo dogovorov. Zapišimo si svoje misli in ugotovitve ter vprašanja na list papirja, kajti le tako ne bomo tega pozabili. Na sestanku nam tako ne bo težko dati svojega prispevka in pomagati, da bo sestanek zanimivejši in uspešnejši, ker bomo pripravljeni. Novo predsedstvo se bo zato trudilo po svojih najboljših močeh, da bi naredilo sestanke zanimivejše. Poskusili se bomo čim tesneje povezati in sodelovati z drugimi družbe-
nopolitičnimi organizacijami v naši delovni organizaciji in z občinsko konferenco ZSMS. Seveda pa bodo vsa prizadevanja zaman, če ne bo množičnosti, saj le peščica ljudi ne more in ne sme predstavljati dela večine. Zato vsem našim mladincem novoizvoljeno predsedstvo ponuja veliko dobre volje in samo od nas samih je odvisno, ali bomo izboljšali svoje skromne dosežke iz preteklih let.
Franc Velepec
NAKLJUČNO ALI PREDVIDENO
* mE: ...x;
j 1*1
Skladišče gotovega blaga je prazno. Je vzrok temu:
—	konjunktura
—	sodobni in dopadljivi vzorci
—	cena
—	kvaliteta, s katero se ponašamo ali
—	premajhna proizvodnja
Ustanovitev društva DIATI občine Domžale
V času ekonomske stabilizacije se vse bolj opiramo na domače znanje in opuščamo kupovanje tujega znanja in opreme, vendar na vseh področjih našega delovanja premalo vključujemo inventivno dejavnost — premalo se čuti ustvarjalnost, kreativnost potrebna industriji, obrti in malemu gospodarstvu — zelo značilni veji gospodarjenja ravno v naši občini.
Zato smo se 10. decembra zbrali na povabilo iniciativnega odbora v restavraciji »Slamnik« v Domžalah na ustanovni občni zbor DIATI (društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav). Taka društva v drugih občinah delujejo že vrsto let, npr. v naši sosednji občini Kamnik že kar 18 let in je tako drugo najstarejše društvo DIATI v Sloveniji.
Ustanovljeno društvo DIATI bo lahko najuspešnejši nosilec ustvarjalnosti v delovnih sredinah, iz katerih bodo izhajali člani društva.
Društvo je sprejelo svoja pravila, ima svoj pečat in znak, njegovo delovanje pa temelji na načelih samoupravljanja in javnosti.
In kdo je lahko član društva? To nam pove 9. člen, ki pravi: »Vsak občan lahko postane, ob enakih pogojih, član društva na način, ki je določen v teh pravilih, in sicer mora imeti patentno listino ali patentno prijavo ali potrdilo gospodarske organizacije o tehnični izboljšavi ali koristnem predlogu v smislu Zakona o patentih in tehničnih izboljšavah. Redni član društva lahko postane tudi oseba, ki se aktivno ukvarja z izumiteljskim delom ali delom na področju razvoja in napredka tehnike, kakor tudi z delom, ki je kakorkoli povezano ali pomembno za izumiteljsko dejavnost in zaščito pravic izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav.«
Veliko nas je vključenih v delovni proces, vsakodnevno oprav-
ljamo več ali manj enake naloge, premišljujemo o njih in gotovo marsikdo med vami pride na bolj enostavno, bolj ekonomično ali bolj varno rešitev nekega procesa, vendar to svojo misel ne realizira do konca, ne sporoči naprej, čeprav bi taka misel lahko bila velikega pomena za tovarno kot tudi za predlagatelja, ki bi bil ustrezno nagrajen.
Pozivamo vse tiste, ki imate veselje do izumiteljstva oziroma ste že avtor tehnične izboljšave, da to prijavite našemu tovarniškemu Odboru za spremljanje inovacijske dejavnosti in zbiranje prijav s pripombo, da želite postati član društva DIATI.
V kolikor še niste seznanjeni, še enkrat navajam člane imenovanega odbora, kateremu se javite: Karolina Puhan — predsednik, Zdenka Seliškar — član in Gordana Gar-daševič — član.
Gordana Gardaševič
Preventiva in kuravita; piše Majda Škrinjar
Pijanstvo in alkoholizem
Pijanstvo je posledica akutne zastrupitve z etilnim alkoholom. Etilni alkohol (C;H=OH), brezbarvna, lahko hlapljiva tekočina je glavna sestavina alkoholnih pijač. Iz pijač zaužiti alkohol zelo hitro pride skozi sluznico želodca in črevesja v krvni obtok. S krvjo pride v jetra, iz jeter pa ga kri raznese po celem telesu. Ko pride alkohol do možganov, gre v možganske celice in povzroča motnje njihovih funkcij. Te motnje se kažejo v delovanju ravnotežja, govora, sluha, mišljenja in vseh drugih možganskih funkcij. Stanje pijanosti brez dvoma ni normalno, pri hujših oblikah pijanstva je potrebna celo nujna zdravniška pomoč; tudi smrt zaradi zastrupitve z alkoholom ni redka. Mnogo ljudi se opije enkrat ali večkrat v življenju, ker je uživanje alkohola pač povezano z običaji in navadami vsakdanjega življenja, pa vendar ne postanejo alkoholiki.
Če pa kdo začne uživati alkoholne pijače redno in čez mero ter postane od alkohola odvisen ali izgubi zmožnost kontrole nad količino zaužite alkoholne pijače oz. če izgubi sposobnost za abstinenco, čeprav za en sam dan, tedaj govorimo o alkoholizmu. Alkoholizem že dolgo priznavamo za bolezen, ki je dolgotrajna in se razvija od 5 do 20 let. Nastaja skozi proces, ki ga lahko razdelimo v več obdobij in faz. Kadar bolnik zaradi kakršnihkoli razlogov ne dobi v organizem potrebne količine alkohola, postane nemiren, boli ga glava, tresejo se mu roke, počuti se zelo slabo in toži
o najrazličnejših bolečinah v telesu. Te znake imenujemo abstinenčne simptome.
Alkohol ves čas spreminja osebnost človeka, dokler ne propade moralno in etično oz. umre zaradi vrste komplikacij, neozdravljivih okvar posameznih organov in možganov, jeter itd., ali celo napravi samomor. Posledice obolenja pa se odražajo še na socialnem področju, tako v družini kot v službi oz. bolezen ne prizadene samo bolnika, temveč še ljudi, ki živijo z njimi.
Iz vseh teh razlogov je zdravljenje potrebno čimprej, vendar navadno ni tako. Bolnik se namreč vrsto let na vse načine brani, da bi se šel zdravit:
1.	ne prizna da pije in sploh, da je alkoholik,
2.	če pa že prizna, obljublja abstinenco, itd.
Upira se zato, ker dolga leta prav nič ne trpi zaradi odvisnosti od alkohola. Obratno! V alkoholni omami mu je lepo. Pravzaprav si ne more predstavljati življenja v trajno treznem stanju, ko je svet zanj siv, žalosten in brez pomena. Takšen odpor do zdravljenja z vsemi mogočimi obrambnimi sistemi in manipulacijami traja v glavnem vse dotlej, dokler se zaradi posledic alkoholizma ne znajde v brezizhodnem položaju — doma ali v službi in se zato odloči za zdravljenje. Propad alkoholika je mogoče ustaviti s pomočjo ustreznega zdravljenja, v vseh fazah obolenja. Čeprav zdravil proti alkoholni zasvojenosti
ni, se v času zdravljenja nauči — učiti živeti, in sicer:
—	odvisnosti od dela, v katerem se uresničuje,
—	odvisnosti od družine, kjer najde srečo in zatočišče,
—	odvisnosti od kulture, ki ga plemeniti,
—	odvisnosti od narave, ki mu daje novih moči in ga opozarja, da je majhen, toda njen važen del,
—	da je odvisen od participira-nja pri družbenih dogajanjih.
Od tega, ali bo ozdravljeni alkoholik razvil svoje zavrte, zamrte sposobnosti, je pač odvisen njegov položaj v družini, v združenem delu in v družbi nasploh. Ustreznega položaja mu ne more dati nihče s strani; lahko mu samo pomagamo in ga spodbujamo, da si ga pridobi sam.
Najbolj popolno informacijo o alkoholizmu bomo dobili, če se pogovarjamo z zdravljenim alkoholikom ali če preberemo eno izmed knjig alkohologa dr. Janeza Ruglja, ki se je v Sloveniji prvi predal sodobnim tokovom socialne psihiatrije pri zdravljenju alkoholikov. Knjiga Dolga pot je izšla v Ljubljani leta 1977 za Dan žena. Citiram posvetilo: »Knjigo posvečam ženam alkoholikov z željo, da bi zmogle dovolj moči, odločnosti in vztrajnosti v prizadevanjih za svojo osvoboditev!« Citiram nekaj podatkov iz poglavja — Gospodarska škoda zaradi alkoholizma:
— V Sloveniji imamo najmanj 80 tisoč alkoholikov. Večina je v naj-(Nadaljevanje na 10. strani)
ALKOHOLIZEM . . .
(Nadaljevanje z 9. strani) bolj produktivni dobi svojega življenja (30 do 35 let).
— Računamo, da alkoholik izgubi v življenju vsaj 10 delovnih let, to pomeni, da na vsako generacijo v Sloveniji izgubimo 800.000 delovnih let.
— Ce alkoholik med letom izgubi samo dva delovna meseca zaradi bolezni in drugih izostankov z dela, gre v Sloveniji zaradi alkoholizma v izgubo na leto 160.000 delovnih mesecev.
Medicina se drži pravila, da je bolezen treba predvsem preprečiti, če ji to ne uspe, pa zdraviti. Pri alkoholizmu je težje kakor pri drugi bolezni ločiti zdravljenje od preprečevanja. Že dejstvo, kako težko je preprečevati alkoholizem nam najbolj kaže, da si lahko vsak nemoteno in brez kontrole, v neomejenih količinah nabavi alkoholne pijače, ki so povzročitelji bolezni. Tako preprosto si ne moremo nabaviti nobeno drugo sredstvo, ki povzroča bolezen oz. prikazano gospodarsko škodo.
Naša DO, ki ima organ izrano zdravstveno socialno službo, rešuje probleme alkoholizma vsa leta od vzpostavitve službe, in sicer po smernicah medicine, ki je tozadevno nenehno v razvoju. Začetek dela je bil zastrašujoče pesimističen, toda okrepljen z voljo in mislijo: če bomo pomagali vsaj enemu alkoholiku, da se bo vsestransko rehabilitiral, bomo izpolnili svojo dolžnost. Danes smo kar ponosni na dva sodelavca, ki s treznimi očmi gledata lepoto sveta okoli sebe ter pridno opravljata svoje delo.
Sicer je DO izoblikovala tudi program boja proti alkoholizmu:
1.	V samoupravne splošne akte in sam pravilnik o varstvu pri delu smo vnesli določbo, da delavec ne sme pričeti oz. nadaljevati z delom, če je vinjen oz. v opojnem stanju, ter določbo, da so neposredni vodje del dolžni odstraniti delavca z dela če je pod vplivom alkohola oz. v opojnem stanju.
2.	Realizirali smo v času malic nabavo samo brezalkoholnih pijač.
3.	Iz reprezentance smo izločili alkoholne pijače.
4.	V program poučevanja novincev smo vnesli zdravstveno prosveto alkoholizma.
5.	Zajeli oz. evidentirali smo alkoholike in jih vsestransko motivirali za zdravljenje.
6.	Seznanjali smo neposredne vodje del s sodobnimi pogledi na alkoholizem oz. da smejo in morajo uporabljati vsa zakonita sredstva in postopke, da se alkoholik čim preje znajde v brezizhodnem položaju, v katerem nima druge izbire kot odločitev za zdravljenje.
7.	V kolikor smo alkoholika pripravili, da se je odločil za zdravljenje, smo mu omogočili sodobno zdravljenje in družbeno rehabilitacijo.
Majda Škrinjar
V pokoj je odšel tovariš Franc leraj
Zapisal Otmar Lipovšek
Pred novim letom 1982 je bilo, ko sva si sedla nasproti, najprej v naši lepi sejni sobi in potem v pisarni šefa komercialnega sektorja. Svojega sogovornika sem prosil za razgovor, preden bi mi »ušel« v pokoj. Ni bil takoj pripravljen pogovarjati se, ker ni vedel, s čim bi pričel. Potem ko so besede stekle, je bilo tega veliko. Od maja 1950 do danes je pač dolga doba in za nekatere stvari je prav, da jih tudi v tej obliki ohranimo mlajšim sodelavcem, da bodo vedeli: ni bilo vse tako, kot je danes. Prisluhnimo torej pripovedi Franca Jeraja, ki je diplomiral leta 1964 na Višji šoli za organizacijo dela in si pridobil naziv inženir organizacije dela.
»Od leta 1950 imam shranjene vse podatke, ki zadevajo proizvodnjo pripravljalnice in tkalnice, katerih vodstvo sem s prihodom prevzel. V obeh obratih je bilo zaposlenih okrog 560 ljudi, večina je bila tkalcev, ki so delali na 330 statvah. Kdor tistih časov ne pozna osebno, temu je tudi pogled v tkalnico težko opisati. Posebnost so bile statve za okroglo tkanje gasilskih cevi in jadrovinski oddelek, ki je bil od ostale tkalnice predeljen z žakljevi-no. Vsako soboto smo imeli eno uro čiščenje strojev in prostorov.
Leta 1961 smo montirali prve Pi-canol avtomatske statve. Tri leta pred tem nove stroje za okroglo tkanje gasilskih cevi, katere smo nabavili na Norveškem (Picanole je dobavila tovarna Tekstilstroj iz Zagreba). Nove statve smo najprej montirali v II. nadstropju predilnice, kjer smo imeli na voljo polovico proizvodne hale. Ko sem prišel v Induplati, smo izdelovali vsega 26 artiklov, največ kanafasa in jac-quardski grade! za žimnice. Veliko smo delali tudi pollanenega platna.
Picanole in ATR statve smo po nekaj mesecih preselili v novo zgradbo, ki je bila po načrtih predvidena za pomožne delavnice. Žal smo »zlate čase« za investicijsko dejavnost zamudili, to so nam očitali mnogi — in upravičeno. Tako smo se ubadali s staro škrobilnico, za katero smo komaj zmogli denar za novo sušilno komoro znamke mohr. Stara je ostala dolgo let tudi pripravljalnica, kjer je bila novejšega datuma le »kopsarca« ter angleško snovalo znamke schlafhorst. Obe sa-ški snovali sta bili starega tipa, eno celo tako staro, da njenega avtorja večina sploh nikoli poznala ni (imela je še leseno cevčnico).
Kljub tem težavam je bila v tistih časih aktivnost Zveze komunistov, ki se je tedaj še imenovala KPJ, in sindikata, živahnejša, kot je danes. Komunistov nas je bilo takrat okrog 50, število je kasneje zavoljo kampanjskega pridobivanja članov naraslo celo na 100, je pa zopet upadlo. S tovarišem Lovrom Giovanclijem smo leta 1978 slavili
Franc JERAJ
30 let partijskega staža. Danes je v celoti gledano sestav naše OO star; priliv mladih zastaja.
Do leta 1950 je bila Induplati na nezavidljivem glasu. Takrat pa so prišli iz šole mlajši tekstilci, ki so prekinili s fluktuacijo. Kader se je stabiliziral in to je bilo dobro. Življenjski pogoji so bili drugod še naprej boljši, vseeno, za Induplati so se pričeli boljši časi. Z letom 1950, takrat sem prišel v Induplati, sovpada tudi pričetek samoupravljanja. Na prvih volitvah so me izbrali za predsednika upravnega odbora. To sem bil potem še nekajkrat.	Spomi-
njam se tudi razprav o zahtevi po boljši informiranosti članov kolektiva, kar je bil povod za začetek izdajanja lastnega glasila, ki smo mu dali ime Konoplan. Med prvimi odločitvami je bil tudi sklep o izgradnji nove ograje okrog tovarne, ker je bilo mogoče priti skozi staro ograjo, kjer se je to komu zahotelo. Prilika dela tatu, in tatvine so bile zato takrat pogoste. Vmes pa so se tatovi s čuvaji tudi obstreljevali — z ostrimi naboji.
Kljub temu sem prepričan, da smo delali pred tremi desetletji z večjim idealizmom; dandanes smo materialisti. Drug drugemu smo in postajamo iz dneva v dan bolj tuji. Včasih smo se spontano lotili tudi najtežjih nalog (sečne akcije, zavzeto delo, ki je rodilo udarnike ipd.). Najboljši med nami je dobil radioaparat znamke Kosmaj, udarniki pa živilske karte vrste TD, pa točke za nakup tekstilnih izdelkov in drugega.
Ja, vzdušje je bilo prisrčnejše in rad se spominjam izleta pionirjev našega telovadnega društva Partizan, katere sva s tovarišem Zabukovcem popeljala na izlet v Opatijo. Za krmilom starega avtobusa, ki je bil »naš«, je sedel Inko. Z Ladom sva menjaje skakala iz avtobusa in na vrhniškem klancu podstavljala coklo pod kolesje, da ne bi zdrveli po klancu nazaj proti Vrhniki.
Leta 1959 smo bili trije na strokovnem izpopolnjevanju v SSSR. Velikosti njihovih tovarn z našimi (Nadaljevanje na 11. strani)
(Nadaljevanje z 10. strani) niso primerljive, vseeno je napravila name naj večji vtis Moskva s svojimi širokimi cestami, preko katerih se komaj upaš. Edinstven je tudi Rdeči trg ter moskovska podzemna železnica s postajami.
Leta 1960 sem si kupil fička. To je bil velik dogodek za tiste dni. Na prva leta mojega življenja v Jaršah me spominjajo tudi družabni večeri, katere smo tako složno in skrbno pripravljali. Pri nas v Induplati se je enako kot drugod, prav zaradi takšne oblike dela, porodila potreba po ustanovitvi društva. DITTS se je rodil leta 1953; postal sem prvi predsednik.
Tekom teh let, je rekel na kraju moj sogovornik, ki je bil najprej obratovodja tkalnice, nato vodja priprave dela in nazadnje šef tehničnega sektorja v skupnih službah Induplati, je postala »febrka« drugačna, kot je bila. Pogoji dela so neprimerno boljši in standard je na zavidljivi ravni. Sodobnejša je tudi strojna oprema, čeprav ni modernizacija nikoli zaključena in zato še to in ono manjka. Tri desetletja sem sodeloval pri oblikovanju politike dela Induplati; o uspešnosti sem pripovedoval. To mi daje zavest, da sem lahko zadovoljen, ko odhajam. Ob tem bi rad naglasil, da grem iz prvega v drugi dom.
Sledilo je tisto obvezno vprašanje za konec obujanja spominov, katerih je bilo vedno več. Kaj boš počel doma, kakšen je načrt za naprej?
To sem sklenil napisati: Tovariš Jeraj, prijatelji ostajamo in s tem gradivom je mogoče živeti še dolgo brez posebnih načrtov. Ti bodo nastajali po potrebi.
ZAHVALE
Ob smrti mojega dragega KARLA GREGORCA se zahvaljujem vsem sodelavcem Konfekcije Mengeš za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča hči Ivanka Pogačar
Ob smrti moje drage mame FRANČIŠKE RAHNE se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za denarno pomoč.
Hčerka Mari Rahne
Ob smrti mojega moža JOŽETA LENČEK se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti.
Žena Nika z družino
IN MEMORIAM IVANU VAVPETIČU
Leto se je stekalo. Veliko rok prijateljev in znancev je bilo v teh dneh podanih. Geste so spremljale le jedrnate želje: »Srečno in zdravo!« Družini Vavpetič so tiste dni stiski rok izražali sožalje in sočutje. Kruta bolezen jim je za vedno iztrgala iz njihove sredine človeka, ki jih je vseskozi varno vodil skozi življenje. Mislim, da je odveč vprašanje, če smo ga poznali. Ivan Vavpetič-Šloser (partizansko ime) je bil naš dolgoletni član. Bil je krepak in odločen ter v svoji skromnosti z lahkoto opravljal delo, ki mu je bilo zaupano. Kot kovač je moral marsikdaj po žareče železo v ogenj in prav to je bil njegov življenjski motiv. S svojo jekleno pestjo je bil vedno pripravljen udariti in pomagati tovarišem v najtežjih trenutkih. Že ko se je pred 63 leti rodil v Jurjevi družini, je njegov jok dal vedeti svetu, da gre za fantiča, ki se ne bo dal kar tako ugnati. Narava ga je obdarila z močjo in hrabrostjo. In s poštenostjo, to bi rad posebej poudaril.
Med nami je bil izbran za najrazličnejše funkcije. Nobene se ni branil. Deloval je v sindikalnih odborih in samoupravnih organih. Bil je predsednik upravnega odbora in Zveze borcev. Bil je povsod, kjer je življenje zahtevalo neomahljivega človeka, ki bo deloval v korist široke družbe. Ne bi pretiraval, če bi rekel, da je kot nekakšen ljudski branilec zagovarjal tiste, ki se jim je godila krivica. Nikoli ni bilo za vse enako in tega tudi v prihodnje ne bomo doživeli. Toda pravica majhnega človeka je bila za Ivana Vavpetiča svetinja. Osebno se pri tem ni okoriščal.
Mnogi, ki so mu v juriših sledili, so ga v miru prehiteli. Tega jim ni zavidal, nasprotno, vese-
Ivan Vavpetič
lil se je srečanj z borci, ki se niso ustrašili nekajkratne premoči sovražnika. Bil je samozavesten. Tudi takrat, ko je bil dobro razpoložen, je kazal resen obraz. Veselost je odsevalo samo srce. Kdo bi kdajkoli pomislil, da bo prav to junaško srce odpovedalo.
" Tudi ko je bil upokojen, ni miroval. Ukvarjal se je s svojim poklicem in nekaj časa tudi s farmarstvom. Večkrat smo se videli in vsakič je bilo snidenje prijetno.
Za družbo je delo nadaljeval v krajevni skupnosti. Menda je bil vedno izvoljen v članstvo. Tudi v tej zadnji sestavi je bil član. Njegov glas je veliko tehtal, zato ker se je za socializem boril; in boril se je za svoj narod in za sovaščana.
Ovinkov ni poznal, najmanj v besedah — kar je komu šlo, to mu je povedal, naravnost v oči. Škoda, da nismo vsi takšni.
Pota življenja so različno dolga, zato nam je slovo hudo predvsem, kadar je to slovo od dobrega človeka, poštenjaka in od od junaka.
Lik pokojnega Ivana nam bo ostal v spominu, predvsem pa naj bodo on in njemu enaki vodilo mladim na svojih bodočih življenjskih poteh.
Slava njegovemu spominu!
Janez Hafner
ZAHVALA
Ob tragični smrti mojega sina
DUŠANA MIHELČIČA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem predilnice in sukalnice za izraze sožalja in denarno pomoč.
Žalujoča: Pepca Mihelčič z družino
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega moža
IVANA VAVPETIČA se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala tudi tovarišu Hafnerju za po slovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoča žena Katarina
obvestilcTiz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	Jurišič Marija, dvojenje v predilnici, vstopila 1. 1. 1982,
2.	Benčina Olga, tkalka, vstopila 12. 1. 1982,
3.	Žerovnik Milka, tkalka, vstopila 12. 1. 1982,
4.	Lisjak Anton, not. transp. priprav., vstopil 14. 1. 1982,
5.	Burja Stane, vzdr. strojev v tkalnici, vstopil 18. 1. 1982,
6.	Šivavec Irena, tkalka, vstopila
19.	1. 1982,
7.	Flis Slavica, tkalka, vstopila
20.	1. 1982.
Izstopi:
1.	Friškovec Marija, tkalka, upokojena 31. 12. 1981,
2.	Gavranovič Zemka, tkalka, izstopila 31. 12. 1981,
3.	Kordež Dušan, not. tran. v priprav., odšel v JLA 6. L 1982,
4.	Jurišič Marija, dvojenje, izstopila 8. 1. 1982,
5.	Avbelj Stane, mikanje, odšel v JLA 8. L 1982.
TOZD KONFEKCIJA
Vstopi:
L Hribar Sandi, ključavničar v kov. konstr., vstopil 4. L 1982,
2.	Rode Jože, del. na mont. ogrodij, vstonil 4. L 1982,
3.	Vovk Marko, del. na pripr. ogrodij, vstopil 4. L 1982,
4.	Narat Milan, ključavničar, varilec, vstopil 18. L 1981,
5.	Rogovič Miroslav, mehanik v OE Mengeš, vstopil 18. L 1982,
Izstopi:
L Šoštarič Jože, pom. ključavničar, odšel v JLA 6. L 1982,
2.	Plaznik Milan, ključavničar-va-rilcc, odšel v JLA 6. L 1982,
3.	Homar Janez, pom. ključavničar, odšel v JLA 6. L 1982.
TOZD MALOPRODAJA
Sprememb ni bilo.
TOZD RESTAVRACIJA
IN DOMOVI
Sprememb ni bilo.
DELOVNA SKUPNOST
SKUPNIH SLUŽB
Vstopi:
L Hrovat Darinka, koresp. za izvoz, vstopila 1. L 1982,
2. Videnšek Anton, p roj. in nadzor elektro del, vstopil 18. L 1982.
POROČILO O GIBANJU OD ZA DECEMBER 1981
Vrednost točke je znašala v btto vrednosti din 0,09. Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja — din 11.025.— TOZD Maloprod. — din 13.083.— TOZD Restavracija in počitniški domovi — din 11.956.—
TOZD Konfekcija — din 10.526.— Delovna skupnost skupnih služb — din 16.786.— Pregled osebnih dohodkov za mesec december za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del oz. nalog.
Razred	TOZD Proizv.	TOZD Malopr.	TOZD Restav.	! TOZD ■ Konfek.	DSSS
7000—8000	13			10	1
8000—9000	52		1	63	1
9000—10000	113	4	2	71	2
10000—11000	118		4	64	6
11000—12000	99	4	6	31	5
12000—13000	45	10	3	17	7
13000—14000	25	3		9	10
14000—15000	20	2	1	7	11
15000—16000	16		1	3	6
16000—17000	7				9
17000—18000	2	1		3	10
nad 18000	5	2	1	7	38
skupaj:	515	26	19	285	106
Naj nižji OD	7108	9116	8885	8230	8035
Naj višji OD	26026	24804	20525	26905	34609
Povprečni OD	11025	13083	11956	10526	16786
	Bolniški izostanki v cmesecu	d e c e m b r	u 1981		
M	-	' O
°	'	. •	a
TOZD	Štev. zaposl.	S S =. 5">	Nesreče pri delu v	1 g/ Z >	Spremstvi druž. čl. \	! Noseč, in dop. v "o	! Podalj. pt I dop. v	j Skupaj iv""	h
Proizvodnja izd. iz									
sintetičnih vlaken	539	4.78	0.48	0.80	0.06	0.95	1,43	8.50	8.807
Maloprodaja	27	6,84		0.41				7.25	371
Restavr. in domovi	19		2,73					2,73	98
Konfekcija	294	2,67	0,31	0,61	0,21	0,43	2,05	6,28	3.544
Delovna skupnost									
skupnih služb	110	1.70		0,11	0,10	1,82	1,82	5,55	1.173
Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih 989 delavcev in 2 vajenca.
Izostanki	zaradi	bolezni	4.53 11
Izostanki	zaradi	nesreč	0.40%
Izostanki zaradi nosečnosti in poroda	0,85 %
Izostanki	zaradi podalj.	por. dop. 1,59 %
Skupaj :	7.37 " „
Izstopi:
L Lah Vesna, korespondent v EAS, izstopila 23. L 1982,
POROČILI SO SE:
Rojc Marija, Konfekcija Radomlje, poročena MALNAR.
REDAKCIJO SMO ZAKLJUČILI 29. JANUARJA 1982
Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠE-VIC, Otmar LIPOVŠEK, Janez KOSMAČ, Cilka MRDJ ENOVIC, Ingo PAS, Bernarda PAVLIC (urednica), Alojz PUŠLAR, Matjaž PAVLIN, Janko UKMAR, Majda VRHOVNIK. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. 4. 1974).