DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom.		Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev.	■ a	Sobota 24. marca 1928.	Leto III.
Za zaščito stanovanjskih najemnikov.
Sodrug Petejan predložil parlamentu nujni Predlog za podaljšanje stanovanjske zaščite.
Beograd, 23. marca (telefonično).
Sodrug Petejan je vložil v parlamentu nujni predlog za podaljšanje stanovanjske zaščite za eno leto. V Predlogu zahteva maksimiranje najemnin, in sicer za enosobno stanovanje največ sedemkratno, za dvosobno največ osemkratno, za trisobno največ devetkratno povišanje najemnine iz leta 1914.
Parlament je sprejel nujnost predloga in bo predlog vzet nemudoma v
razpravo, najbrž še pred izglasovanjem proračuna. V odbor za razpravo predloga je bil izvoljen tudi s, Petejan. Proti predlogu so zahrbtno intrigirali klerikalci, vendar v parlamentu niso upali nastopiti.
Dolžnost stanovanjskih najemnikov je, da tej akciji s, Petejana dajo še poseben povdarek na shodih za podaljšanje stanovanjske zaščite!
Ženski dan.
Ženska socialistična internacionala je stopila zadnja v vrsto delavskih internacional. Naravno. Probujanje žena, katere še posebno tlačijo socialne razmere in tisočletni predsodki, je toliko težje in uspehi toliko počasnejši. Toda kakor je tudi začetek težak, vendar opažamo, da so žene, zlasti po vojni, pokazale vse večjo okretnost in borbenost, nego je svet pričakoval in ne samo okretnost in borbenost, tudi vztrajnost in doslednost. čim so se žene jele javno udejstvovati, se je razblinila v nič tudi bajka o politični reakcionarnosti žen. Le v nekaterih primerih tvorijo žene volilni kader reakcionarnih strank, v glavnem so se pa opredelile za socialne, razredne stranke, kakor nam dokazuje slučaj Češkoslovaške, pa Nemčije, Avstrije itd., kjer se žene bolj in bolj uveljavljajo v delavskem pokretu, ne samo kot volilno število, nego tudi kot aktivno sodelujoča moč. Ženska Internacionala je zato danes uvaževana sila in je zato naravno, da vse njene prireditve živo pozdravlja in podpira ves razredni mednarodni proletariat. Te dni prireja ženska Internacionala svoj vsako-
letni ženski dan širom sveta in prirejajo ga širom Slovenije tudi sloven-ške žene. To manifestacijo moramo tudi letos pozdraviti z besedami najtoplejše solidarnosti in jej želeti največji uspeh!
Če kje, je zlasti v Sloveniji izobraževalno in organizatorično delo med ženami nujno potrebno in nihče ga ne more bolje izvršiti, kot žene same. Te zavedne žene pa morajo delati v najtesnejši skupnosti s socialističnim gibanjem, morajo nasloniti vso svojo ideologijo na socialistično razredno ideologijo.
V socializmu je rešitev proletarske žene. V socializmu je njeno mesto.
Poleg delavske Internacionale in mladinske Internacionale mora rasti in procvitati ženska Internacionala.
Na letošnjih zborovanjih naših žena morajo sodelovati tudi moški somišljeniki, da izpričajo tako svojo aktivno solidarnost s prebujajočim se žemstvom.
Žene na plan! V org&inizacije, na kulturno delo, na delo za, socializem, v katerem je rešitev vsega delavskega razreda, v katerem je edino tudi rešitev žene!
Čulkovski:
Kvišku, ve žene!
(K prazniku ženske internacionale dne 25. marca 1928.)
Kvišku, ve žene, naj več nobene plahosti, dvomov med vami ne bo!
Ste dolgo trpele in hrepenele, biti1 svobodne en dan samb!
Zdaj se na ceste zbirajo v vrste vaše sodružice vseh dežela!
Zapustite koče še ve, da mogoče bo skupno premagati svet bede in zla!
Že davno ognjišče vam ni več svetišče, kjer žena-svečenica za ogenj skrbi!
Zdaj glad se tam suče, odvzel vam je ključe, vas pred kapitalom na kolena tišči!
Kri vaših teles naj ve bi za ples vzgojevale krvavi, tiranom v korist?
Naj vaši sinovi zagledajo novi svet idealov, svetal in čist!
Zapustite koče, hotenje naj vroče vas združi še v boju pravičnem z možmi! Naj prapor rdeči, v zarji blesteči človeštva svobode, pred vami žari!
Stanovanjski najemniki v Mariboru!
V nedeljo, dne 25. marca 1928 ob pol 10. uri vsi na
shod zn podnljšanje stanooaniske zottlte
k Gotzu, da podpremo akcijo s. Petejana v parlamentu.
Kraj. org. SSJ in strok, org. .
Delavke! Sodružice! Žene in dekleta!
Proletarske žene vseh narodov na celem svetu demonstrirajo v mednarodnem ženskem tednu:
Za svetovni mir!
Za enakopravnost žene z možem!
Za splošno, enako in tajno volilno pravico žene!
Za spremembo § 144 (kazenskega zakona o odpravi telesnega plodu)! Za spremembo zakonskega prava! Proti ukinitvi zaščite stanovanjskih najemnikov!
Za osemurni delovnik!
Proti izkoriščanju žene doma, in v tovarnah !
Žene v velikih evropskih državah so se že osvobodile suženjskih spon; me žene na Balkanu jih moramo v tem posnemati.
Zato pridite vse zatirane in trpeče v nedeljo, dne 25. marca ob 3. uri popoldne v Gambrinovo dvorano k slavnosti mednarodnega ženskega dneva.
Ženska sekcija kraj. org. SSJ, Maribor.
Sodružice in sodrugi!
Vabimo vas na
javni ženski shod,
ki se bo vršil v Ljubljani, dne 25. marca ob 3. uri popoldne v Mestnem domu s sledečim dnevnim redom:
1. Za svetovni mir.
2. Za zaščito mater in otrok.
3. Za spremembo §§ 144—148 avstr. kaz. zakona.
4. Zia pobijanje prostitucije.
5. Za zaščito stanovanjskih najemnikov.
6. Za žensko volilno pravico.
Sodružice in sodrugi! Prva in najvažnejša naloga sedanjega človeštva je delo za svetovni mir. Med narodi ne more biti sireče in blagostanja, dokler se bo človeštvo med seboj klalo in morilo, dokler bodo države večino svojih dohodkov uporabljale za militarizem. Dokler si bodo ljudje stali nasproti z nabitimi puškami in bajoneti in dokler bodo strupene pline uporabljali v vojne namene, se ne moremo in ne smemo ponašati s kulturo in civilizacijo.
Tudi sejne bo smelo človeštvo ponašati s kulturo tako dolgo, dokler
bo žena brezpravno ječala v suženjstvu.
Začetek prave človeške kulture in civilizacije bo šele tedaj, ko bodo države uporabljale svoje dohodke mesto za vojne svrhe, za nabavo vsakovrstnih strojev, ki bodo olajšali človeku delo, dalje za starostno in one-moglostno zavarovanje vseh ljudi, za zaščito mater in otrok, za pomoč bolnim, za zgradbo zdravih človeških bivališč, za obvarovanje mladih deklet pred izkoriščanjem potom prostitucije, v katero jih čedalje bolj tira beda in cinična brezvestnost današnje nekulturne družbe.
Vse to bo doseženo šele tedaj, kadar ibo v takih zadevah smela povsod odločevati tudi žena, ki tvori nad polovico vsega človeštva. Zato tir jamo ponovno tajno in. enako aktivno in pasivno volilno pravico tudi za žene.
Sodružice in sodrugi, ter vsi, ki želite človeštvu srečnejših dni,
pridite na shod,
da z vašo navzočnostjo dokažete, da hočete kulturo, ki bo prinesla človeštvu mir in blagostanje.
Zveza delavskih žen in deklet.
Nezaslišano partizanstvo klerikalcev na Okrožnem uradu.
Mnogo smo že pisali o uzurpator-ski vladi ljubljanskih klerikalcev na Okrožnem uradu in tudi o napakah v socialnem zavarovanju, o katerih nosijo sedaj tudi klerikalci vso krivdo, in vsikdar, kp smo prišli ž njimi zopet skupaj na sejo, so nam zatrjevali, da bi delavsko časopisje na iznesene očitke zoper nje najraje tožili, da se pa bodo iz neke nepojmljive širokogrudnosti omejili raje na anketo, ki se ibo vršila v Mariboru, kjer bodo na vse delavske proteste »stvarno«, odgovarjali in te odgovore potem ljudstvu servirali.
V sredo se je pa vršila bilančna seja Okrožnega urada in na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje nekaterih skonstruiranih nastavitev. S temi nastavitvami so klerikalci v svojem pohlepu po oblasti in partizanstvu posekali vse, ki so v naši državi skušali doslej voditi partizansko politiko, kajti nastavili so na nova službe-
na mesta same klerikalce. Kdor ni klerikalec, ne more biti uradnik OUZD, se je glasila parola. Pa tudi ona mesta so deloma zasedli s klerikalnimi pristaši, kjer že dolga leta čakajo zaslužni uradniki na svoje napredovanje. Prav nič se niso ozirali na službene sposobnosti, nego izključno in samo na to, če je dotični njihov pristaš. Na ta način kopljejo z neverjetno naglico našemu socialnemu zavarovanju grob tisti ljudje, ki nastopajo danes kbt zaščitniki socialnega, zavarovanja.
Ne glede na visoke upravne stroške, ki jih ima doslej ta birokratični urad bolniške blagajne, so nastavili v sredo glavarja pri ljubljanskem velikem županstvu gospoda Velikonjo za podravnatelja Okrožnega urada in uradnika delegacije ministrstva ii* nanc, Jerneja Božiča, za tajnika urada, ter razen tega še enega jurista iz Maribora in tri druge klerikalce —
Volnena obleka.
ns
Vse, kar je iz volne, se da očistiti z ,RADI-ONOM". Edino ne pozabite, da je volna zelo občutljiva in da je treba z njo previdno postopati.
Volna ne prenese vroče vode, ker ji vročina strdi vlakenca.
Torej:	.RAD	ION'
raztopi v mrzli vodi kot zmeraj in v tej raztopini malo premečkaj in pre-gnječi volnene stvari. „RADION“ bo odpravil čisto sam vsako nesnago.
Volnene stvari se ne smejo pri sušenju obesiti, ampak razprostreti po čistem platnu.
S tako metodo boste očistili vse, kar je iz volne, torej svoj jumper, svojo pleteno kapo in vse slično. Barvane stvari bojo ponovno pokazale svoje dražesti kot da so nove.
v celem torej šest ljudi, ki niso bili ni-kcli zavarovalni uradniki, pač pa samo dobri klerikalci. In to vkljub temu, da ima urad že danes svojega ravnatelja, podravnatelja in tajnika. S tem so klerikalci sklenili zapraviti letno nad 300.000 Din delavskega de
državi niso niti sposobni njihovi širom sveta znani radikalni zavezniki.
Pri vsem tem pa igrajo skupno z demokrati na Okrožnem uradu vlogo zaščitnika socialnega zavarovanja in uče mariborske delavce z neizčrpnimi predavanji zdravstvene in uprav-
narja, samo zato, da bodo imeli tudi j ne ekonomije. Radovedni smo, če se
Atil n O	Am	iton	H«	n	  L	«	J	„	t..	J	!_?	 1*-	-_____ 1*1
oni na Okrožnem uradu svojo strokovno organizacijo in svoje ljudi, kakor je to brez sramu priznal iz predsedstva sam g. Krek.
S tem svojim sklepom so klerikalci uvedli v Sloveniji in to v socialnem uradu, najgršo partizanstvo, ki ga v
bodo tudi sedaj vzlic vsem velikanskim stroškom, ki jih povzročajo s svojim partizanstvom našemu socialnemu zavarovanje, upali trditi, da je en okrožni urad v Sloveniji cenejši nego dva. O tem bo delavstvo seveda še spregovorilo.
Socialistično delo za železničarje.
Govor s. Petejana ob priliki debate o budžetu ministrstva saobračaja v Narodni skupščini dne 8. III. 1938.
(Nadaljevanje.)
Opravičena je torej sumnja, da
bo tudi tukaj letos trpel delavec in bo na vse mogoče načine prikrajšan in izkoriščan.
Istotako bi lahko omenil razne druge stvari, toda ker je že precej pozno, se hočem samo na kratko in hitro ustaviti na raznih stvareh, ki jih smatram za važne. Kar se tiče novega pravilnika za delavce, mo-
ram omeniti, kar so tudi naglašali poslanci iz vladnih strank, da je ta pravilnik tak, da železniško osobje. absolutno ne more biti zadovoljno. Zadovoljno ne more biti radi tega, ker namesto da bi se mu dodalo nekaj novega, se mu bo odvzelo še to, kar je imelo poprej. To velja zlasti za naše slovenske železničarje, ki so imeli v prejšnjih časih
še dosti urejene razmere, ki so se pa sedaj poslabšale. Ta pravilnik je pomanjkljiv z dveh strani, materi-jelne in moralne. Predvsem moram konstatirati, da je ta pravilnik sestavljen na način, ki nasprotuje zakonu o zaščiti delavcev iti zakonu o saobračajnem osobju. Nasproten je, ker dovoljuje, da se sprejemajo vajenci že z 12. letom, mesto s 14., kakor je bilo dosedaj. Cezurno delo se bo plačevalo sedaj samo s 25 odstotki, medtem ko se je plačevalo dosedaj s 50 odstotki. Poleg tega pa ta pravilnik tudi ne predvideva institucije delavskih zaupnikov.
V rnaterijalnem oziru je ta pravilnik poslabšal razmere železniškega osobja še hujše. Poprej je postal delavec stalen že po enem letu službe, sedaj bo pa postal šele po 5 letih.
Istotako so se sprejemali delavci v provizijski fond poprej že po enem letu službe, sedaj se bodo pa šele po 5 letih.
Skrčila se je tudi pravica do dopusta.
Pravica do pokojnine, ki jo je dosegel prej delavec že po 8 letih, se je raztegnila sedaj na 15 let.
Posmrtnina za slučaj smrti delavca in profesionista se je sedaj sploh odpravila, medtem ko so dosedaj dobivale rodbine umrlih delavcev in profesionistov gotovo odškodnino.
Prav tako se je znižala plača za čezurno delo — kakor sem to že prej omenil — od 50 odstotkov na 25 odstotkov normalne plače.
Medtem, ko so se na eni strani znižali prejemki v škodo delavcev, so se pa zvišala bremena. Omenim naj predvsem težke disciplinske kazni. V prvi vrsti naj omenim disciplinsko kazen odpusta iz službe, ki naj jo izreka direktor sam. Kaj to znači, vam je lahko jasno, če se je že razglasilo s posebno okrožnico, da bodo naši ljudje za posamezna prekršenja službe brez disciplinske preiskave premeščeni v Južno Srbijo, se priznava, da so tamkaj nečloveške in neevropske razmere. Protestiram proti temu, da se železniškemu osobju grozi z nekako jugoslovansko Sibirijo, ne da bi se inu pri tem povedal vzrok in okolnosti takšne grožnje.
Istotako je poslabšan pravilnik tudi v tem, da je porazdelitev bremen za starostno zavarovanje naložena izključno le na delavce. Delavec mora plačati 6 odstotni prispevek*, drž,ava pa da samo nekaj, kolikor se ji pač zdi in kolikor smatra za potrebno. Medtem, ko država sili delavca, da mora plačevati prispevke za ta fond, se pa pri upravi tega fonda ž njim ne postopa tako. Pri upravi si je namreč ministrstvo saobračaja pridržalo absolutno moč.
Istotako je s pravilnikom po-
Polagajte važnost
pri nakupu čevljev v Vašem lastnem interesu:
1. na dobro kvaliteto (brez papirja ali manjvrednega usnja),
2. na dobro izdelavo, tako, da se dajo pozneje za nizko ceno popra-viti,
3. da popolnoma odgovarjajo Vaši nogi ne samo po dolžini, ampak tudi po širini,
4. na času primerno fazono, katera ne izgubi svoje prvotne oblike,
5. da je cena kljub dobri kvaliteti M dobri izdelavi primerno nizka,
6. za občutljive ali boleče noge je potrebna pri nakupu podvojena pazljivost.
Ako zaupate in se odločite za naše čevlje, Vam garantiramo v vsem najvestnejšo in najcenejšo postrežbo.
»KARO" MBribor.Kortfliac.il
m
slabšana stalnost. S §§ 34, 60 itd. je popolnoma izigrana vsaka stalnost delavstva. S §§ 35 in 29 je pa delavstvo z ozirom na že v tekočem proračunu izvršeno znižanje kreditov za delavske plače obsojeno na nadaijne redukcije plač in brezplačne dopuste. Gotovo je, da vse to med deiavci ne more ustvariti dobrega razpoloženja, da bi delali z večjo energijo, kar bi bilo samo v procvit in korist našega splošnega gospodarstva.
Gospodje, potrebno je_ in vesel sem, da je to konštatiral tudi moj tovariš iz Srbije, da se mora ta pravilnik čimprej spremeniti, in da naj se to zgodi dogovorno z uslužbenci samimi, za katere je pravilnik namenjen, ne pa, kakor se je dosedaj dogajalo, da so se taki pravil-, niki in uredbe izdajale, ne da bi bili vprašani tisti, ki so pri tem prizadeti. Navadno se pokličejo visoki gospodje uradniki, ki so nasprotniki delavskih organizacij in ki prezirajo nižje uslužbence, kateri so najbolj udarjeni in katerim je življenje naj-bolj otežkočeno. Ti gospodje potem izdelajo sami razne pravilnike in naredbe ter se pri tem prav nič ne ozirajo na to, ali so delavcem všeč ali ne.
Omenil bi še neko drugo stvar, ki je v zvezi s tem pravilnikom in obenem tudi s pravico, ki so jo imeli naši železničarji pred uveljavljenjem zakona o saobračajnem osobju in pravilnika, to je takozvana prosta vožnja med drugimi drža-? vami.	(Konec	prihodnjič.)
Za nego zob je neobhodno potrebna zobna pasta A
»
a
LEO SILA:
Človek mrtvaSkih lobanj.
Kronica raztrganih druš. i	2
Nič ne vem, kam bo šla moja pot. Vi vsi, Sonja, Binica, Tine, Januš in kolikor vas je bilo in vas še je, oprostite za trdo besedo, ki sem jo postavljal v zapiske. Samo zato, da ibi vaša trpeča mladost mogočno in trdo odsevala v njih v vsej svoji moči in nemoči, v vsem trpljenju in ponižanju. Sprostil bi se rad tega kar se je zgodilo, ker hočem živeti, hočem nadaljevati pot, ki smo si jo zastavili. Ne vem, kako vodi, kako pelje. Verujem pa, da pelje v odrešenje. To vero nosim od prvega dne. Neusahljiv vir mi je bila v težkih dneh. Da bi mi bila še v bodočnosti ....
Pozdravljeni Binica in Sonja!
Pozdravljeni vi vsi!
Iz naše trpeče mladosti naj vzklije roža vse-človečanske ljubezni!«
Iz zapiskov Leva Vuka, kronista kluba »Človek mrtvaških lobanj.«
Prvo poglavje.
1. Pijanec.
Sredi avgusta . . ,
Iz vinorodnih in gozdnih hribov piše veter. Vsa dolina je v gibanju njegovega piha in klopotci spremljajo s svojo živo pesmijo šušljanje listja in gibanje dreves.
Cesta se praši. Že dolgo ni deževalo. In ta veter je kakor glasnik bližajoče se hude ure in njen sovražnik. Zakaj, če razžene zbirajoče se meglene
oblake, zemlja, žejna, zevajoča zemlja spet ne bo dobila vode, da si ohladi strašno žejo. Ajda bi jo potrebovala. Kakor lačni otrok je izsesala vso živo vodo iz nje. Sedaj se že pari. Zemlja poka, zeva, Tako je v dolini in travniki ne poganjajo trave. Premalo je rose, preveč lačnih kravjih gobcev, ki pulijo, režejo, kosijo kakor 'kosci ob senu in otavi.
Le tam iz hribov se sliši pesem klopotcev, kot klic bojazni, svarilo, zakaj jagode otekajo in trta je žlahtno nežna kot mlado dekle. Vzbrstela je v plod, noseča oteka in dež je sovražnik njene žlaht-noisti. Dež jo kisa, dež jo stari, ji krade sladkost. .. Kaj bodo rekli vsi tisti, 'ki jim vino sladka, lajša življenje? Kaj bodo rekli, če bo nov ikis med kisi življenja . . .
In veter piše. Prijazno piše. Oblaki se vozijo kot dirkači na gumijastih vozičkih. Tiho, samozavestno. Tak veter hladi razgrete duše in delavci na polju ga ljubijo, ker odnaša, pot in odmerja žejo, skromnejšo od razkpšno pekočega solnca.
Popoldan je že in solnce ne vrši več borbe, Udalo se je in počasi ise umika. Visoko je še sicer, mogočno se odraža v pramenih skozi hiteče oblake, toda čuti se, da je iz zenita že par ur , . .
Na vrtu pred visoko, skoraj graščinsko zidano vilo stoji mladi človek. Veter se poigrava z njegovimi plavimi dolgimi lasmi. Razklal jih je sredi čela in večkrat mu jih vrže na oči. Takrat stegne roko, strese z glavo in jih uravna. Večkrat. Zakaj veter je poreden kot so poredni starci in otroci ter zaljubljeni fantje.
Toda on ne misli na veter, ne na klopotca. Na ničesar, kar je oikrog njega. Oči so se zagledale
preko poljane, preko hribov v daljo in z njimi so šle njegove misli.
Sinoči je prišel pijan domov. Kakor kakemu staremu pijancu so se mu opletale noge, ko se je že v temi plazil preko vrta tesno ob zidu v vilo. Mati, ki je v kuhinji že pospravljala večerjo, ga niti videla ni, kako je oklevajoče in težko smuknil po hodniku v svojo sobo. Šele, ko je nerodno zaloputnil vrata, se je domislila, da je mogoče on, in dekla Verona, ki se je vračala iz hleva, ji je potrdila. Videla ga je preko plotu, ko je vstopal na verando.
Takoj se je vrgel v posteljo. Razmetal je obleko po tleh in se zavil v odejo. Hotel je zaspati, toda glava je bila vroča, za spanec pretežka in vest se je tudi oglašala.
Nato je vstopila mati.
Strogo, osorno se je ozrla po sobi.
»Kaj mi delaš, Leo . . .?«
Stroge, ostre so bile njene besede in njen obra.z, sicer dober in drag vsakomur, najbolj Pa njemu, Leonu, se je spačil v prikriti jezi, ki se je skrivala v njenih prsih. In njene besede so bile ka-kor žerjavica na razbolelo dušo, o kateri mati nJ vedela ničesar.
»Kaj mi delaš, Leo . . .?«
Nič ga ni moglo bolj zadeti kakor take besede. Mislil je, da je starčevsko gubančil čelo, gledal mimo matere, toda odgovora ni mogel najti in zato ga ni dal.
Mati pa je čakala, strogo čakala.
In ker kakor v zakrknjenosti ni zinil ne besedice, je planila k postelji in tolkla, tolkla, koder je priletelo. Po glavi, prsih, koderkoli . . .
BISEPNOBELf 20B3E JDEHTEČA USTA
^SARG-OV
Proslava 60 letnice
V zadnji številki »Del. Politike« se nam je urinila neljuba tiskovna Pomota, ki so jo pa čitatelji gotovo ze sami popravili. V dotičnem članku navedena proslava se ni vršila v Ljubljani, kakor pomotoma navedeno, marveč na Jesenicah. V Ljubljani bo proslavila Maksima Gorkega šestdesetletnico »Svoboda« Ljub-Ijana-Šiška v pondeljek, dne 26. II!., pol 8. uri zvečer, v veliki dvorani Mestnega doma po naslednjem sporedu:
Tone Seliškar bo v torek, dne 27. t. m. recitiral svoje pesmi v Studencih pri Martbortii
. Je vse zaman! Samo enega Seliškarja mamo, ampak ta eden je pesnik! Vse kar ,e gnete okrog njega, vse kar ga poskuša °Seži ali celo prekositi, vse so le jalovi in 'J' škodljivi poskusi. Dolga vrsta jih je, ki u njegove sajaste prispodobe ne dajo mirr /° spati, dolga vrsta jih je, ki so tako silno Plivani po njegovih pesnitvah, da nehote in (jeVedc recitirajo njegove pesmi, mislijo pa, j*, recitirajo svoje; mnogoštevilni so, ki pi-^ I® njegove verze, pa se naslajajo na njih, a*?.or, da so njihovi lastni.
Če kritično pogledamo proletarsko sionsko pesem, tedaj moramo že v prvem r6r>utku ugotoviti, da }e tej pesmi dal U-jj1'1 v Seliškar tisti značilni bistveni in obli-°yni pečat, ki je bil potreben, da je tudi ® proletariat dobil svojo pesem. Marsikdo . 11 sicei- očita doktrinarstvo in kaj vem kaj Jv a brezdvomno je, da ni v njegovih pes-' ne sluha o kakšnem doktrinarstvu; Prav nasprotno je res! Njegova pesem je sj?Vzemši le manjše število pesnitev) tako no žjva življenska in umetniška resnica, moremo »Trbovlje« prištevati brez-*.°?no med najboljše slovanske pesniške ^>irke vobče. Kategorično pa smemo trditi, na, Slovenci do »Trbovelj« nisme imeli še °bene zbirke, ki bi se mogla po svojem ■ raniem (duševnem) vplivu na široke mase ztji1k° SVO’’^ etičnih vrednotah meriti s to
, Najbolje nam intenziteto njene življen-e in umetniške resničnosti dokazuje baš ®|stvo, da je tako nenavadno močno vpli-v ,na ^“O^no pesništvo in, kar je najbolj j.nacilno, na pesnike-proletarce (rudarje), oktrinarstvo pa ni življenje, doktrinarstvo
j6 v vsaki pesmi sojen pogin v strupu _____
astnem produktu, Še bolj smešen pa je 'sti veleučeni kritik, ki je v nekem zakot-
Maksima Gorkega,
1. »Cankar« zapoje »Delavski pozdrav«.
2. Književnik Bratko Kreft predava o življenju in delu Gorkega.
3. Ss. Klinčeva, Berkopec, Šeško in Bitežnik recitirajo iz najboljših del Maksima Gorkega.
4. »Cankar« zapoje Gorkega pesem »Solnce vzhaja in zahaja ...« in »Internacionalo«.
26.	marca mora biti dvoflana Mestnega doma polna!
nem spisu povdarjal, da je na Seliškarja vplival Ppdbevšek. To je absurdnost — tisti človek ni čital najbrže niti Podbevško-vih leksikoenciklopedičnih brezabezednih naštevanj, niti Seliškarjevih pesnitev.
Še nekaj važnega bi rad ob tej priliki povedal:
Seliškarjeve pesnitve s časom pridobivajo. Njihova moč raste v obratnem razmerju s padanjem moči puhlega »revolucionarnega« doktrinarstva. Pri vseh drugih sodobnih (povojnih) zbirkah opažamo, da izidejo, povzročijo dvoje, troje »kritik« in za vselej — \itnrejo1. »Trbovlje« pa kljub kritikam vedno odločneje stopajo na plan, vedno močneje očitujejo svojo etično in estetično vrednost — postajajo takorekoč moderna narodna pesem proletariata. V revirjih in industrijskih centrih ni človeka, ki bi Seliškarja ne poznal.
Takšen je pač zakon narave! Starim vrednotam čast, sodobnim vrednotam pa možnost vtelešenja med živim ljudstvom!
O pesniku je težko pisati. Le na videz malo pomejnbne okolnosti moremo naštevati, ki dokazujejo njegovo pesniško ekzi-stenco in opravičenost te ekzistence. O samih pesnitvah, o duhu, ki preveva njegove stvaritve, pišejo pa po navadi ljudje, ki menijo, da znajo vso stvar bolje povedati nego pesnik sam.
Ljudska univerza bo priredila dne 27. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Studencih pri Mariboru recitacijski večer. Recitiral bo svoje pesmi sam pesnik, Tone Seliškar. Ker je Seliškar v prvi vrsti pesnik našega, proletarskega ljudstva, je dolžnost nas vseh, da s svojo navzočnostjo dokažemo, kako ume proletariat ceniti glasnike svoje boljše bodočnosti in duševne soborce za odpravo krivice in nečastnega modernega suženjstva.
Pesnik bo recitiral naslednje pesmi in črtice: Matejev fant, Moj duh, Črni otroci, Glažuta, Pojoči rudarji, Fabriške delavke, Stekleno oko, Sedmorojenčki, Rudnik, Ša-rabanka, Pogreb, Ognjeni zmaj. —o. —k.
iz stranke.
Seja krajevnega odbora SSJ v Mariboru se bo vršila v torek, dne
27.	marca ob pol 8. uri zvečer v tajništvu.
Maribor.
Spored slavnosti mednarodnega ženskega dneva v Maitiboru, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 25. marca t. 1. v Gambrinovi dvorani ob 3. uri popoldne:	1. Godba žel. del. in
uslužb.: »Marsellaise«. 2. Skupen pevski zbor »Svobode«, Pevski zbor pekov, »Krilato kolo« : »Pesem dela
3.	Deklamacija DTE »Svoboda<: »Kovaška« in »Am Webstuhl«. 4. Recitacija. 5. Slavnostni govor. 6. Deklamacija DTE »Svoboda«: »Kam-pfesruf«. 7. Skupni pevski zbor: »Slava delu«. S. Godba žel. del. in uslužb.: »Internacionala«. — Ženska sekcija kraj. org. SSJ Maribor.
Sodr. Filip Mezgol. Dne 20. III. 1928 je bil pokopan na pokopališču v Studencih naš zvesti sodrug Filip Mezgol, delovodja pri g. Tranklu v Studencih, pri katerem je bil 25 let zaposlen in je bil zelo priljubljen pri svojih delavcih. Obenem je izgubila tudi socialistična organizacija moža, kateri je stal v prvih vrstah proti reakciji. To se je videlo pri njegovem pogrebu, katerega se je udeležilo veliko število ljudi, kakor tudi telovadci »Svobode« iz Studencev s praporom in v tresu na čast njihovega zvestega člana. Udeležil se je pogreba tudi pevski zbor »Enakost« iz Studencev, kateri mu je zapel dve žalostinki. Slava mu J
Ako hočete najboljše in zato najcenejše čevlje, povejte nam Val? želje. En poskus Vas ne stan« skoraj nič, prinese Vam »po obilo koristi.
»Karo«.
Celje.
One, ki se čutijo sposobne za petje, stare in mlade, najsi so že kedaj sodelovali pri pevskih društvih ali ne, vabi pevski zbor »Svobode« k sodelovanju. Prijaviti se je v prodajalni »Delavskega doma« v Gaberju ali pri vajah v torek in petek v Okoliški šoli v Celju, Razlagova ulica, od 8. do 10. ure zvečer.
ZOlOf.
Podružnica »Svobode« v Zalogu bo v torek, dne 27. marca, ob priliki 60 letnice Maksima Gorkega, priredila v gostilni pri »Strahu« re-citaeijski večer s predavanjem. K obilni udeležbi vabi odbor._
Cenen nakup blaga
in k temu Se znatne plačilne olajšave samo pri dobro znani tvrdki
OlS™
Maribor, KoroSka 9
Bogata izbira vsevrstnega tekstilnega blaga in vseh oblačilnih predmetov. Vse kar kdo za obleči si želi Pri ORNIKU na obroke lahko dobi.
i GoStonJ.
!
Pod tem naslovom je v »Enotnosti« z dne 9. marca 1928 izžel članek, kateri je bil po mojem mnenju najbrže namenjen bralcem »Enotnosti« še za predpust. No, mislim, da bodo omenjeni bralci tudi v tem času za'-dovoljni z njim, saj je tudi prvi april blizu. V njem se je dopisnik zopet enkrat široko razkačil, tako da vsakdo lahko stvar s cokljo otiplje, Navedel je, da ni gostobeseden, pač pa
; delaven ter da dela na ostankih socialistične podrtije. No, to že rad verjamem, da je delaven, ker pol »Enotnosti« popisati, da res veliko dela; zato bi dopisniku svetovali, da se drugič pri dopisovanju posluži rešetke, ker s tem si lahko veliko prihrani an delavnosti in papirju, da pa mora delati na naši podrtiji, pa naj kar vesel bo, ker dekalisti še sami niste prav nič ustvarili, zato podrtij ni in čebi ne bilo vsaj naših, bi tukajšnje delavstvo še danes sanjalo o Indiji - koromandiji . . . Navedel je, da so tukajšnji dekalisti vsepovsod v pretežni večini, kar je seveda dopisnika zelo razveselilo, le to je škoda, da je napravil račun brez krčmarja. Ker pa smo pa krčmarja še žalibod baje mi, zato bo sigurno ta dopisnikov golaš v »Enotnosti« njenim bralcem došel preosoljen. Bojim se namreč, da ne bi kak hudomušnež celo mislil, da je zgoraj omenjenega dopisnika takrat luna trkaka, da je vse podesetorjeno videl. Navaja tudi1, da se je kovinarska organizacija zadnji čas zelo skrčila in baje vsled tega, ker je centralni tajnik Vrartkar na zadnjem tukajšnjem shodu rekel, da se požvižga na taike člane, ki puste blatiti po njih listu »Enotnost« in ■strokovno organizacijo in njih osabje brez povoda. Delavstvo je govor Vrankarja odobravalo takrat ter ga odobravamo tudi naprej, le omenjenemu dopisniku je dMežalo to v želodcu. Če je pa kateri res odstopil vsled tega, potem tudi dobro; vemo, kdo ima tiste na vesti! Res je, da smo dekolistom prepustili nekaj tunk-cij in to zato, iker dosibmal so povečini samo kritizirali in po »Enotnosti« čečkali, sedaj pa bo trebf pokazati delo. Pustili smo jim tudi predsednika obratnih zaupnikov in glej ga spaka, ko so prišle tozadevne volitve, je pa naenkrat visel na klerikalni kandidatni listi kot prvi. Revolucionarnost pa taka! V članku nas je dopisnik orisal za okostnjake. No, ta se nam pač dopade, ker četudi smo okosteneli, pa vseeno vidimo, kako se včasih radi našminkate s pavovim perjem in kot taki sedaj tudi vemo, da je nam treba vzeti samo še koso v roke in videli boste v nas smrt tukajšnjih dekalistov. Vi delavci pa se oklenite tesneje strokovne, politične, gospodarske in kulturne organizacije ter obrnite hrbet tem, ki so vas pri zadnjih volitvah nafarbali, da ste glasovali za njih lite in talko pomagali z vašimi glasovi klerikalcem v oblastni skupščini do večine in v parlamentu, kjer so ti poslanci vladi pomogali odpraviti eksistenčni minimum, ter s tem obremenili slehrnega, ki dela s krivičnim davkom. Delavci, zapišite si v dno duše: Delu čast, čast delavski solidarnosti in skupnosti; rešitev proletariata je v proletarijatu samem!
Okostnjak.
Dnevne novice.
Apetit hišnih posestnikov se veča. Kakor poročajo nekateri listi, so bili zastopniki hišnih posestnikov pri mi-n’stru za socialno politiko, kjer so zahtevali, da sc jim dovoli zvišanje najemnine po zlati pariteti, kakor si hišni posestniki sami zamišljajo ! 'n ki bi naj veljala samo za najem- i ne pa tudi za plače in mezde, ! ^ je: za vsako predvojno krono 20 Omarjev, medtem ko je prava parila 1:11. Torej, kdor je plačal pred ^f°ino n. pr. 20 kron, bi sedaj plačal Din. V resnici, apetit hišnih gospodarjev ni majhen in se veča od do dne. Kaj pa delajo društva stanovanjskih najemnikov? Kakor s,no informirani, se od strani teh Poslednjih v zadnjem času nič ne s*iši. Sicer pa to ni čudno, saj vodijo ta društva po večini pripadniki kle-nkalcev in drugi podrepniki vladnih strank, ki ne smejo »rebelirati«, ker Jitn tega meščanske stranke ne dobijo. V drugih državah si meščanske stranke ne upajo tako daleč kot Pri nas, kjer ni delavstvo dovolj |Hočno, da bi moglo uspešno braniti interese najemnikov. Stanovanjsko vprašanje je eminentno razredno vprašanje. I’o je dejstvo, toda naši profesorji se tega silno boje, ker stoje pod meščansko ideologijo. *reba bo po avstrijsko govoriti!
Na Dunaju je volilni boj. Na Du-aju bodo imeli v nedeljo volitve v ^krajni zastop v Wahringu (18 okr.). rri volitvah 24. aprila lanskega leta, ko se je volilo obenem v parlament, j*eželni zbor, občinski svet in v o-krajne svete, so dobili socialisti v ”rthringu 36 glasov več kot »Ein-neitsliste« in s tem obenem predsednika okrajnega sveta. To pa je krščanske socialce silno razburilo, ker je do tedaj bil 18. okraj trdno ^ meščanskih rokah. Zato so klerikalci skonstruirali pritožbo in so mislili na razveljavljenje mandatov tudi v občinskem svetu. Sodišče Pa Je razveljavilo samo volitev okraj-
nega sveta. Volilni boj pa ni nič manj živahen, kot če bi šlo za veliko reč. Samo v enem okraju se je vršilo tekom nekaj dni na stotine shodov. Izid teh volitev bo zopet merilo za trenutno razpoloženje mas v času, ko hoče Seipel zaščito stanovanjskih najemnikov odpraviti ali vsaj okrniti.
Silna katastrofa smučarjev na Krkonoših. Na visokih Krkonoših (Hohe Tauern) na gorovju znanega Sonnblicka se je mudilo 17 Dunajčanov »prijateljev prirode«, ki so se nameravali iz Sonnblicka popeljati s smuči, pa se je utrgala snežna la-vina ter 13 smučarjev pokopala pod seboj. Štirje, ki so stali slučajno nekoliko višje, so se rešili. Številne ekspedicije so bile sicer takoj na delu, toda niso nič opravile. Našle so samo nekaj razbitih smuči.
Krojaški pomočniki, ne potujte v Split. Delodajalci so v Splitu odpovedali krojaškim pomočnikom kolektivno pogodbo, kar je povzročilo mezdno gibanje, katerega zaključek bo skoraj gotovo stavka. Krojaški pomočniki naj zato ne potujejo v Split.
Izredni občni zbor Pokojninskega
zavoda za nameščence se vrši v Ljubljani dne 16. aprila 1928 s sledečim dnevnim redom: 1. načrt novega zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, 2. spremembe statuta.
Zaupniki in kraj. org. SSJ, pozor!
Današnji številki prilagamo propagandni materijal za »rdeči mesec«, ki se bo vršil od 1. aprila do 2. maja t, 1. ter prosimo one zaupnike, kateri bodo istega sprejeli, da nemudoma zainteresirajo vse sodruge, ki bi bili pripravljeni sodelovati. Razdele naj med nje pole za nabiranje novih naročnikov in za zbiranje tiskovnega sklada, — Vsa podrobnejša navodila so razvidna iz priložnee okrožnice.
Uprava.
ALBUS
In usnjate torbica v vsah oblikah, gonilni Jarmenl za tovarna In laga, konjska opreme In pritikline, ga« male, nahrtnlkl, ovratniki In torbice ca psa, vsa v največji Izbiri pri
IN KRAVOS, SSS&S:
Kovčki in torbice za vzorce in potnike se Izdelujejo v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu št. 6 v Mariboru.
NAJBOLJŠA SVINJSKA MAST
ZNAMKE I. P. ZNAMKE
Prvovrstna svinjska mast vedno na zalogi po Izredno
nizki ceni.
J. POPOVIČ, LJUBLJANA
Točna postrelba!	Najniije	cenel
VELIKA IZBIRA RAZNEGA
BLAGA za VELIKONOČ
kakor:
otročje nogavice .  ...........par	od 6 Din naprej
, {Klndersockerl) . .	. ,	,	6 ,
moške nogavice.................  .	6 .	.
ženske nogavice ...............  .	8 .
Nadalje srajce, ovratniki, samoveznice, rokavice, pasovi, palice, svileni traki, vezenine, ščipke ter vložki po najnlžjl ceni! Spec. trgovina svilenih ter flor nogavic. Brezkonkurenčne cene!
EKSPORTNA HIŠA „LUNA“
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 19
!mwwmtimnnwwnnww
Za
Din
dobite kranjsko klobaso s hrenom, 1 kruh, 1 cigareto In kozarec pristnega dalmatinskega vina ali porcijo pečenih morskih rib, 1 kruh, 1 cigareto in kozarec vina samo v
jjPrv^almatinskM^
Maribor, Mesarska ulica 5.
J. Povodnik.
Pridobivajte naroinike za »Delavsko Politiko!
ZAHVALA
za premnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki smrti našega nepozabnega očeta
FILIPA MEZGOL.
Posebno pa se zahvaljujemo za udeležbo DTE .Svobode* v Studencih, pevskemu zboru .Enakost* in vsem ostalim, ki so dragega pokojnika spremljali na zadnji poti.
Studenci, 22. marca 1928.
Žalujoči ostali.
Vsi kupujejo obleke pri
J.Trplnu, Raritior.lilavBi trg 17
ker tam se dobi sukno že Od 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistnO drugo blago po najnižjih cenali.
ZA VELIKONOČNI NAKUP!
Moško sukno, moderne Popslin srajce, elegantne samoveznice, ovratnike, nogavice itd., izgotovljene obleke tudi za dečke kakor vsakovrstno delavsko perilo kupite dobro in najcenejše samo v prvi novi manufaktur ni trgovini
A. KUMPEPŠČAK
STUDENCI, ALEKSANDROVA C. 48 (BLIZU C I R K V C SV. JOŽEFA)
VELIKO ZALOGO
krasnih novosti v damskih svilenih in slamnatih klobukih kakor najnovejše dunajske modele priporoča po solidnih cenah
MODISTINJA M. JAHN,
MARIBOR, STOLNA ULICA ŠT. 3.
Popravljanje točno in po najnižji ceni.
»KLAVNICA ZA	|
GORENJSKO" |
R. Z. Z O. Z.
,	£
se priporoča vsem zadrugam in
Delavskim domovom ter obče vsemu	8?
občinst™ £
mesnin, kakor suhega mesa, salam,	£
pristnih kranjskih klobas itd, itd.	g*
Solidne in konkurenčne cene!	£
-—  	C?
JESENICE-SAVA107 |
-
stronninmnnntimttmniiunTronitniimisg
4.	velikivsedelavski
priredijo v dnevih 26., 27. it} 28. maja 1928 združene sod' jalistične organizacije v Cel/]'j
„DUrkopp“ šivalni stroji,
bodisi za čevljarje, krojače, šivilje ali za domačo porabo, so bili in ostanejo vedno najboljši. — Posebno pa opozarjam čevljarje, da imam v zalogi levične stroje (Linksarm), najboljše kakovosti in po brezkonkurenčnih cenah, proti 10 letnemu jamstvu. — Se priporoča JUSTIN GUŠTINČli, trgovina in mehan. delavnica, Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma.
ŠTAMPILJE.
S. PETAN, Maribor, Aleksandrova c. 43, nasproti gl. kolodvora.
kupite moderne samoveznice, ovratnike, srajce, klobuke, Čevlje, gotove obleke in vse druge modne fn oblačilne predmete, po Izredno nizkih reklamnih cenah (da se trgovina vpelje.)
Nikdo naj ne opusti poizkusa1
,JUNIPER“
Stleno francosko žganje z brinjevim ekstraktom je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu itd.
»JIINIPER” PRSNE KARAMELE
so edino sigurno sredstvo proti kašlju, hripavosti itd. — Dobi se v vseh lekarnah drogerijah in konzumnih trgovinah. Trgovci, zahtevajte takoj engros cene. — Glavna zaloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Zaloga parfumerije, kosmetike, kemikalij in galanterije
CELJE, GOSPOSKA ULICA 4
SAMO V TRGOVINI
JOS. KARNIČNIK
Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Maribor^