Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) Odhod iz Trsta; na adrijanskem morju. Romarjev nas ie bilo 144 in sicer skoraj iz vseh avstrijskih dežel, vsake narodnosti in iz vseh stanov; torej Nemci, Čehi, Poljaki, Ogri, Slovaki itd. in 3 Slovenci: gsp. Fran Dovnik, dekan v Gornjemgradu, g. Jos. Kosec, takrat še kurat v Novakih in pisatelj teh vrstic; duhovnikov je bilo za vsem 54, posvetnih gospodov 50 in žensk 40; bilo je torej zares prvo s p 1 o š n o avstrijsko romanje v sv. deželo, vprizorjeno po g. grolu Arnold Lippe, kanoniku na Dunaju. Zbirali smo se v Trstu; 13. aprila 1898 predpoldne Ob 11. uri so opravili mil. g. škof tržaSki sv. mašo in molitve za romarje v cerkvi sv. Antona st., od koder smo skupno šlj k morju na precej velik parnik «Urano,» ki nas je pol ure pozneje odpeljal proti jugu pri lepem vremenu in celo mirnem morju; 2 romarici sta zaostali; ena, nevešča nemškega jezika, vsedla se je v Wiener-Neustadtu na vlak, ki jo je na Ogrsko peljal; druga je pa v Trstu predolgo pila — kavo in naš odhod zamudila; sicer nas je pa ta v Afriki došla, ker se je bila z brzovlakom do Brindisi peljala in potem s poštnim parnikom «Habsburg» v Aleksandrijo. Življenja na ladiji ne bom opisaval, kajti kdor se je že po morju vozil, je itak pozna; kdor pa ne, ta bi si ga tudi po kakem opisu ne mogel dobro pr^dstavljati; sicer že tukaj omenim, da hočem podati le nekaj kratkih črtic o svojem poto.vanju, ker natančen, izvrsten popis romanja v sv. deželo imamo Slovenci že itak v »Jeruzalemskem romarju,» kojega je Mohorska družba pred nekterimi leti izdala in ker je pisatelj knjige potoval po ravno istem načrtu (z malimi izjemami), kakor mi. Na ladiji smo se kmalu udomačili in ker smo bili vsi r o m a r j i, zato se nam je zdelo, da smo kakor ena velika rodbina (čez 200 ljudi s pomorščaki vred); vsakdo je smel brez vsakega uvoda svojega soromarja nagovoriti in ga kaj vprašati, in bilo je lepo videti, kako prijazno so plemenitaSi, učenjaki, grofi in baroni občevali s priprostimi ljudmi in kako so se duhovniki živahno razgovarjali o gospodarstvenih in drugih rečeh s kmeti iz raznih krajev; zares ta romarska ladija je bila — Avstrija v malem, samo s tem razločkom, da se nismo med seboj nič prepirali, ker živa krSčanska vera poravna vse neugodne medsebojno razlike. Ali smo pa tudi na morju izpolnjevali svoje verske dolžnosti? Gotovo da! Vsako jutro in vsak večer smo glasno in skupno opravljali svoie molitve in smo se Bogu, Gospodu nebes in zemlje, iskreno priporočali, naj bi nam dal doseči naš romarski cilj, sv. deželo in potem se srečno vrniti v domovino; pripravljena sta bila tudi dva oltarja, kjer je vsak dan od 5. ure zjutraj do 8. več duhovnikov maševalo in ranogo romarjev sveto obhajilo prejemalo; ob nedeljah pa je bila slovesna peta maša, koje so se tudi pomorščaki v praznični obleki udeležili. Kaj ganljiva je bila majniška pobožnost na ladiji, ko smo skupno molili sv. rožni venec ter lavretanske litanije in pazno posluSali lepe pridige, v kojih se je proslavljala «morska zvezda,* Marija, zavetišče mornarjem! Moja kabina (ob enem spalnica) je bila zelo mala, nizka sobica, 3 metre dolga in 2 m. široka, s 5 posteljami druga vrhu druge; k sreči so nas samo 3 osebe v to luknjo vtaknili: Ogra, Čeha (češk. Nemca) in mene Slovenca; a bili smo vsi trije duhovniki, potem vsi profesorji in slučajno Se vsi prolesorji sv. pisma; gotovo redek slučaj. V peterih tednih skupnega bivanja smo se zelo privadili drug drugemu in še zdaj pogosto v duhu gledarn podobi teh tovarišev-romarjev. Posebno rad se Se spominiara Čeha, ki je^ se svojim neukretnim vedenjem mnogo smeha povzročil; on je menih in še menda ni bil nikdar iz svoje celice med svet prišel; ko se na pr. prvi večer spat spravljamo, začne on po kabini skrbno iskati «zajca, > da bi lažje sezul svoie celo nove čevlje; ko ga ne najde, postane hud, pozvoni in pokliče kamarijera (strežnika); a ta se kratko odreže, rekoč: «So elwas iiihren wir an Bord nicht!» t. j. «Kaj takega (narareč zajca) nimamo na ladiji!« Na to seveda velik smeh pri okolustoječih! Po mnogem trudu se mu potem vendar le posreči eden čevelj sezuti, a drugega ne more; zato se mu jaz ponudim, da mu vsakokrat pomagam pri tem opravilu, kedar mu sam ne bo kos; ali kaj smešno je bilo tudi gledati tega že priletnega (63 let) in precej debelega gospoda, kako je zvečer plezal v svojo postelj, ki je visela gor — v prvera nadstropji! Nabral in v svojem koyčegu shranil si ie pozneje v Afriki tudi mnogo sladkega sadja na pr. pomeranč, banan itd., kar pa mu je seveda vse poprej segnilo, predenj smo se vrnili domov; zares sitno in smešno je, če je človek tako neizkušen in neroden, potem pa še na vrh svojeglaven! (Dalje prihodnjič.) Velika in majhna kraljica. (Prevel iz franc. M. T. Savinjski.) (Dalje.) Mariia Antoaneta ni zabila revnega dekletca; čestokrat je prihajala raed letom nenadoma v samostan, skrbno povpraševala, kako se obnaša in kako napreduje Marjetica. Tudi za ujene součenke se je zanimala, ter vsakokrat pripravila vsem gojenkam kakovo veselje, jim priskrbela kakov praznik ali zapustila priiazen spomin svoje naklonjenosti in milosti. Srečna Marjetica je smela povrh Se vsako leto bivati več dni v bližini kraljice, ki jo je vzela k sebi na grad >Mal Trianon«, da se v svežem zraku okrepi rahlo zdravje nežnega dekletca. Marjetica je ljubila samostan ter ga imenovala često svoje drugo domovje; tudi je bila z otroško prisrčnostjo vdana svojim učiteljicam.sestram rodovnicam. Kljubu temu se je veselila vselej nepopisljivo, kadar so se bližale počilnice. In kedo bi ji tudi zameril? Saj je vživala neskaljeno srečo, in srce je prekipevalo vzvišenih občutkov, ako se ie solnčila >majhna kraljica« vsaj kratek čas ob svitu velike kraljice. Več let je minolo od onega dne, ko je prišla Marjetica v zavod; že se je bližalo šesto šolsko leto svojemu koncu, in to leto imelo se je končati s skušnjo in razdelitvijo častnih darov med najpridnejše gojenke. Veli- kanske pnprave vršile so se v samostanu, in z vso pridnostjo kitili in venčali so dvorano, kjer bode prihodnje dni skušnja. Četudi kraljica dosedaj nikoli ni doSla k skušnjain, navdajala je redovnice vendar tajna slutnja, da se tokrat udeleži slovesne svecanosti. Sicer je prišla tolikrat nepričakovano, zakaj bi torej tokrat ne! Otroci, učenke štele so s hrepenenjem ure do onega dne. Napočil je. Vsi so se zbrali v nakinčani dvorani, čakajoC na nekatere povabljene goste. Naenkrat nastane živahno gibanje med prihajajočimi: »Kraljica se je pripeljala* reče nekdo poluglasno in vse se obrne radovedno in spoStljivo proti vhodu. Vse Je razburjeno, najbolj Marjetica. Tako močno ji bije srce, kakor bi hotelo počiti veselja in radosti. Deklica sluti, da pride vladarica pred vsem radi nje in sladka nada jo navdaja, da se bode mogla danes pri skušnji očitno vredna skazati svoje zaščitnice. Antoaneta sede med gledalce; ni marala odličnega mesta, niej določenega. Razdelitev častnih daril začenja pri najmanjših učenkah. Potem pride na vrsto razred, kojega ie obiskovala Marjetica. Deklica stoji vsa razburjena, ne upa si skoraj dihati. Rada bi se ozrla v obhcje ljubljene kraljice svoje, a predobro čuti, da gleda nje materno oko tja k njej, zato povesi oči. . . Zdaj . . . zdaj . . . imenujejo kot najboljo učenko zadnjega razreda njeno ime. Enkrat, dvakrat, sedemkrat, in tako naprej, pri vsakem predmetu raora stopiti naša Marjetica pred učenke, da vsprejme iz rok predsednikovih prvo častno darilce. Nje lice žari, ko nosi prekrasne knjige in druga častna znamenja k svojemu prostorčku, kjer je imela že cel kup dragocenostij. Zmaga njene pridnosti je bila sijajna, popolna. Niti jedno prvo darilce ni šlo mimo nje, v vsetn in povsod bila je ona prva med svojimi vrstnicami. Vsak je gledal na nio, a nihče ji ni zavidal te sreče; z občudovanjem šepetali so navzoči o tako izredni pridnosti in nadarjenosti deklice, ki je stala liki ponižna golobica na svojem mestu. Slehern se je zanimal za njo, ki je bila tako očividno najodličnejša med odličnimi učenkami vsega zavoda, ki je bila tako čudovito podobna francoski kraljici, ter si pridobila srca vseh s svojim plemenltim, ponižnim, lepim in prikupljivim vedenjem. Vsakdo jo je hvalil, vsak ii hotel biti postrežen. Cel6 njene vrstnice je niso zavidale, da, še iz vsega srca želele so ji današnjo slavo, saj so jo vse tako iskreno, tako prisrčno ljubile. Marjetica ne vidi in ne sliši ničesar, kar se godi krog nje. V rajski radosti ji blišči oko, ki je nekako strahoma iskalo le jedno, kraljico francosko. Srce se \\ širi v nepopisni razburjenosti, po slehernih žilicah pretaka se ji kri urneje in urneje, čelo ji ždi prevelike, nepričakovane sreče; zmagonosno sprejela je danes častno prvenstvo, danes bila }e v popolnem pomenu besed »majhna kraljica.* Marija Antoaneta poda se v najlepšo sobo samostansko; varovanka njena stoji pred njo ter poveša oči v čednostni sramežljivosti k tlom. Molčč, z očividnim dopadenjem gleda kraljica mladenko. «Otrok moj,> spregovori kmalu, <visoko je moie spoštovanje do tvojih učiteljic redovnic, dobro mi je znana njih zvestoba v izpolnjevanju dolžnostij; ne morem torej dvomiti, da jih je nagibalo kaj druzega nego tvoje osebne zasluge in tvoja pridnost, ko so ti pripravili današnji dan. Resnično, danes si se skazala vredno svojega imena ter mi pripravila veliko radost. Prosi danes za katerokoli milost. Tudi jaz želim oveseliti tvoje srce!» «0, moja kraljica,> odgovori Marjetica iz globine svojih občutkov ter privzdigne svoji lepi, svitli očesci, «kakor obdaja čista voda ribice in pomladni zrak ptičice, tako obdajejo mene dobrote in milosti Vašega Velič. Z božjo pomočjo posrečilo se mi je danes dokazati, da jih nisera nevredna; kakovo željo bi Se mogla imeti sedaj? Najvišje, po kojem sera hrepenela, doživela sem danes; le en pogled zadovoljnosti, le jedna besedica priznanja iz ust presvitle moje kraljice, mi je dražje od najdragocenejSega darila, več nego vsa vsprejeta odlikovanja, da več nego vsi zakladi zemlje!* Ta hvaležnost otroškega srca, kojo je mladenka izrazila s toliko dostojnostjo in gorečnostjo, ki je bil pojav največjega češčenja in neprisiljene vdanosti, a tudi ponižnostne podložnosti in skromnosti, je presunil srce kraljice, katera je bila sieer vajena od mladih nog, da se ji je klanjalo vse, kar }o je obdajalo, a prav zato je le redkokedaj našlo tako govorjenje odmev v njenem srcu kakor danes. «Lei jo majhno mačico!* reče smehljaje se ter nadaljuje zopet resno: •Marjetica, vzvišeno tvoje misljenje te bolj diči nego vsa sprejeta odlikovanja; ono rui je jasen dokaz, da si bila resniCno vredna današnjega dneva. Pa vendar! Ali ne goji tvoje srce nikake želje, katero ti izpolnim srčno rada, da imaš trajen spomin sedanje srečne ure ? Premišljuj in govori brez strahu, dete moje! Vsak dan se ti ne nudi priložnost, da si sprosiš vresničenje kake skrivne srčne želje pri kraljici.» Marjetica se bojuje sama s seboj. «Da, Veličanstvo,> reče po kratkem molku polčasno in v zadregi, «imam željo, tiho iskreno željo, kojo noslm že več let globoko v dnu srca skrito. A želja je velika, toli . . toli drzna, toli . . . oh, saj nimam poguma, da bi jo spregovorila! Ta želja se mi pač nikoli izpolnila ne bode!» «Nikoli?» vpraša Marija Antoaneta počasi in pomislekom. «AIi so zahteve tvoje tako velike, tako visoke, da bi jih niti sama kraljica spolniti ne mogla?» «Oh, ne Veličanstvo, moja želja je sama na sebi prav priprosta in naravna. Le pregloboki prepad, ki loči beraško siroto od kraljice, ta je, ki stori željo mojo nedosegljivo.» Vsa iznenadena pogleda kraliica Marjetico tako resnobno, tako presunljivo, kakor bi ji hotela pogledati in čitati v dnu srca. Kaj neki želi Marjetica tako iskreno? «Govori!» veli Marija Antoaneta, «jaz tako hočem!» (Dalje prih.) Smešničar. Počakajte vendar. Učitelj pograja učenca, da je tako črn in umazan. Deček pa odgovori na kratko: «Ej, saj še danes ni nedelja!*