‘ZaScuJfkL TEDNIK TRBOVLJE, 16. JANUARJA 1964 ŠTEVILKA 3 LETO XVII. CENA 20 DIN V DANAŠNJI ŠTEVILKI i NAGRADNO ŽREBANJE TRGOVSKEGA PODJETJA »PRVI JUNIJ« TRBOVLJE — izžrebane številke, poročilo, stran 3 ŠMARSKI UČENCI SO KONČNO LE DOBILI NOVO ŠOLO! — poročilo, stran 4 TABELA SINDIKALNE ČLANARINE — stran 5 SREČA SE JE NASMEHNILA - REŠEVALCEM NOVOLETNE KRIŽANKE ZT — poročilo o žrebanju, stran 6, 7 Razgibana dejavnost v Hrastniku (n) HRASTNIK — Občinski odbor SZDL Hrastnik pripravlja za prihodnje dni več sestankov, razgovorov in posvetovanj. S predsedniki in sekretarji KO SZDL ter s predsedniki komisij pri ObO SZDL bodo razpravljali o programu dela. S političnim aktivom bodo pripravili razgovor o krajevnih skupnostih. Predvidoma 24. januarja pa bodo na skupnem plenumu člani ObO SZDL, ObSS in ObK ZMS razpravljali o realizaciji družbenega plana za leto 1964. Razprava o osnutku statuta LITIJA — Krajevne organizacije SZDL na področju litijske občine bodo ta mfcsec sklicale sestanke krajevnih odborov, krajevnih organizacij SZDL, odborov ZZB NOV, aktivov ZMS, šolskih odborov, ostalih samoupravnih organov in vodstev društev in organizacij), na katerih bodo razpravljali o novem osnutku statuta občine Litija. V februarju pa bodo o osnutku statuta občine Litija razpravljal; na zborih volivcev. Obravnava družbenega plana (ma) ZAGORJE OB SAVI V torek, 14. januarja, sta izvršni odbor občinskega odbora SZDL in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Zagorje ob Savj razpravljala o osnovnih značilnostih družbenega plana zagorske občine za letošnje leto in sprejela okvirni načrt razprav o družbenem planu. Po objavi gradiva družbenega plana v »Tribuni Zagorjanov« bo Občinska skupščina Zagorje sklicala zbore volivcev, na katerih bodo razpravljali o predlogu družbenega plana. in proračuna občine Zagorje ob Savi za leto 1964. kronika tedna ZASAVSKI TEDNIK • • e V FEBRU ARJU? ? ? ? ? ZASAVSKI TEDNIK Posvetovanje predsednikov skupščin vseh štirih zasavskih občin ZAGORJE OB SAVI — Na zadnjem sestanku predsednikov skupščin občin Trbovlje, Hrastnik, Litija In Zagorje ob Savi, ki je bilo prejšnji četrtek na sedežu občinske skupščine v Zagorju ob Savi, so | obravnavali nekatera aktualna vprašanja iz dela zasavskih občinskih skupščin. Med drugim so vsklajevali določena stališča v zvezi z dokončno izdelavo predlogov družbenih planov in proračunov zasavskih občin za leto 1964, v zvezi s tem pa tudi ŠIROKA AKTIVNA VLOGA OBČANOV MORA POSTATI OSNOVNA KVALITE-TAr-OB-SPREJEMANJU STATUTOV Ko je izvršni odbor Glavne- ra prav ta široka aktivna vloga odbora Socialistične zveze ga občanov postati osnovna delovnega ljudstva Slovenije kvaliteta ob sprejemanju stana zadnji seji razpravljal o tutov. tekočih političnih vprašanjih Analiza je nadalje opozori-v zvezi z uresničitvijo nalog ;a, da določene stvari v statu-V. razširjene seje Glavnega tih občin še niso dovolj kon-odbora SZDL, je med drugim kretizirane, zaradi tega pa poudaril, da je potrebno v pa včasih nejasne. Mednje so-času razprav o družbenih pia- dljo predvsem odnos med de-nlh, ki bodo zdaj potekale na lovnimi organizacijami in ko-zborih volivcev, imeti pred muno, odnos do družbenih očmi dejstvo, da je leto 1964 služb, posamezna vprašanja prvo leto obdobja sedemlet- $ področja krajevnih skupno-nega plana. Zato naj bi na sti itd. teh razpravah obravnavali tu- Izvršni odbor GO SZDL dl osnovne poteze perspektiv- Slovenije je tudi opozoril, da nega razvoja In ob široki ude- je med nalogami, ki sta jih ležbi občanov realistično raz- že zastavila. V. razširjena se-člšcevali In razrešili posamez- je GO SZDL in plenum repub-ne probleme v sedanjem in liSkega sveta Zveze sindika-nadaljnjem razvoju. Te raz- tov, vsekakor v ospredju odprave naj prispevajo k pre- prava osebnih dohodkov pod mišljenemu kompleksnemu 25.000 din. Izvršni odbor daje planiranju ob upoštevanju podporo vsem tem prizadeva-vseh potreb skladnega raz- njem, k| morajo pomeniti vo*a- ekonomski način reševanja Analiza priprav za spreje- ob zvišanju produktivnosti z manje statutov je pokazala, upoštevanjem principov deda so v širokem razmahu, lltve dohodka po delu, kar 'el^ar Pa je njihova značilna edino lahko zagotovi resnič-slabost v tem, da še zmeraj no povečanje realnega žlv-preveč ostajajo v ožjih kro- ijenjskega standarda. 8 ’ cgamzacije Socialistič- Zraven tega je izvršni od-ne zveze b; morale biti pogla- bor GO SZDL Slovenije na , ’ 1, Pobudnik in mobiliza- zadnji seji razpravljal še o nriii ibl ra,Zrravc ° statutih statutih delovnih organizacij, ^ občanov m da bi prehodu na 42-urni delovni občani dobili vso možnost ob- teden in o nekaterih vpraš.i-hkovati svoje statute. Izvršni njih v zvezi s kadrovsko pro-odbor je bil mnenja, da mo- blematiko. nekatera vprašanja, ki zadevajo dohodnino iz kmetijstva. Razpravljali so o financiranju skupnih služb, ki že zdaj delujejo v Zasavju, ter o zagotavljanju potrebnih sredstev za delo javnih služb in šolstva. Govodii; pa so tudi o ustanovitvi enotnega medobčinskega zdravstvenega centra za Zasavje. Na posvetovanju predsednikov skupščin vseh štirih zasavskih občin — omenimo naj, da so postala posvetovanja predsednikov skupščin zasavskih občin ena od oblik vse bolj razvijajočega se sodelovanja v Zasavju — pa so razpravljali še o tem, kako zagotoviti potrebna finančna sredstva za sodeležbo pri financiranju izgradnje nove ljubljanske bolnišnice in pri financiranju nadaljnje izgradnje nove prepotrebne Zasav ske ceste. (ma) Zadnja nedelja je bila v znamenju smučarskih tek-movanj. V Trbovljah so se pomerili smučarji v n. dl|Ciulinah' V Kisovcu Pa skakalci. Na sliki; Oto Spiler, član SD Trbovlje med tekmova-njen v Trbovljah -ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK • ; - *'■ • ZASAVSKI TEDNIK r> rr*r>rr- Nove oblike dela Ugotovljeno je, da so vprašanja v zvezi z organizacijo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije zelo pomembna, kav terja, da se problemi obravnavajo zelo konkretno, ker je želja, da se ustvari temeljite idejne in organizacijske premike na področju kultumo-prosvetne dejavnosti, še posebej v občinah. Ob razpravah je bilo izraženo tudi mnenie, da naj bi v obdobju pred kongresom Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije sklicali posvetovanja, i. katerimi bi v akcijo urejanja odnosov do kulture v komunah — s posebnim poudarkom na spremembe pri delu organizacije Zveze Svobod — vključili še več družbe-no-političnih delavcev. Organizacija SZDL vselej delavna Ko so člani občinskega odbora SZDL Hrastnik pred kratkim razpravljali o programu dela za naslednje obdobje so poudarili, da naj bi organizacija SZDL v naslednjih mesecih usmerila težišče svoje dejavnosti v reševanje nekaterih osnovnih družbeno-političnih nalog. S tem namenom je idelo-žka komisija OK ZK Ljubljana sklicala zadnji petek v Zagorju posvetovanje s številnimi predstavniki iz vseh štirih zasavskih občin, na katerem so obravnavali nekatera pomembna vprašanja, ki zadevajo iskanje novih organi- ZttuMfe* - . TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni -n odgovorni urednik Marjan LIPOVŠEK - Ureja uredniški odbor — Uredništvo in uprava Trbovlje, Trg revolucije 11/11, telefon 80-191 — Račun pri NB Trbovlje eOO 13-608-1 — Posamezna številka 20 din — Naročnina: mesečna 60 din, četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — Ust tiska (P »Gorenjski tisk« v Kranju — Nenaročenih rokopisov in totogratij ne vračamo zacijskih rešitev, novih idej in kritičnega presojanja 41a- rnzgledanlm družbeno-politič-nim delavcem pomaga globlje in konkretno spoznati načela Programa ZKJ in določbe nove Ustave ter jih tako usposabljati za samostojne in ustvarjalne aftelte na posameznih področjih druibe-no-polltične dejavnosti. vanjskega gospodarstva, kme' tijstva, zdravstva in šolstva ter organizirala skupna po-svetovanja, na katerih bi sprejeli zaključke, ki bi jih posredovali občinski skupšči ni oz. pristopim samouprav nim organom. (i) Usoeli javni tribuni V Hrastniku (on) HRASTNIK — Občin skl odbor SZDL Hrastnik j« večio °sPredje vprašanje nadaljnje bo “namenil P^d kratkim sklical dve javj mehanizacije m avtomatiza ja organjzacjja SZDL v Hrast- ni tribuni, in sicer za področje kulture In prosvete ter de-’ lavskega in družbenega. sa; moupravljanja. Na teh javnih tribunah je bilo podrob no analizirano dosedanje de lo ter položaj kultumo-pro-svetne dejavnosti na p od roč ju hrastniške občine in p£ naloge, zlasti še s stališč do osnutka novega občin skesa statuta. Po razpravi nt javnih tribunah so bili spre jeti tudi nekateri predlogi predvsem še za sprememb« Organizacija SZDL v Hrast- nekaterih določil h osnutki niku na bo tud: v prihodnje novega statuta $e za Med drugim bo organizaci- kalnimi organizacijami in or-ja SZDL sodelovala pri pro- ganizacijami ZMS pa bo zabosti v kulturno prosvetnem umevanju in oblikovanju druž- gotovila kar najbolj nepo-življenju v Zasavju, tako v benega plana občine in 7-!ct- sredno udeležbo občanov pri Svetili Svobod kot v posa- nega perspektivnega razvoja usmerjanju družbenega in meznih Svobodah in PD. Po- komune ter si prizadevala, da gospodarskega razvoja komu-udarjeno je bito, da morajo bo dosledno uveljavljeno na- ne. programi odražati stvarne £eto novega gospodarskega kulturne potrebe občanov; sistema, v katerem prihaja v daVil>Pea dmžben.^a vodstva organizacij SZDL pa nsnredie vnrašanie nadalinie J » 8 .. .^ , _____f. bi morala namenjati skrb pri kadrovanju v vod- cije proizvodnje. Organizaci- -.-Vednlem ohdobiu stva društev. Pojavlja pa se ja SZDL pa bo tudi stalno še zahteva po dolgoročnej- spremljala in tekoče analizi- t?m,!^nravHanto v «amraz^aramira”jU kUUUr"e' ra'a in S°" «d”u.^ socialnem ga razvoja' razv°J obč:,ne’ po^bn® skr0 zavarovanju in javni upravi; Politična šola V Litiji pa pn tpm pa,pen,la rfz: v okviru novoustanovljetrih „ v V"av’U P^v^dniv 5m,°gl^‘ kratenih skupnosti bo iskala (i) LITIJA — V ponedeljek, vosti, produktivnosti dela, si- 20. Januarja, bo začela z de- stema delitve dohodka ter lom v Litiji Politična šola. uveljavljanja sistema sociali-Pouk v nlei bo letos strnjen stičnega nagrajevanja po de- ln bo trajal 14 dni. Politična lu. Sodelovala bo še pri pro- , . &v , in ------ šoia, ki jo bo obiskovalo 33 učevaniu možnosti za pove- aktivno nredvsem na ločil slušateljev, Ima namen, da že Čanje izvoza kot osnovne na- -anie notran:.;h odnosov in razvijala nove oblike dela zborov volivcev, hišnih svetov, potrošniških svetov in poravnalnih svetov; vzpored- ter odnosov med delovnimi kolektivi družbenih služb in komuno. toge nadaljnjega gospodarskega razvoja ter podrobno proučila vprašanje formiranja in delitve dohodka v sleherni delovni organizaciji, vlogo in naloge občine do razvoja proizvodnih zmogljivo- proučevala probleme s pod- .... ... , . sti in materialnih osnov. V ročja gospodarstva, urbaniz- tegadelj, ker so bila neka te tesnem sodelovanju s sindi- ma, komunalnega in stano- ra določila presplošna. Zasavski revirji v letu 1941 PiSe Lojze Požun Zapisnik o zaslišanju Franca Hrovata na tiboveljski orožniški postaji dne 15. avgusta W41: »...Ko sva bila s Tonetom Pivcem 12. avgusta od dveh dalje v patrulji, sva zgodaj zjutraj zaslišala strele nemške brzostrelke. Pivec je odhitel v smer proti streljanju, jaz pa nazaj v taborišče. Tam pa že ni bito nikogar več. Izglodalo je, da so na hitro zbežali, ker je bilo vse razmetano. Pobral sem vse skupaj, stlačil nekaj v vrečo, nekaj pa zavil v šotorsko krilo. Svojo puško sem skril v nek grm blizu tabora, za ostale puške pa ne vem, komu pripadajo in kdo jih je skril v seno. Okrog enajstih sem zapustil Cemšcniško planino in odšel proti Savinjski dolini. Tam sem srečal nekega Petriča in Zorka, ki sta me nagovarjala, naj odidem z njima v taborišče pri šentjuriju ob Taboru.,Rekel sem, da moram poiskati še svojega sotovariša. Iz Savinjske doline sem sc namenil nato čez Trojane proti Polšniku, ker sem hotel priti na italijansko stran. V Polšniku pa me je ustavila in preiskala orožniška patrulia in me napotila v Trbovlje, kier sem se tudi javil na orožniški postaji ... Do 12. avgusta je bito v taborišču na Cem.šeniški planini 54 komunistov. Četa je vzdrževala stike tudi z bivšimi Sokoli. Zn zvezne ljudi nisem izvedel, ker so imeli to zn strogo tajnost... Trenutno sc komunistični voditelji Sergej Hohkraut, Tončka Čečeva in dingi po imenu neznani moški dogovarjajo o tiaunljnjih akcijan. Govorijo, da bodo zbrati vse komuniste v Alpah na Gorenjskem in nato ob določenem času udarili. Kolikor ne bi Nemci prenehali * aretacijami in izseljevanjem, bodo ponoči napadli Trbovlje in uničili vse Nemce in njihove simpatizerje, predvsem pa orožniško postalo.,.« Policijske patrulje, ki so iskale pobegle partizane, do 15. avgusta niso imele uspeha. Zaplenile so le 5 pušk hi 1 pištolo z 9 naboji. Po prihodu na Kal se je glavna skupina pod vodstvom Lojza Hohkrauta zadrževala dva dni v gozdu med prelazom pri »Turškem kamnu« (pod Mrzlico) in Čeperlinovo gostilno. Ko so jih iz Hrastnika obvestili, da pripravljajo Nemci večjo hajko, so sc partizani prestavili naprej na Debeli vrh, v bližino Veligovškovc domačije. Policija, vermani m obratni stražarji so 15. avgusta res obkolili tisti predel, od koder se je bila četa umaknila. Da bi na nevarnost opozorili Vilija Vreska in Ivana Kešeta, ki so ju bili poslali v Trbovlje po živež, so jima poslali Lojzeta Ribiča in še enega borca nasproti. Nemci pa so ustrelili po obeh že pri Ceperlinu, takoj nato pa še po onih dveh pri »Turškem kamnu«. Na srečo so se vsi štirje rešili in se nato s četo vred umaknili na Goznik nad Zg. Rečico pri Laškem. Od tam sta odšla Lojze Ribič in Vili Vresk v bližino Zabukovice po živež. Vzpostavila sta zvezo s savinjskimi partizani. Ko sta se Ribič in Vresk težko otovorjena vrnila na Gozdnik, razen osmih borcev (Rudi Knez, Tone Vratannr, Ciril Curk, Alojz, Juvan, Jote Umek, Alojz Zupančič, Milan Mrzel, Nande šušter) ni bilo nikogar več v taboru. Odšli so čez Turje do Podkmicc, kjer jih je železničar Strašek prepeljal s čolnom čez Savo. Bito jih je nekaj čez dvajset in z njimi tudi Sergej Kraigher. Na Kumljansko so se prestavili predvsem zaradi nemškega zasledovanja, hkrati pa so tam hoteli poučili ljudi, kako naj se ravnajo, če bi jih Nemci hoteti izseliti. Tam naj bi se jim pridružila tudi Groznikova skupina, ko bi sc vrnila z orožjem z italijanske strani. V Hohkrautovi skupini so biti še Tončka Ceč, Ivan Keše, Franc Kralj, Jože Zupan, Ivo Som. Janez Janc, Franc in Peter Drgan, Aleksander Kovič, Viktor Umek In drugi partizani. Utaborili so sc pod neko skalo piri Matki v bližini Dobovca pod Kumom. Poldeta Kneza so bili že prej poslali v Trbovlje, da bi tam organiziral prenos živeža čez Savo v Šklendrovec h Giulliattijevi ženi. Hohkrautovo četo so medtem že 20. avgusta zaradi izdaje obkolili Nemci in vermani ter jih presenetili tako, da so prodrli navzgor po drči med stražarjem in taborom. Po razbitju se jib je večina pretolkla do Sklendrovca, kjer so ostali nekaj tednov, nato pa jih je nekaj odšlo na Dolenjsko in so se tam vključili v razne enote kot n. pr. v Stiško četo, drugi pa so se vrnili nazaj čez Savo v Revirje. Ivana Kešeta in Jožeta Petriča, ki so ju Nemci pozneje ujeli, so ustrelili 10. oktobra 1941 v Šoštanju. Brata Dergana, ki sta bila ob napadu na tabor v dolini, da bi prinesla vode, in sta sc po razbitju zatekla v Zagorje, so čez nekaj dni zajeli in odvlekli na Do bovec ter ju tam ponoči za gasilskim domom »pri poskusu pobega« ustrelili. Tončko Ceč, ki si je bila ob napadu na begu izpahnila nogo, so partizanski sodelavci spravili v Zagorje, kjer je politično delovala še nekaj časa po okrevanju, nato pa so jo kot inštruktorja poslali na delo v celjsko okrožje. Lojze Hohkraut, ki se je tudi prebil nazaj na Štajersko, je ostal kratek čas v Bukovici nad Rimskimi Toplicami pri sorodniku Francu Dorniku, nekaj časa v trboveljskem okolišu, konec decembra pa so ga poslali kot okrožnega sekretarja v litijsko okrožje. Sergej Kraigher je odšel v Ljubljano poročat o stanju v Re virjih. S Tonetom Tomšičem in Borisom Kidričem sc je dogovoril zastran nadaljnjega dela m vojaško izurjenega vodstva. Orožniški vodja okrožja Trbovlje Hirsch-hofer je 27. avgusta 1941 poročal med drugim: »Politična situacija je v industrijskih območjih še vedno skrajno napeta. Radikalni komunisti, ki so pobegnili iz Trbovelj, Zagorja In Hrastnika, se še vedno potikajo po hribih in so » zvezi z komunističnimi bandami. (Se nadalinie) Stanovanjska in komunalna izgradnja 1964 v Litiji Turizem, turizem ... O turizmu tudi v Zasavju denarja! Zatorej tudi zasavski razpravljale o ustanoviti, zadnje {ase precej razpravlja- turizem se ne more vštric s tu- dov za pospeševanje oz. n. mo. Kljub temu pa je mogoče rizmom v 'ostalih področjih v dek turizma, čeprav so bili tiše vedno ugotavljati vrsto sla- naši republiki. zdaj ustanovljeni ie številni bosti v turizmu, ki v večini pri- Zasavje ima za turizem nad- drugi — včasih tudi mam po- / x „ ,, . . _ . merov izhajajo iz doslej še ne- vs° ugodne pogoje. Nova Za- membni — skladi. Ker turizem (r) LITIJA Iz predloga Šmartnem pn Liliji. Zavzdr- urejene materialne osnove tu- savska cesta bo turizmu še po- ni sam sebi namen, naj bi se družbenega plana občine Li- zevanje občinskih cest IV. re- rizma. Sicer je načrtov iz leta večala vlogo. Vendar ob tem stekala v sklad določena sred-tija za leto 1964 tudi izhaja, 1,3 pa bodo predvidoma po- v leto dovolj, vendar jih je le ugotavljamo, da dozdaj v Za- stva občinskega davka na alko- da ie za letos predvidena rab^* ** milijonov din. malo uresničenih, ker pač ni savju Skupščine občin še niso' holne pijače, davka na mah- " prodajo, turistična taksa ter gradnja 76 stanovanj v Litiji # - dotacija in prispevki občinskih •"25 * Ucenci osmih razredov na - **• • • . v/ ■ , S sredstvi iz skladov za po- seji sveta za solstvo TRBOVLJE — V ponedeljek dopoldne je bila sejna dvorana Občinske c(h prospektov 'rc- 9 skupščine Trbovlje zasedena do zadnjega kotička. Učenci osmih razredov klamnega gradiva, izdajo tu- 0 osemletk Ivana Cankarja, Tončke Čečeve in Alojza Hohkrauta so priso- nstičmh propagandnih kan in • stvovali seji sveta za šolstvo Občinske skupščine TrbdVlje. Seja ni bila '^^ski^h^ugih^Lbora-0 zanimiva samo po snovi, temveč tudi po zanimanju, ki so ga ucencj po- tov turističnih objektov. kazali za določena vprašanja. Sejo je vodil predsednik sveta Pavle Ličar. Omeniti pa tudi, .velja, da bo treba nameniti v prihodu c O rezultatih matematičnega ročal o analiz; šolske dejav- činskega statuta, kateri je družbenim organizacijam na Letos bodo. nadaljevali tudi tesla> ki so ga opravili v Pe- nosti, ki jo je izdelala poseb- najbolj pereč problem v ob- področju turizma pomembne;- . . . dagoškem zavodu, je poroča- na komisija Zavoda. čini, kateri objekt bodo pri- šo vlogo. Ker pa se v posa- z izgradnjo vodovoda Litija ja tovarišica _Šoparjeva in Tudi šolske dejavnosti so čeli v letošnjem letu graditi meznih zasavskih občinah (n. Šmartno. Uredili bodo novo. poudarila, da je test pone- v večini primerov pomanj- v Trbovljah, o krajevni skup- pr. Zagorje ob Savi in Litija) vodovodno omrežje na Grbi- kje pokazal neutrjenost snovi, kljive, ponekje preveč stihij- nosti ipd. veča število turističnih dru- nu ter uredili kanalizacijo v v Trbovljah pa je čutiti tudi ske, prežete z bolšolskim Komunalna vzfmia Wi c-, štev, bi bilo potrebno z ozirom hišah individualnih graditeljev. Za gradnjo stanovanj bodo porabili nad 525 milijonov din. V delovnih organi, zacijah .bodo morali organizirati službo varčevanja za stanovanja, da bi povečali sredstva stanovanjskega r klada, s čimer bi bila mogoča tudi hitrejša gradnja stanovanj. goja, ki se Obrtno mizarstvo Zagorje iripojeno (LIP Zagorje ZAGORJE — Zagorska občinska skupščina je na zadnji seji razpravljala o delu in priporočilih Skupščine okraja Ljubljana, sprejela je sklep o pripojitvi Obrtnega mizarstva Zagorje k Lesno industrijskemu podjetju Zagorje ob Savi; razpravljala je o- problematiki cene mleka; razpravljala in sklepala o varstvenem gozdnem pasu nad novo Zasavsko cesto; razpravljala o' problematiki Veterinarske ambulante Izlake ter razpravljala in sklepala o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju 1964 ter o rebalansu proračunskih sredstev za leto 1963. Z ozirom na porast cen v gradbeništvu je tudi soglašala s spremembo pravil stanovanjskega sklada. Spremenjeni 62. člen pravil določa, da se za gradnjo individualnih in vrstnih hiš odobri posojilo do višine 1,500.000 din. na vse večje naloge, ki se po- -jrr.rr obremenjen. S testom so odgovarjali ria nekatera vpra- so ’ P s .J \. , ,7J P0 razmišljati o ustanovitvi ob- tudi ugotovili, da učenci če- šanja, ki so jih postavili [Tem.n?. in JJ° č * ’ činskih turističnih zvez. oziro- stokrat določenih teoretičnih učenci omenjenih osemletk. °[ f° .* ,sleca J? uc ... ma celo o ustanovitvi Zasavske vprašanj ne znajo praktično Tako so se zanimali za šte- "c ./J. 1 JjR? . J! . J'1. turistične zveze, ki bi nailaie uporabiti. Zavod bo izvedel vilo odbornikov v občinski J^i_a * * j-ijJ. *’ vsklajevala v prihodnje vse še teste iz slovenskega jezika, skupščini, njenem delu, koli- , J! , . . načrte, zadrževala prizadcva- zgodovine in zemljepisa. ko komisij in svetov deluje 'a . , s. * ... ' . nja in enovite it začrtovala na- V nadaljevanju seje je pa pri ‘skupščini, kaj so pokazali Srboviiah ne mishio opustiti dal’n,i ra2v°i turizma v Za-di rek tor Zavoda za prosvet- zadnji zbori volivcev, kako Trbovljah ne mislijo opustiti. no in pedagoško službo po- poteka delo pri sestavi ob- P. B. (ma) trgovsko podjetje REZULTATI NOVOLETNEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA v* 51 M e H Dobitek 1 televizijski sprejemnik 2 pralni stroj 3 radio sprejemnik NT-T802 4 kavč a rt. »Stefan« 5 fotelj 6 3. tnet. moško česano 7 1 garnitura žimnic 8 1 vzmetnica 6 3 met. moško volneno moški pulover 2-30 žensko volneno pregrinjalo ženska bluza 1 4 m žensko volneno 15 ženska blu^i 16 tehtnica 17 otroška garnitura - 10 11 12 13 14 s 18 ženska 40 krist. podst. 71 zavitek živil 57405 5 rt 5 kombineža 84396 čokolafda 76193 72 zavitek živil 64315 z: 4> = 19 ženska torbica 55071 41 zavitek živil 83040 73 zavitek živil 62114 ■g-ai 20 rervis za belo 42 zavitek živil 59568 74 zavitek živil 58856 •O N* kavo 88761 43 zavitek živil 04339 75 zavitek živil ^ 85462 21 pekač 81568 44 zavitek živil 65628 76 zavitek živil 49351 72037 22 stenski 45 zavitek živil 74014 77 zavitek živil 71068 67210 ščitnik 34436 46 zavitek živrl 49647 73 zavitek živil 74610 23 Baby garnitura 72500 47 zavitek živi! 04077 79 zavitek živil 83205 24 5 m barhenda 68939 48 zavitek živil 84887 80 zavitek živil 55343 72285 25 4 m tiska 52259 49 zavitek živil 79501 81 zavitek živil 80185 30 ženska bluza 56336 50 zavitek živil 72109 82 zavitek živil 74059 76960 31 moške hlače 62546 51 Z. d \ J IV, IV Z. 1 k 11 zavitek živil 71512 82 zavitek živil 3952? 63944 32 gumarice 52 zavitek živil 52358 84 zavitek živil 58038 moške 79070 53 zavitek živil 60487 85 zavitek živil . 52219 39626 33 srajca moška 59115 54 zavitek živil 55330 86 zavitek živil ‘ 72147 34 2,30 žensko 55 zavitek živil 71077 87 zavitek živil 53701 81564 volneno blago 88993 56 zavitek živil 24048 88 zavitek živil 76862 81189 35 4 kom. ženske 57 zavitek živil 53352 89 zavitek živil 80557 triko hlače 84667 58 zavitek živil 72116 90 zavitek živil 80459 80446 36 moška maja 08685 59 zavitek živil 57404 91 zavitek živil 63394 67563 37 copate 71239 60 zavitek živil 55419 92 zavitek živil 82117 38 1 odeja 76491 61 zavitek živil 08823 93 zavitek živil 82117 67665 39 1 kombineža 53754 62 zavitek živil 84883 93 zavitek živil 82461 34469 40 krist. podst. 63 zaivtek živil 88036 94 zavitek živil 09696 49390 čokolada 69923 64 zavitek živil 08281 95 zavitek živil 33344 41 krist. podst. 65 zavitek živil 58896 96 zavitek živil 55782 61893 čokolada 08596 66 zavitek živil 34327 97 98 zavitek živil zavitek živil 61643 7492? 91087 42 krist. podst. 67 zavitek živil 64056 99 zavitek živil 51417 67479 čokolada 62782 68 zavitek živil 71242 100 zavitek živil S873C 39 krist. podst. 69 zavitek živil 68591 Dbitke bomo izdajali do 55411 čokolada 54401 70 zavitek živil 69660 29. februarja 1964! HRASTNIŠKI TABORNIKI SO DELAVNI Sprejet program dela (m) ZAGORJE OB SAVI — Pred dnevi se je v Zagorju ob Savi sestal odbor Zveze prijateljev mladine in izvolil za predsednika Franca Kluna. Na seji so sprejeli tudi program dela Zveze prijateljev mladine za naslednje obdobje. Iz programa deja izhaja, da prišlo do lastnega počitniške- pomoč odboru, in sicer pionirsko komisijo in komisijo za pomoč otrokom, ki živijo1 v neprijetnem okolju. Sklenjeno je tudi bilo, da bo Zveza prijateljev mladine skušala poživiti delo Društev prijateljev mladine v Kisovcu in na Lokah na novo pa ustanoviti DPM na Izlakah. (N. S.) HRASTNIK — Na zadnji skupščini organizacije Zveze tabornikov v Hrastniku so ocenili dejavnost v zadnjem obdobju in ugotovili, da bo treba nameniti še več intenzivnih prizadevanj za hitrejšo rast organizacije in poiskati nove oblike dela, ki bodo ustrezale starosti in željam mladih tabornikov. Problem, s katerim so se hrastniški taborniki ubadali skozi vse zadnje obdobje, je pomanjkanje denarnih in materialnih sredstev, saj so sredstva,* tako minimalna, da b°do Zagorjani poskrbeli, da ga tabora ni mogoče z njimi razvijati večjo dejavnost. Kljub temu, najmlajši občani kar naj- Na sestanku so imenovali da imajo v Zasavju in še daleč naokrdg sodobno urejen Prijetneje preživeli zimske tudl dve komisiji, ki bosta v taborniški dom, ki ga bo treba v naslednjem obdobju ob- Počitnice; poskrbeli pa bodo navijati, se spet poraja vprašanje, kako zagotoviti sredstva, tudi, da bo letovanje v na- HrBStniŠka kulturna kronika če jih ni niti za osnovno društveno dejavnost. slednjem poletju kar naj- , Hrastniški taborniki, ki imajo dokaj razgibano društve- skrbneje pripravljeno. Zato • Na reviji zabavne glas- skupin Trbovelj in Hrastnika, no življenje, želijo, da bi jim ostali družbeno-poIHičnl čini- bodo tudi priporočili Občin- be, ki jo je-pripravil občin- S Tudi Hrastničane je obi-telj v Hrastniku posvetili več pozornosti; Obč. skupščina skj .skupščini Zagorje ob Sa- ski svet Svobod in PD je na- skal dedek Mraz, ki bi pa bil Hrastnik pa naj bi jim — v okviru možnosti — nudila večjo vi, da prouči možnost, kako stopilo sedem ansamblov, kar lahko deležen malo boljšega finančno pomoč. bi Zagorje ob Savi čimprej ka*e na razgibano tovrstno 'in kullurnejšega programa, ki dejavnost v občini. Revija jc bi ga hrastniški kulturniki imela namen, da prikaže ob- vsekakor zmogli. Omenit; pa stoj, rast in razvoj glasbe za velja, da so se izkazali lut-razvedrilo in zabavo, obenem karji Svobode I., ki šo pri-pa zadovoljiti številne ljubi- pravil; za šolarje sedem tclje glasbe, predvsem mladi- predstav »Zlate skrinjice«, no. Ker kino dvorana Svobo- Petrol prevzel bencinsko črpalko (ik) RADEČE — Ljubljan- Šmarski učenci so končno le dobili novo šolo Osrednja slovesnost ob zadnjem prazniku občine Litija je bila v Šmartnem pri Litiji, J, *?! mpgla sprejet vseh kjer so izročili namenu novo šolsko poslopje. — Na la dogodek so Smarhni n=v=ii in ljubiteljev g.asbe, bodo revi- Šmarčani čakali že nekaj let. # V šolskem letu 1958/59 je postala šola1 popolna osemletka in v tem letu so zaradi S povečanega števila otrok uvedli pouk v treh izmenah. Istočasno pa so na pobudo jo pripravili še v dvorani, -Svobode II in na Dolu. • Hrastničane sta več kot sko podjetje »Petrol« je pred . ,db„„ SZDL začeli"* Vizijo »Ki jsiavčeki' Svobo" Gradbeni odbor, ki ga je .Dam jan predal ključe šole derno šolo. Po slovesnosti so de Center Trbovlje In an- sko "črpalko, ki je bila do- imenoval ObLO Litija, je ta- predsedniku šolskega odbora si gostje in domačini z veli- sambla »Veseli rudarji »Svo- slej v okviru Splošnega tr- koj začel z delom. Najprej je in s tem izročil namenu novo kim zanimanjem ogledali bode Trbovlje II. »Slavčki« govskega podjetja Radeče, organiziral prostovoljno na- šolo Šmartno. Predsednik učilnice in ostale prostore v 80 nudili z izbranim progra- Koristniki uslug predvsem hiralno akcijo. Med prebival- Skupščine občine Litija Sta- šoli, ki bodo omogočili učen- n,°m ter odličnim Izvajanjem pričakujejo, da bo oskrba in šivom je bilo zbrano 183.000 ne Pungerčar pa je v avli cem, da bodo poslej dosegali !eP<> umetniško doživetje; odnos do odjemalcev takšen, din; za več kot 800.000 din šole odkril doprsni kip na- še boljše učne uspehe. »Veseli rudarji« pa prileten kakršen je bil doslej, in da vrednosti pa v materialu — rodnega heroja Franca Roz- — Gradnja nove šmarske večer. Gostovanji sodita v bo tudi v prihodnje vpeljana mana-$taneta, po katerem se šole pa še ni zaključena. Tre- okvir mdsebojnih izmenjav dežurna služba, bo šola tudi imenovala. Na- ba je-zgraditi še stanovanje rodni heroj Stane je vodil za hišnika, telovadnico in bitko na Tisju v decembru kopalnice. Za to zdaj še ni 1941, po kateri praznuje ob- na voljo sredstev. Upamo, da svoj občinski bodo tudi tej potrebi znali prisluhniti tisti, ki so pomagali že doslej in tako omogočili, da bo šmarska osemlet- predvsem v lesu. Pozneje pa je največ sredstev prispeval ObLO Litija' kot investitor, nekaj pa tud; delovne organizacije. — Leta 1961, ko je bila šola čina Litija dograjena do tretje gradbene praznik, faze. pa so z deti prenehali. Za dograditev ni bilo več sredstev. ObLO Litija in gradbeni odbor sta vložila vse sile, da bf zagotovila potrebna sredstva, vendar zaman. • 19. maja 1963 je potres • tako prizadel šmarsko • šolo, da ni bil mogoč v • njej več pouk. Učence so • preselili v zasilne učil- • niče. Starši so na roditelj- • skem sestanku zahtevili, • da se s problematiko se- e e • • Litija 15. julija nadoljeva • lo z deli in v petih mese- • cih je bila šola dogra- • jena. Ob slovesnosti se je v Šmartnem zbralo precej gostov, med njimi sta bila tudi podpredsednika Skupščine NOVA PRIDOBITEV ZA GOSPODINJE V TRBOVLJAH Po kulturnem programu, ki so ga izvajali učenci šmarske osnovne šole, so se pionirji zahvalili vsem, ki so pomagali, da imajo danes y Šmartnem tako lepo in mo- (ne) TRBOVLJE — Električne štedilnike, bojlerje, peči in vse ostale gospodinjske ka, ki ni v nu, pač pa vsi ni, čimprej dograjena Boris žužek vise opravljajo v delavnici in na domu. Gospodinjski servis ima sklenjene pogodbe s številni- iograjena. J.J„Lem servis,, earanc.jsto p^ravila za vse gospodinjskem servisu vrste gospodinjskih pri Kocjanu v Trbovljah. Ser- in naprav. strojev Iz Trbovelj do Ljubljane in Kranja »ISKRA«, Industrija za elektroniko, telekomunikacije in potrebnim znanjem skupaj s sece vozijo v Ljubljano in avtomatiko, je dosegla v relativno kratki dobi velik raz- strokovnjaki lahko pogumno Kranj, pohvalno izražajo o znani predsednico Ljud- mah. Med številnimi podjetji ki delujejo po vsej Sloveniji tačelj s proizvodnjo. delovnih sotovariših, zraven ske skupščine LRS. Krna- Investira »Iskra« tudi gradnjo nove Tovarne polprevodnikov Z*.to' da si ,čloyek Priddbi in 8 Pomočjo katerih osvaja- lo po potresu si je poško- v Trbovljah, soinvestitor te gradnje je trboveljska občina določeno znanje, je potreben jo znanje m se uče ter spet več‘m0član8w ISLSLR5L ,zvajal*c pa znano. trboveljsko združenje RUDIS. Idealna Kranja in nazaj je** dolga' kar — želim, da se čimprej od-Okr^jni ljudski odbor je zamiscI se z Izredno aktivnostjo gradbenega odbora, v kate- 170 km; iz Trbovelj odhod ob — pro vrata vsem, ki čakajo, tedaj takoj prispeval 36,5 rem 86 ljudje, polni ustvarjalnega zanosa In organizacijskih 5. uri, povratek obr 16. uri. V — da dobijo zaposlitev v no-miJijonov din; preostalih sposobnosti — kot Milan Kožuh, Inž. Leon Štirn In drugi tovarni pa je treba zbrano — vi JTovaml polprevodnikov potrebnih 50 milijonov — vse bolj uresničuje. din pa je dobila občina kot dolgoročno posojilo. Marsikdo bo vprašal — kaj Tako je bilo omogočeno, pa kadri? Res, v tovarni škoda jfi Gradbeno podjetje rajda ne bo delovnih mest za nekvalificirano, delovno silo. Vendar je tudi za to poskrbljeno. Ko je po prvi zasajeni lopati zaril v zemljo svojo jekleno čeljust buldožeč in na-rinil prve kubike zemlje, je že bilo odločeno: prvi kadri se bodo izpopolnjevali in pri-okfaia Ljubljane dr. Viktor učevali v matični tovarni v Damjan in Tone Koprivni- Kranju in v Ljubljani! kar. Slovesnost je začel rav- Aprila lani je avtobus že natelj šole'Jože Grošelj, k\je odpeljal prvo skupino delavk spregovoril o razvoju šolstva v Institut Borisa Kidriča v v Šmartnem in o prizadeva- Ljubljano. Na vrsto je prišla nju občanov ter občinskih in tudi druga skupina. Tudi to viti ta preizkus. Kmalu so se prvim potnikom pridružili še novi. Avtobusni relaciji Trbovlje — Ljubljana se je pridružila še nova, Trbovlje — Kranj. V kranjski »Iskri« so v obratu selena odprli vrata novim praktikantom. Zdaj se vozi v Ljubljano in Kranj nekaj deset delavcev in delavk, ki se priučujejo ali pa poglabljajo svoje znanje; specializirajo se v stroki polpre-vodnikov. Prva skupina z oddelkom za izdelovanje plastičnih diod za televizorje se je že preselila v Trbovlje, za zdaj vpro- osvajati vse podrobnosti, ki — v Trbovljah, ki bo kmalu jih zahteva določeno delovno — postala ponos vseh Trbo-mesto. Omeniti pa je tudi — velj. ' • ' treba, da se vsi, ki se že me- I. S. okrajnih organov, da je bila je čakalo testiranje — oz. store ELIT. In ko bo nova šola dograjena. Potem pa preizkus spretnosti in spo- tovarna dograjena, opremije-jc podpredsednik Skupščine sobnosti. Vsak, ki se želi na s stroji in napravami, bo-okraja Ljubljana dr. Viktor zaposliti v »Iskri«, mora opra- do* lahko .tudi prvi kadri s Nekaj članov kolektiva nove Tovarne poJorevoveHskih delovnih organizacijah pa po Poskusi —- kljub težavam dobljenih informacijah pro- organov samoupravljanja bi te Trbovlje »Elektro Ljubija-učujelo možnosti prehoda na bilo treba po besedah poslan- .'. skrajšani delovni teden. cev predvideti tudi pogoje za na< »adaljnj.h 11 nov.h sta- - a. odpoldic organov upravljanja, novanj. V FEBRUARJU? (a) TRBOVLJE — Tudi na Rudniku rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik razmlš- Proizvodnja za 12,2 •/# nad planom (ar) TRBOVLJE - Kljub . „ . težavam, ki so se pojavile "a,<* o prebodu na skrajšani med letom in navzlic rcorga- delovni teden. Prehod za zdaj 2i*„dlje -»• >»•—» bovlje »Elektro Ljubljana« vante po premogu In pa po-presegla lanskoletni proizvod- manikante delovne sile ter ni načrt za 12,2 odstotka. ,>rcceišnja fluktuaclja; sam jsssisrdijM:«-»- «— «*» da bo vsak zaposlen ustvaril hleva tudi obsežne pripri , nad 3,500.000 din družbenega tehnično-organlzacljskcga zna-bruto produkta. Povečanje plana temelji na povečanju v M zahtevajo rezervacijo osnovni dejavnosti, v manjši odgovarjajočih Investicijskih K R.,«KrS£~de£7.i oosti dosegajo 53 odstokov težavam pa na trboveljsko-vse dejavnosti poslovne eno- hrastnlškem rudniku na ne- 7ejI™ie’pda0,2k,47lo^to«h deloviščih že prelzku- ZASAVSKI T E D NI K zasavski .tednik| Z A S AV S K r. T E D 1*1 K * ' '+Z • - "« V FEBRUARJU? Tabela sindikalne članarine VIŠINA NOVE ČLANARINE BO 0,6»/» ZASLUŽKA IZ REDNEGA DELOVNEGA RAZMERJA •a ”8 M | §•8 § i •a "S M Sij a 2 ■3o o -a J O ~ S 3-8 13 s 0 a 2 .52-S 0 -o 3 S 10.000 — 10.800 60 39.200 - 40.800 240 10.900 — 12.500 70 40.900 — 42.500 250 12.600 — 14.i00 80 42.600 — 44.100 260 14.200 - 15.800 90 44.200 — 45.81)0 270 15.900 — 17.500 100 45.900 — 47.500 280 17.600 — 19.100 110 47.600 — 49.100 290 19.200 — 20.800 120 49.200 — 50.800 300 20.900 — 22.500 130 50.900 — 52.500 310 22.600 — 24.100 140 52.600 — 54 100 320 24.200 — 25.800 150 54.200 — 55.800 330 25.900 — 27.500 160 55.900 — 57.500 340 27.600 — 29.100 170 57.600 — 59.100 350 29.200 — 30.800 180 59.200 — 60.800 360 30.900 — 32.500 190 60.900 — 62.500 370 32.600 — 34.100 200 62.600 — 64.100 380 34.200 — 35 800 210 64.200 — 65.800 390 35.900 - 37.500 220 65.900 — 67.500 400 37.600 - 39.100 230 67.600 — 69.100 410 69.200 - 70.900 ■ 72.600 ■ 74.200 • 75 900 ■ 77.600 79.200 80.900 ■ 82.600 84.200 85.900 87.600 89.200 90.900 92 600 94.200 95.900 97.600 70.800 72.500 74.100 75.800 77.500 79.100 80.800 82.500 84.100 ■ 85.800 87.500 89.100 . 90.800 • 92.500 - 94.100 . 95.800 - 97.500 - 99.100 420 43» 440 450 460 470 48» 490 500 510 520 530 540 550 560 570 580 590 iejavnostl pa kov dejavnosti. šajo skrajšani delovni teden, aa Za zneske čistih osebnih dohodkov do 10.000 In nad 99.100 dularjev, ki niso zajeli v tej tabeli, jc treba obračunati članarino z uporabo odstotka 0,6 ob ustrezni zaokrožitvi po čl, 3 pravilnika o finančnem poslovanju in navodilih, ki se nanašajo na ta člen. V FEBRUARJU? zasavski tednik ZASAVSKI TEDNIK ? ? ? V FEBRUARJU? Tednjkova mala anketa v Zagorju: Mleko - 72 dinarjev Zagorske gospodinje plačujejo od Novega leta naprej liter mleka po 72 dinarjev. Po informacijah, ki smo jih dobili na oddelku za gospodarstvo Občinske skupščine Zagorje cene za mleko potrebno, ob Savi je bilo zvišanje ker so se občutno povečali proizvodni stroški oz. stroški v zvezi z odkupom mleka. Povprečna odkupna cena za mleko je zdaj 39 din za liter, samo prevozni stroški pa bremenijo liter mleka z 9 din. Seveda pa je treba upoštevati še stroške pasterizacije. polnjenja itd. Liter mleka velja sedaj v Zagorju ob Savi 72 din s tem, da dob! Kmetijska zadruga Zagorje 70, 2 din pa ostaneta trgovski mreži. Prejšnji teden smo v Zagorju ob Savi izvedi med gospodinjami malo anketo na temo »MLEKO — 72 DINARJEV«. A. K., Zagorje: »Nobena podražitev ni zaželiena, tako tudi ni bila podražitev mleka. Pa vendar, če stroški -naraščajo, je treba nekaj vsekakor ukreniti. Mislim pa, da je treba urediti še nekaj stvari, ki vplivajo na slabo preskrbo z mlekom. V nekaterih trgovinah, kjer prodajajo mleko, ga zjutraj že kmalu zmanjka, kljub temu pa je mogoče potem opaziti, da ga nekateri potem še nosijo. V trgovinah pa poudarjajo, da mleko ne Rezervirajo! Torej — mleka naj bo več, dobi se naj ves dan, želela bi pa še, vedno sveže in kvalitetno mleko!« M. Z., Zagorje: »Odkrito priznam, da sem prvi dan, ko sem zvedela za novo ceno za mleko, malo negodovala. Želim, da mj ne bi bilo treba več tolkid časa čakati v vrsti za mleko, kot zdaj, ko so »repi« za mleko v Zagorju še vedno aktualni.« F. K., Selo: »Slišala sem. da iziaška mlekarna ni bila polno izkoriščena in da tudi zaradi tega naraščajo proizvodni stroški. Zato naj bi pristojni organi razmislili, kako zagotoviti večjo izkoriščenost mlekarne, da ne bi zaradi polne izkoriščenosti še naprej naraščali proizvodni stroški. Drugače pa je treba zagotoviti, da b" mleka dovolj!« J. S., Loke (potem, ko smo ji pojasnili kako utemeljujejo podražitev mleka): »Sele zdaj vem, zakaj se je mleko sploh podražilo. Gospodinje pri nas na Lokah in v Kisovcu niso vedele, za kaj' se je podražilo mleko. Ce so stroški res takšni, se je pač moralo podražiti.« — Iz ankete torej izhaja, — da gospodinje — vsaj — te, ki smo jih anketi- — raii, razumejo vzroke, — ki so pripeljali do zv*- — Santa nrodajne cene za — mleko. Želijo pa, da se — preskrba z mlekom iz- — boljša, to je, da ga bo — vsak dan dovoli, da bo — sveže in kvalitetno ter — tla se zagotovi, da cena — mlev > še naprej ne bo — naraščala. (ma) POJASNILO UPRAVE KINA DELAVSKI DOM TRBOVLJE O PREDVAJANJU FILMA »MORGANOVI GUSARJI« Uprava trboveljskega kina »Delavski dom« nam je poslala v objavo naslednje pojasnilo: »Vsem obiskovalcem kino predstav, posebno pa še tistim, ki so gledali fiim »Mor ganovi gusarji« 3. in 4. januarja, želimo pojasniti vzrok za nepravilno zaporedje predvajanih činov, za kar niso krivi niti operaterji, niti uprava kina »Delavski dom«. Omenjeni film smo dobili od Kino podjetja Domžale šele dobro uro pred predvajanjem. Kot so običajno filmi takšne dolžine naviti na pet kabinskih rol, ie bil tudi ta, od ene do pet oštevilčenih rolah. Na vsaki roli pa sta običajno zlepljena in navita po dva snejpalna čina. Film »Morganovi gusarji« je imel deset snemalnih činov. Takoj po prvem predvajanju smo ugotovili, da v filmu nj pravega zaporedja. Kadri na sceni so se tudi sicer hitro menjali, zato v času med prvo in drugo predstavo nismo uspeli ugotoviti zaporedja. Tudi v soboto še ni bilo mogoče urediti praVega zaporedja. V nedeljo dopoldan pa smo po večurnem predvajanju filma ugotovili vse ne- Us^ela konferenca zagorske mladine (rap) ZAGORJE — To nedeljo je potekala v' Delavskem domu v Zagorju redna letna konferenca ObK ZMS Zagorje, kateri so poleg lepega števila mladincev prisostvovali tudi predsednik Občinske skupščine Zagorje Dušan Kolenc, član CK ZMS Emil Rojc, član OK ZMS Tomaž Jančar, sekretar ObK ZMS Trbovlje Ciril Urek, član ObK ZMS Trbovlje Gvido Knez in sekretar ObK ZMS Litija Angelca Govekar. Delovni obračun zagorske mladine je bil ploden in je nakazal tudi smernice za bodoče še plodnejše obdobje. Obravnavali so tako izobraževanje in kadrovsko politiko mladih v komuni, štipendiranje, vzroke neaktivnosti aktivov ZMS in podobna vprašanja. Več o tej konferenci bomo poročali v prihodnji števil Ki »Tednika mladih«, na kar še posebej opozarjamo. V FEBRUARJU? ^ 3 ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK V FEBRUARJU? Republiško prvenstvo v veleslalomu v Trbovljah | Pojasnilo I Ženske se vse bolj uveljavljajo tudi v takih poklicih, ki so bili včasih domena moških. Na sliki: proizvajalke pri izdelavi SVEA kuhinjskih elementov v Lesno industrijskem podjetju Zagorje ob Savi (ek) TRBOVLJE — V nedeljo, 19. januarja, bo pod pokroviteljstvom Smučarske zveze Slovenije in v izvedbi Smučarskega društva Trbovlje republiško prvenstvo v veleslalomu za mladince in mladinke. Tekmovalna proga bo dolga 1.800 m, z višinsko razliko 350 do 380 metrov, potekala pa bo od ceste pri Planinski vasi pa do Cestnika. Kot sino zvedeli ne Zasav- povabila na to tekmovanje ski smučarski podkomisiji, je tudi najboljše miadince in Smučarska zveza Slovenije mladinke iz ostalih republik, ________________ saj bo to prvenstvo hkrati minulo nedeljo, 12.1.1964, ko so se na njej pomerili smučarji iz Zasavja. V dnevnem tisku in med občani Trbovelj so bile v preteHem oVdoSju izrečene m. "račun našega podjetja razne pripombe v zvezi z vzdr ževanjem in stanjem cest v Trbovljah. Neinformiranim občanom in vsem ostalini pojasnjujemo: 0 1. marca 1963 je »Komunala« Trbovlje po 0 sklepu občinskega ljudskega odbora Trbov % Ije prenesla ceste v upravljanje in vzdrževa O nje stanovanjskim in krajevnim skupno 0 stim. »KOMUNALA« TRBOVLJE Sprememba tarif za električno energijo VEČJI POUDAREK NA PRISPEVKU IN RAZLIČNE CENE ZA POSAMEZNE SEZONE — SPODBUDA ZA BOLJ PREMIŠLJENO TROŠENJE ENERGIJE pravilnosti montaže -ter snemalne čine na novo pravilno zmontirali. Ugotovili pa smo tudi, da je bil fiim ob prejemu zmontiran takole: v I. roli 1. in 2. čin: v II. roli 4. in 5. čin: v III. ro-li 3. in 7. čin: v IV. roli 6. in 8. čin ter v V. roli 9. in 10. čin. Kako Je prišlo do nepravilne montaže filma bomo zvedeli, ko bomo dobili odgovor na našo reklamacijo pri predstavništvu »Morava film« v Zagrebu!« BREZ MOŽNOSTI ZA VEČJO PROIZVODNJO (n) HRASTNIK — V Hrastniku računajo v letošnjem letu le z malenkostnim povečanjem vrednosti kmetijske proizvodnje. Analize in ugotovitve o poslovanju Kmetijske zadruge Dol, izdelane v lanskem letu, so pokazale, da ta delovna organizacija nima v prihodnje osnov za občut-nejše povečanje kmetijskih površin, največ zaradi premajhne rentabilnosti poslovanja; prav tako pa ima KZ Dol omejene možnosti za sklepanje kooperacijskih pogodb zaradi pomanjkanja delovne sile na kmetijah. Kljub vsemu pa bodo v letošnjem letu nadaljevali z urejanjem plantažnega nasada v Turju, za kar bodo porabili II milijonov din. Sprejet je bil predlog novih tarif za prodajo električne energije, ki so ga izdelala slovenska podjetja za distribucijo električne energije. Nove tarife veljajo Povprečno slovensko gospodinjstvo ima 3 stanovanjske enote, za katere je doslej plačevalo 135 din prispevka, odslej pa bo prispevek 300 dinarjev. narna vrednost porabljene energije-se v povprečju skorajda ne bos premenila, nastajajo pa razlike med posameznimi kategorijami potrošnikov. Tarifa se odslej deli na tarifo za visoko — Novost pri cenah za kilovatne Ure je, — da sta vpeljani dve sezoni: višja — ja- ... „ — nuar, februar, november, december in od 1. januarja 1964 naprej. De- _ niija _ vsl ostali mesecl. v višji sezoni — bo 1 kilovatna ura veljala 8 DINARJEV — (DOSLEJ 7 DINARJEV), tarifa za noč — ni tok pa bo 5 DINARJEV (DOSLEJ — 3 DIN). V nižji sezoni bo tarifa precej — nižja — 5 DINARJEV za porabo v dnev- — nem času in 2 DINARJA za porabo v — nočnem času. Seveda: cena za nočni napetost in na tarifo za nizko napetost. — tok velja le za tiste potrošnike, ki ima- Prvo bodo plačevali predvsem večji potrošniki, kot so na primer delovne orga- — jo dvotarifne števce. Nižje tarife bodo — potrošniki z dvotarifnlml števci plačeva- nlzactjc s svojimi trafopostajami; tarifa _ „ mcd 13i ln 16, uro ln mcd 21. In 6. uro. za nizko napetost pa obsega štiri tarifne skupine: gospodinjski odvzem, komunalni odvzem, kmetijski odvzem in splošni odvzem na nizki napetosti. Skupina »gospodinjski odvzem« obsega odslej vso uporabo električne energije v Predpisana je tudi naslednja nova štev-nlna: 50 din za enofazni števec (prej 30 din), 100 dinarjev za trifazni števec, 100 dinarjev za dvotarlfni enofazni števec ln _____ ____________________________ _ . 200 dinarjev za dvotarlfni trofaznl števec. stanovanjih, porabo za razsvetljavo pripa- Tako zbrana sredstva bodo uporabili — dajočih stranskih in gospodarskih prosto- kot doslej — za redno vzdrževanje mertl-rov ln dostopov k stanovanjskim hišam nih naprav. Izračuni so pokazali, da bodo potrošniki, ki mesečno porabijo več kot 1® kilo- ter porabo za pogon skupnih naprav v stanovanjskih hišah. Gospodinjstva bodo plačeval« za ener- vatnlh ur električne energije, po novih ta- ..... rifah plačevali celo nekoliko manj kot so doslej. Pri manjši porabi pa bodo stroški gijo ceno, ki jo sestavljajo: prispevek za meritve (tega so do sedaj plačevali le ti-.......... ................... sti potrošniki, ki niso imeli svojih štev- za porabljeni kilovat nekoliko večji cev). Prispevek za prvi prostor (navadno kuhinja) znaša 2 tarifna kilovata ali 200 Naj omenimo še novost pri kmetijskem dinarjev, za vsak naslednji prostor pa 0,5 odvzemu, h kateremu sodijo vsa zasebna tarifnega kilovata. Zaradi zaokrožitve na- in družbena kmetijska gospodarstva. Ta-vzdol bo potrošnik za 2 prostora plačeval rlfa za kilovatno uro bo enaka tarifi za prav tako 200 dinarjev, za vsaka nasled- gospodinjstvo ln tako ne bo potrebno i nja dva prostora pa po 100 dinarjev več; imeti več števcev. S tem se bo poenosta-i za 5 prostorov na primer 400 dinarjev, vilo obračunavanje. — Neprimerni prostori — | otežkočena j dejavnost (Mad) CECE — Udeleženci občnega zbora Prosvetnega društva 'Čeče so ponovno ugotavljali, da je prosvetna dejavnost otežkočena zaradi pomanjkanja prostorov, deloma pa tudi zaradi članstva, ki se stalno menjuje. Nekateri vaščani se odseljujejo v Trbovlje in Hrastnik, drugi odidejo v JLA ali na študij itd. Večino članstva PD Čeče sestavljajo mladi, ker se starejši za prosvetno dejavnost v večji meri ne zanimajo. V okviru Prosvetnega društva je v zadnji sezoni dobro delovala ljudska knjižnica, ki je posodila 1092 knjig; 11 predstav Potujočega kina si je ogledalo v prostorih šole 1011 ljudi, PD Čeče je tudi pomagalo pri organizaciji in izvedbi raznih proslav ter organiziralo nekaj gostovanj. Novi odbor PD Čeče bo obstoječo dejavnost razširil in zlasti podprl prizadevanja mladinskega instrumentalnega kvinteta, ki je začel delovati na pobudo mladincev. Člani društva si želijo poživiti tudi družabno življenje, organizirati mladinski ples, dobiti televizor in urediti klubski prostor. Zaradi pomanjkanja primernih prostorov — društvo gostuje v šoli — je gradnja kulturnega doma nujna in neodložljiva naloga. DOPISUJTE V Zasavski tednik! tudi izbirno tekmovanje mladincev in mladink za tekmovanje v Avstriji. Kot pričakuje organizator se bo to nedeljo zbralo " v Trbovljah približno 80 tekmovalcev iz vse države. Organizator tekmovanja — SD Trbovlje — pa si želi, da bi zapadlo vsaj še 10 cm novega snega, saj bi bilo tekmovanje oziroma traslranje proge veliko lažje, sama proga pa bi bila neprimerno bolj- Kolektiv hrastniškega »Sijaja« si prizadeva, da bi čimprej odpravil težave, v katerih sc ša za tekmovanje, kot je bila je znašel pred časom. Na sliki: pri delu v »Sijaju« X Sreča se je nasmehnila! V soboto, 11. januarja, smo v uredništvu »Zasavskega tednika« izžrebali nagrade za reševalce novoletne nagradne križanke ZT. SjS338 1-A P177 Tl"*!« M'** * * * !"•" |/fM ----»m .im t»r, ►S 'REČNO A'B R A 1 x\j" / A'US D 'O R "žf L omSSR l a J\A\v\E0l\v EH 0 PAR E J 0 \ R\ 0 B "“J 5 L j 0 N R p 0 sa» N /\ 0 Z v / »<• B 0 L 0 L g S E t ICI A T A •TmT N 0 V 0 ž Je V E n ::z, A L i Jitir, I G fr,n,*H m) B E X >R A %r,D!A\N ur im K.:zr _ jjif\M AlG I j £ L • K 0 c /BT\E Sreča se je tokrat nasmehnila naslednjim reševalcem: 1. nagrado — 3.000 dinarjev prejme Hinko LEBIN-GER, Litija, Levstikova 4, 2. nagrado — 1.500 dinarjev prejme Marija KOSTA-NJEVIČ, Trbovlje, Opekarna 4b; 3. nagrado — 1500 dinarjev prejme IVAN RANCIN-GER, Hrastnik 19; 4. nagrado — 1.000 dinarjev .prejme Milan MIHELČIČ, Zagorje ob Savi, Cankarjev trg 3a; 5. nagrado —1.000 din prejme Marija BOLARIČ. Trbovlje, Šuštarjeva 1. 6. do 15. nagrado - knjigo »ZGODOVINA TRBOVELJ, HRASTNIKA IN DOLA« prejmejo naslednji reševalci: Ivanka ZAHRASTNIK, Radeče 41, Miro KEŠE, Ljubljana, Mala čolnarska 7, Irena SUŠA, Dol pri Hrastniku 120, Filip KOSTANJEVIC, Trbovlje. Trg svobode 27, Zvonka DREMEL, Hrastnik 26, Tone SAJOVIC, Trbovlje, Žabjek 1, Gustav LEDINEK, Črna na Koroškem 105, Vladimir PIKS, Trbovlje, Šuštarjeva 18, Viola KORBAR, Zagorje, Kidričeva 18 in Gizela HRIBAR, Trbovlje, Trg revolucije 18; 16. do 25. nagrado — knjigo »SVET HUMORJA IN SATIRE« prejmejo: Vika LOGAR, Kranj, Levstikova 1, Slavko GULIČ, Trbovlje, Gimnazijska 5a, Marta DREMEL, Hrastnik 26, Jože SUŠA, Trbovlje, Trg revolucije 27, Nada DRENEK, Sevnica, Klavniška 28, Franci PROSEN, Zagorje, Dolenja vas 53b, Vinko NAROGLAV, Trbovlje, Partizanska 24, Ivanka NAGLAV, Radeče, Lojze STRAŽIŠAR Hrastnik in Sonja TERŠEK, Zagorje Denarne nagrade bomo poslali izžrebanim reševalcem po pošti. Dobitniki knjižnih nagrad iz Trbovelj lahko dobijo nagrade v našem uredništvu do 18. januarja, po tem roku pa jih bomo poslali po pošti. Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika« Od /LW£JJ> — - ■^o KmžčMŽ&I v ' - s^ičš-. Ta dvorec obišče vsako leto mnogo turistov. Tokrat so prevladovali Japonci. Njihova: skupina je štela okrog sto članov. Ko sem jih srečaj, se rai je zdelo, da so naredili invazijo na Dansko. Bili so zelo elegantno oblečem, njihovi obrazi so bil: resni, vsak drugi je imel očala in vsak je imel okrog vratu obešen vsaj en fotoaparat. Izžarevali so zavest, da so ponosni zastopniki vzhodne kulture. Vseh zanimivosti gradu ni bilo mogoče ogledati, zato smo se odločili, da si ogledamo zgodovinski muzej pomorstva, Ostanki vikinških ladij so tvorili oster kontrast z modeli najmodernejših ledolomilcev in z maketami sodobnih pristaniških naprav. Danci so bili nekdaj bojevit narod pomorščakov in v tem muzeju jc shranjenega marsikaj iz niihove slavne preteklosti. V spominu so mi ostale velike verige, v katere so vklepali sužnje, voščene lutke admiralov in slavnih pomorščakov, niihovo orožje in pa velika olja z upodobljenimi bitkami na morju in ob obalah. Pri izhodu smo še obvezno fotografirali stražarja. Ne zato, ker se nam je zdel zanimiv, pač na zaradi tega, ker se je okrog njega nabrala cela konica žensk, ki so se na vse načine trudile, da bi ga spravile v smeh. Ostal je popolnoma resen. Ko smo se vračali v Kopen-hagen, smo se za trenutek ustavili v mestu Gilleleju — najbolj severni točki vzhodne danske obale. Tu smo se spoznali z neko Beograjčanko, ki le tu na praksi. Bila je presrečna, ko je po dolgem času spet videla Jugoslovane. Pozno popoldne smo se vrnili v Kastrup. Tu smo si ogledali eno največjih letališč v Evropi. Nova, nekaj sto metrov dolga letališka zgradba so je vsa lesketala v steklu in marmorju. Ko smo vstopili, sem hotel kavalirsko odpreti vrata, pa sem zaman Stegoval roko. Vrata se sama odpirajo in zapirajo. V zgradbi so bile velike restavracije in čakalnice za prehodne potnike. Stene so steklene. Pisan je svet, ki sem ga imel priliko gledati. Ljudje in spet ljudje. Zastopniki vseh ras. Sami tuji obrazi. Na tisoče raznovrstnih usod. Seveda med temi potniki po vsej verjetnosti ni bilo takšnih, ki bi trpeli denarno pomanj- Na kanje. Vstop na letališče je treba plačati. Za slučajne goste, ki niso potniki, je zgrajena posebna ploščad, od koder lahko opazujejo pisan promet na letališču. Na tem prostoru so montirani tudi veliki daljnogledi, ki' omogočajo natančno opazovanje pri manevriranju letal. Prvič v življenju sem popolnoma od blizu videl pristajati in odleteti k ra! iice neba, velike Ca-raveVe. Na iveč letal je v službi SAS-a. Ta vsa služijo za da!'še proge in letajo na vse strani sveta. Posebno pozornost mi ie zbudila cela jata eno ali dvosedežnih šnortnih letal, ki so last privatnikov. Kako hitro hi se s takšnim hhko povrnil v domovino! Nekaj več tih letal je prinada-lo ameriški zasedbeni oblasti iz Nemčrie. S temi 'se vsak t“d»n nrineVe'o ameriški vojaki na izlet na weekend. Ker le bila nedelja in obenem nosledn'1 dan najinega blvania na Danskem, smo prebili preostali del popoldneva v stanovanju. Erik ml je pripovedoval različne stvari o Danski in o njihovem glavnem mestu. Danci so zelo ponosni na svojega rojaka Andersena, katerega povesti so n reve-1 "ne v vse svetovne jezike. G!avna^ertrakciia za turiste ob obali na Lan-geli-nie ie morska vila iz neke Andersenove pripovedke. V zvezi s šolstvom moram povedati, da je obvezno že od 1814. leta. Kopenhagenška univerza le bila osnovana leta 1479. šolan le je na Dan-' skem brezplačno. Otrok začne hoditi v šolo *• sedmimi leti. Zadnji dve od osmih osnovnih razredov se delita v literarne in neliterarne oddelke. Prostovoilno lahko vsak učenec podal iša šolanie še za tri leta. Toda, če želi, lahko že po dveh letih te šole prestopi v triletno gimnazijo, kjer naredi neke vrste maturo, ki mu omogoči vstop na vse visoke šole. Država ima v načrtu graditi dva velika mostova. Eden od teh bo omogočil cestni promet s švedsko. Dolg bo čez trideset kilometrov. Ta ob!okt bosta financirali obe državi. Ker je pozimi zelo mrzlo, se naredi na morju dva do tri metre debela plast ledu. Da onemogočijo svoboden prehod na švedsko, morajo z ledolomilci vsekati v morje velike kanale, kar onemogoči pešcem " prepovedano pot. Danci so zelo zdravi ljudje. Morda je res, da je kolesarjenje najbolj zdrav šport tega stoletja. Z visokimi carinami, ki spremljajo nakup avtomobilov, država nehote forsira vožnjo s kolesi. Na štiri in pol milijona Dancev pride vsega skupaj samo 240.000 privatnih avtomobilov. To je za njihov visoki standard res zelo malo. Mogoče se bo situacija takrat spremenila, ko bodo ime’i lastne tovarne za avtomobile. Do sedaj so še vezani na uvoz. Niihovo socialno skrbstvo je na visoki ravni. V ta namen :zdajo ogromno denarja. Ce država nima dovolj finančnih sredstev, potem od časa do časa razpiše izredni davek in vsak državljan mora no svojih zmožnostih seči v žep. To navadno razburka sicer hladne Dance, ker je po navadi rok za plačilo zelo kratek. Zaradi mehanlzacile kmetijstva je nastal velik dotok kmečkega prebivalstva v mesta. To je povzročilo nenehno pradnio velikih stanovanjskih blokov. Kljub temu je pa ponekod stanovanjska stiska precej občutna. Stanov-vania so lena in okusno urejena stanarina znaša približno eno tretiino plače. V vseh zgradbah je parna kurjava. Peč: v našem smislu ne vidiš nikjer. Ker preživi Danec večino svojega prostem časa doma, je niegov k on liček, da stanovanle lepo uredi. Spalnice so skromne in enostavne. Naiveč pozornosti polagajo na dnevno sobo. Stene so večinoma prevlečene s tapetami. Na n lih visi veliko umetniških slik. Molstrsko znalo kombinirati klasične vrste pohištva z modernimi. Prostor naredijo domač in prijeten z raznovrstnimi, večinoma estetskimi okrasi kot kinci, vazami, keramičnimi izde'ki in podobnimi stvarmi. Ljubijo cvetje. , Drugače pa so tl ljudje malce zaprti v svoj ozki družinski krog. Na obiske ne hodilo veliko: sosed soseda skoraf ne pozna. Ko sem Erika vprašal, kaj bi bilo, če bi sj šla njegova žena sposodit sol ali olie k sosedi, mi je delal, da bi si mislili, da je prismojena. Med našim razgovorom je bila v radiu neke vrste vesela oddaja, v kateri Je nek priljubljeni komilu opeval kraljevo družino. Vsa Danska namreč z zanimanjem zasleduje potek romantične lju- bezni mlade danske prince- osemnajst let in iz pogovori ske Annemarije, z grškim sem ugotovil, da jc Nemki princem Konstantinom, Ra. Na Dansko je prišla za gj -tuhjivo je, da kraljeve dru- spodinjsko pomočnico. Ker > .sine v pojmu »sreča* ne gle- bila prikupne zunanjosti, i dajo tistega kot »navadni« je poiskala donosnejše in lat ljudje. Za grško kraljevo dru- je delo — postala je fotogral ti n o bi pomenila poroka teh ski model. Tudi obisk nočni mladih zaljubljencev korist- lokalov ji je dvigal dohodki no državno-politično partijo. Zaradi nepoznavanja naši Danska kraljica Ingrid ni razmer mi je stavila preče preveč navdušena, da bi nje- neumna vprašanja, med dre na hčerka s to poroko posta- gim tudi, če je v Jugoslavij la steber precei zrahljane gr- nemščina državni jezik, ške dinastije. Opravičuje se s jz spodnjih prostorov snw tem, da te niena hčerka za se kasneje preselili v gornje poroko še veliko premlada, kjer je bil bar. Tu je vladale Kot protiukrep je svojo se- pravo barsko vzdušje. Erik demnaistletno hčerko poslala mi je kazal ženske, ki sd v nek internat ob Gensfkem »na prodaj«. Cena se suče od jezeru v Švici, kjer se nade- petdeset do štiristo kron, budna princeska uči šivati, Nekatere so imele kar srečo, kuhati in tu e jezike. Tu je ker so tudi po trikrat z raz-pod strogim nadzorstvom, nimi klienti zapustile za Ko ]o ie Konstantin mimo- kakšno urico barske prosto, grede hotel obiskati, je d;- re. Opazoval sem tiste stare ji rektorica internata takoj po še in erše. ki so ceio noč sc telefonu klicala Kopenhagen dele pri kozarčku pijače in Odgovor kraljice se le glasil se zaman ozirale okrog sebe v obliki povefia: Nobenega — nihče se ni zmenil zanje, dopusta moji hčerkil Na "več moških gostov je pri- Po večerii — iedli smo ne- Pada!o stareiši generaciji. Za ke čudne danske snecialitete uveljavljanje so jim služile - smo šli še na kratek snre- d.?be!? denarn-ce. Okrog šti-hod ob obali morja. Ni bilo nh z'utra' Je bil spet kratek Priletno, ker le pihal . prav prt>!fram-štiri svetlolase teen-h'aden veter. Obiskali smo še a^erke so zelo pomanjklji* očeta našega oriiatelia. Ta ie vo oblečene olesals; še kar imel vebko zalogo ra^novrst- dc,ber twist. Po plesu so bilo ne piiače. kar ’"e značilno sa- vse ,štŠri v bi!žini naše mize, mo za bogate družine. Toliko g°stinje nekega petičnega, časa smo pokušali iz razirh (’kro" šestdeset let starega steklenic, da se je naradnie Dan,ca- Era ,zmed "Mh jc gospod Fogelstroem odloči!. ,mc,a 8 sebo' majhnega psi-da si ogledamo no*"o živlie- čka' ki J1 POZne!e kar v naročui zadremal. Uboga žival na:brž ni bila navajena na ponočnjaško življenje. n'"e Kopenhagna. Njegov sin inž»nir. ki relativno dosti zasluži. kal takega ni mo"cl predlagati. ker njegova eno- Okrog pete ure zjutraj smo ne Niegov oče — fabrikant — teh težav seveda ni imel. Po telefonu je poklica! taksi in že smo se odneVali proti središču m peta. šofer ie kar sam od sebe zaoeHal pred ^onfr* nc^^bi ^ndisfovala* SC odPrav'*’1 domov. Ce bi podoben večer, oziroma noč, preživeli v nekem jugoslovanskem baru, bi bila »cena« gotovo desetkrat nižja. Res je, da smo izpili vsak po nekaj ekskluzivni hotel Valenci la. slivovk, konjakov in likerjev, Že tako) v foyeriu nas je poleg tega smo tudi sijajno pozdravil ves vod nadvse večerjali in izpraznili vsak po vljudnih uniformiranih natn- _ . ... , , , karjev. Sam ne vem kdai so nckol,ko skodcl,c kavc- nise* mi slekli plašč. Ker je bila pa mislil, da bo račun znašal ura že po polnoči, smo po- nekaj manj kot osemsto časno iavno slačenje žensk kron, kar je v našem denar- S Prvo delo Valvasorjevega • slovstvenega zanimanja je • bil prevod iz francoščine • v nemščino; natisniti ga je • dal 1671 v Bambergu brez S navedbe svojega imena. Leta 1679. je izšla iz bakro-reznice in bakrotiskame na Bogenšperku Pasijonska knjižica. Obsega vsega le 17 ii-stov. Besedila ni. Istega leta je izšla Topografija sodobne vojvodine Kranjske, to je podobe vseh mest, trgov, samostanov in gradov, kakor zdaj stoje v vojvodini Kranjski. Izdal na Bogenšperku na Kranjskem leta 1679. s po- sebno prizadevnostjo Janez Vajkard Valvasor. — Gre za £ Spominska lipa <1 Po končani prvi sve- a tovni vojni je ostalo pre- a cej trboveljskih, hrast- a niških, zagorskih in litij- (| skih družin brez gospo- a darjev. Precej družin se a je odelo v črnino. a 1918. leta, ko so bili (| še sveži spomini na trp- a Ijenje, so se trboveljski a možje, ki so se srečno a vrnil; iz vojne v krog a svojih družin, odločili, (> da zasadijo lipo, simbol a slovenstva. Svojo odlo- a čitev so uresničili šele a leto dni kasneje, ko so \ po krajši slovesnosti za- \ sadili lipo na robu sedanjega trga Franca Fa- (I kina. Lipa stoji še da- (I nes! i (ko) * album, ki obsega 316 bakrorezov; besedila je malo; v začetku knjige je latinsko posvetilo deželnim stanovom, na koncu pa seznam podob in lastnikov gradov v nemščini, kraj in leto tiska in naposled seznam gradov v slovenskem jeziku. Iz tega albuma je Valvasor izbral podobe lamberških posestev na Kranjskem ter jih posebej objavil istega leta pod naslovom Topografija lamberških gradov, trdnjav in gospostev na Kranjskem, upodobljenih po naravi. Kakor je znano, je tega delca ohranjen samo en izvod v Londonu. Naslednja objava so bile Ovidove Metamorfoze. Spet gre za zbirko bakrorezov. Zatem je izdal posebna albuma (1681. na Bogenšperku) Topografija sodobne nadvoj-vodine Koroške in Topografija solnograške Koroške. Eno najzanimivejših Valvasorjevih del je Prizorišče človeške smrti v treh delih, izdano 1682. Od Franciscija vemo, da je Valvasor izdal tri zemljevide: Charta geographlca Carnloliae 1684, Charta geographlca Ca-rinthiae 1685 in Charta geo-graphica Croatiae 1685. Te karte se niso ohranile. Zapisati pa je mogoče, da gre za zemljevide, kakršne najdemo v njegovi Slavi. Album Koroške iz leta 1679. je Valvasor spremenil v zajetno knjigo, ko je 1688 izdal krajepis nad-vojvodine Koroške z naslovom Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške. Delo je izšlo v NUrnbergu. — Svoj življenjski napor je kronal Valvasor s svojim zadnjim tiskanim delom, ki nosi naslov: Die Ehre des Her-zogthums Crain (Slava vojvodine Kranjske). Slava je izšla 1689. Drugo, nespremenjeno, izdajo Slave vojvodine Kranjske je izdal J. Krajec v Novem mestu 1877. 0 Posebej velja med Valva-S sorjevim delom omeniti 0 njegov izum posebnega • načina odlivanja kovin- • skih predmetov, ki ga je S sporočil angleški kraljev-0 ski družbi (ohranjeno v S Londonu), in izgubljeni S načrt za predor pod Lju-0 bcljem. (Se nadaljuje) Prihodnjič: III. POMEN J. V. VALVASORJA 0 Grad Gamberk Precejšnje število Zasav-čariov verjetno ne ve, da je v okolici Zagorja precej gradov, od katerih so se do današnjih dni ohranile le razvaline. Na sliki: razvaline gradu Gamberk • IZ SERIJE STARIH FOTOGRAFIJ: ZIDANI MOST 1919 • NAJ KAR ON JOKA! 0 Nedavno tega je bila v Hrastniku poroka. Nevesta • je bila na vse zala in prikupna, nič manj pa tudi mla-0 denič, tako da se je zbralo precej radovednežev, ki so • — kot je navada — tedaj le govorili o dobrih in slabih 0 lastnostih neveste in ženina. Ko sta se novoporočenca vračala od matičarja, je bila nevesta vsa vesela in razigrana. Domov so se odpeljali z avtomobilom, In ko je nevesta stopala iz avtomobila, ji je priča, ki se ji je zdelo veselje pri matičarju prehudo, šepnil na uho: , — No ja, saj, ampak kot nevesta bi se ti spodobilo potočiti saj nekaj solza. Če že nisi jokala prej pri matičarju, pa začni zdaj, ko stopaš v ženinov dom! — Zakaj naj bi se zajokala. Naj raje joče on, ko me pelje domov, je mirno in nagajivo odvrnila nevesta priči! V zadnjih številkah našega tednika smo objavili fotografije starega Zagorja ln Trbovelj, zdaj pa je na vrati Zidani most iz leta 1919