RJE IN SVET
TEDENSKA REVIJA
ŠTEV. 21
V LJUBLJANI, 23. MAJA 1938
KNJIGA 23.
(LETO XXI)
/f .. ,. 4ШГ.1 t
R. PLOCKENHAUS
LESOREZEC (lesorez)
ЕШа л Ontftsenl tflclt Јфе > џпШЛ pisatelj zadnja let*
IVANA LAHA
- 18. V. 1938
DR. IVAN LAH
mi je bila menda všeč zmes romantike in realistike, ki je prepletala njegove dolenjske povesti To je balo v dobi mojega »romantičnega svetovnega ar
9. XII. 1881
mahnila je njegova prešernov-ska glava, osivela v trpljenju, pa tudi v razočaranju doslednega idealista im romantika. Se pred tremi tedni je pisal: »Dolenčeve stoletnice se je treba spomniti temeljiteje. Treba je pojasniti njegov pomen današnjemu rodu. Nobena stavba ne sloni na enem eamem stebru. Tako tudi v slovstvu. V našem še posebno... Ce bom mogel, napišem sam nekaj vrst. Toliko bi imel še povedati — storili bodo drugi — za menoj. Rad bi režii pred smrtjo še marsikaj...«
Smrt — beseda, ki jo je v zadnjih mesecih tolikokrat omenil in zapisal, je bila tudi poslednji krik iz njegovih ust
Z velikimi, izredno visokimi črkami je napisal svoje misli za stoletnico Dolenčevega rojstva v prvi majski Številki. Bil je njegov zadnji prispevek —> in najbrž njegov zadnji rokopis.
Razmeroma zgodaj sem se seznanil z njegovimi spisi, ki so mi ugajali zaradi lepega pripovedovanja, še bolj pa
Zadnja slika dr. Ivana Laha
ga je imenoval dr. R. Krivic. Tisto v Mariboru je bilo nekoliko kasneje. Bil je poln načrtov, ki so se dali le deloima uresničiti Pridno je pisal v novime, se kljub rani udeleževal družabnega žaljen j a in govoril, da je za literaturo še dovolj časa. Kmalu je uvidel tudi on, da Maribor ne more biti ono, kar je pričakoval od tamošnjih »odločilnih krogov«.
★
V tistem letu sva se udeležila skoraj enomesečnega izleta jugoslovenskih novinarjev v češkoslovaško republiko. Tedaj sem ga spoznal pobliže. Ves čas je bil razigran, kakor ga še nisem videl, pa tudi pozneje, čeprav je bil včasi v družbi pokojnega ravnatelja Juga, dr. Pavla K ar lina in drugih zvestih »mušketirjev« ves dobre volje do ranega jutra, če je bilo treba. Z Branislavom Nušičem, ki je bil tudi z nami, se nista po sebno razumela. Sele ob koncu turneje je izdal, da Nušič zanj ni »naraven«, ker sili preveč v ospredje. In vendar
sta bila oba iskrena značaja.
★
DE, IVAN LAH N1
zora«. Pozneje sem ga občudoval kot navdušenega borca za jugoslovanske ideale. To je bilo pri »Dnevu«. Osebno se nisva poznala. »Videla sva se šele po prevratu v Mariboru, ko smo prevzeli Mariborsko tiskarno in začeli organizirati novinarstvo na naši severni meji,« je zapisal sam ob priliki lanskega jubileja našega novinstva in novinarstva, kar pa ni točno. Videla sva se, ko je nekje v Wolfovi ulici ležal na naslanjaču in pisal za »Jugoslavijo«. Tedaj sem se mogel prvič prepričati, da je zares »trdovraten idealist«, kakor
ur UK PO SMRTI
Po preselitvi v Ljubljano vzlic temu, da je slednjič dobil stalno profesorsko mesto, ni mogel zatajiti svojega publicističnega gona, ki je nedvomno škodoval njegovemu pisateljskemu peresu. Kjerkoli sem bil v redakciji, povsod sem dobil njegove rokopise. Ce je imel kaj povedati, je zmerom našel list, ki je objavil njegovo opozorilo, klic ali svarilo. Pa tudi sicer je rad pomagal z nasveti ter se večkrat iniciativno uveljavljal pri uredniškem delu. Bil je vedno na straži, kadar je šlo-za napredno, narodno ali svobodounmo stvar. Ce-
k> k »Jutranjim Novostim«, M jih zaradi njih oeadja ni spoštoval, je prihar Jal, da so priobčile njegov protest ali opomin, kadar nd mogel z njim drugod V javnost Bil je predvsem idealist. Kot tak je moral pač doživeti tu ali tam vsaj bežno zamero. Ce kje niso mogli aH hoteli uvideti, da ima prav, je menil: »Generaii ne vidijo vsega«. ★
Eetos pred pomladjo sem stopil zvečer po delu v tramvaj. Začudil sem se, ko sem zagledal v vozu dr. Laha, saj smo vedeli, da »je njegove moči, ki so bile na videz še tako mlade, razjedala bolezen« (dr. Lah o dr. Tavčarju). »Iščem ljudi,« je dejal, »k Slamiču grem. Povsod sama politika. Še politika ne«. Njegov bledi obraz se je tresel. Rad bi ga bil poslušal, pa je na Ajdovščini vstal in rekel: »Nikamor ne poj-dem.« Počasi je izstopil. Kakor senca je ostala njegova postava na prometnem otoku v tihem večeru.
Ob desetletnici Jugoslavije je posvetil svoje delo svetlemu spominu borcev
za osvobojenje in uj edin j en je, ofc dvajsetletnici države, za katero je delal in trpel, je moral leči v njeno zemljo — v času, ko je imel še toliko povedati mlademu pokolenju o bojevnikih in možeh, »katerih grobovi so oni svetli grobovi, ki svetijo iz preteklosti v bodočnost, njih dela so sklad naše narodne kulture, v njih se je iz slovenske zavesti glasila misel slovanstva in svobode.«	Iv. Podiržaj
PRISPEVKI DR. IVANA LAHA V NAŠEM OBZORNIKU
Kralj Matjaž pri ogrskih ta galiških Rusih (knjiga, 1, str. 131) — Kako so si to zamišljali avstrijski generali (6:612) — V jutru vstajenja (9;369) — Dogodek s Pavlom Pavlovičem (9;539) — Na romunski Mami (11; 184) — Vihar v koloniji (12; 151) — Dvoje zgodovinskih sporočil o kosovski bitki (13;794) — Knez Pribina (14;176) — V češkem raju (20;311) — Ob stoletnici smrti pesnika »Maja« (20;300) — Radikalno novinstvo pred vojno (22;168) — France Stajer (22;252) — Delo dr. Hinka Dolenca v našem slovstvu (23;274).
»BRUNKA« V ČRNOMALJSKEM KOLU
Z belokrajtaskim narodnim blagom so seznanili svet že J. Kobe, I. šašelj, L Navratil, pa zopet dr. J. Lokar, dr. N. Zupanič, Fr. Marolt, B. Orel itd. — Brunka črnomaljskega kola je v zvezi, kakor menim, celo že z germansko Albruno ali Alfruno (morda žena; Hellseherin, bistrovidka), — dočim »žefranček« metliškega kola ne mote biti starejši kakor iz 13. ali 12. stoletja, ker prej v Evropi žafran sploh ni bil poznan; najbrž bi se morala beseda glasiti: ■obunček, tj. plašček.
Tako dr. M Malnerič v Dolenjski številki Trgovskega lista 13. aprila ti. — Ker me Je pred malo tedni znanec vprašal, kaj pomeni izraz »brunka«, češ da ga njegov sin V osnovnošolski čitanki ne razume, bo nemara prav mnogim ustreženo, če se ta pojem razbistri.
Besedilo za ples po navadi ni kdo ve kaj Učeno. Misli so v precej rahli zvezi med eeboj. Tako lahko stoji žefranček namesto zobunčka, ki ga Pleteršnik pozna pod: zu-banee = bela ženska halja brez rokavov, Begajoča do kolen. Miklošič primerja srb. zubun, madž. zubony, tur. zebun. Verz namiguje bržkone na svetlo barvo, simbol veselja. Predstavlja jo rastlina žafran pri Metličanih, medtem ko černomaljci v usta jemljejo drugo svetlo rastlino: belo brunka. Wolfov D.-sl. V. 1860. ima pod značko Wrucke = kavra, brukev. Poleg tega Ucvaja na Kohlrahi, kjer vidiš: podzemelj-
ska koleraba, kavra, kapusa, po poljščini in ruščini brukev, srbsko broskva.
Slovani smo si to po vrtnino izposodili od sosedov. Srbska broška, ki jo Vilharjev sh. si. slovar 1927. tolmači s »kapus«, je latinska brassica, kakor broskva v leksikonu »Minervi« 1936. Slovenska kavla, v mojem narečju kavi j a se v Pleteršniku zvrača na romansko podstavo (caulis, ca-volo). Tako si mislim b r u n k o potvor-jeno iz W r u c k e. Sekundarni nosnik pred goltnikom k ali g nI prav nič nenavadnega: janka, nem. Jacken; štenge, nem. Stiegen; pinka, nem. fick'n ali ital. fica (figa), štajersko mlejnko, mleko, itd. Tretji možni vir za to neznanko bi bil isti tuji koren, iz katerega nam je pognala cerkvena pruka, pručica, ta grajska žlemprga: Bruck, Brucke, to je most nazvan v metliškem kolu: prungir. Ker pa je most delan iz »repe šmitane« (glej Strekljevo zbirko Slov. nar. pesmi), je v tej otroški igrici morda pomešano oboje — most ta repa. Le Malneričeva Albruna se mi zdi predaleč.	A. IX
Mi nismo velik narod, a izpolniti smo svojo dolžnost kot del velikega naroda. Kakor človek mora imeti tudi narod svoje cilje in ideale, da izpolni svoj namen na zemljL	Or. Ivan Lah
PANI ZUZANA GAJDOŠ KONČULIK
ANDREJ DEBENAK
e pred večerom se vrnemo po fn drugi cesti skozi gozd do Lip-% ! tovskega sv. Mikulaša, kjer
^ ! vstopimo v vlak in se odpelje-j 1 mo najprej daleč za Margeca-
l * ne ocenjevat krasoto Slovaškega Rudogorja. Do Margecan, dokler nas vodi glavna železnica, je potovanje zelo obetajoče. Zasloni neprodirnih megel so nam tokrat zatajili najkrasnejši pogled na Visoke Tatre. Od Margecan do Gelnice še tako nekoliko kilometri uhajajo. Toda največjemu sovražniku ne privoščim, da bi potoval z vicinalko iz Gelnice do Smolnika. Nismo se peljali hitreje kakor 6 km na uro. Na postajališčih si mogel izstopiti, pojesti in popiti v bufetu, porazgovoriti se z domačini. Še sreča, da so vstopili prodajalci in kupci s sejma in si nazorno pripovedovali o dnevnih dogodkih. Polne košare so skladali iz velikih oprtnih rut in jih tlačili pod klopi, k oknom, na hodnike. Ženske so si zrahljale bele rute z našitimi krajniki, otroci pa so odkrili žepe da bi našli škrniceljne. Starčki prestari, toda v živo obriti so začeli dimiti s polno paro, da smo pripoznali upravičenost nekadilskih oddelkov.
Zraven mene neka nesrečna, izmučena pani zaupa svoji sosedi trpljenje in žalost z možem, ki se ne vrne domov, ali kako pri panu Hochfelderju zapije denar, ki ga je izkupil za tele.
Trgovci in kupci so izstopili. Po tej kratki progi smo se vozili že tretjo uro. Lokomotiva, ki nas je vlekla, je bila malo večja kakor otroška igračka. Za njo sta šaljivo poskakovala dva vozička s štirimi potniki. Pred krizo je bil tukaj bogat industrijski kraj. Danes se peljemo mimo tovarn, v njih se ne dela, opuščene so opekarne in rudniki, obubožale vasi.
Izstopimo v Smolenski Huti in odrinemo po dolini potoka okrog zaprtih in napolzaprtih plavžev črez Smolnik do Uhorne, ki že leži pod Slovaškim Rudo-gorjem in ki je tudi cilj današnje poti. Na prvem domu v Smolniku nas pozdravi napis, da je tu zabranjeno piti vodo, da imajo tu svinje rdečico in psi kontumac. Za prvi vtis je to zadosti.
Smolnik sam, če bi ne imel okrožnega urada in velike tobačne tovarne, ki redi ljudi od blizu in daleč, bi bil le velika neurejena vas. Življenje teče
MATI Z OTROKOM (župa liptovska).
leno, razen edinega kina te nič ne vieie
in ne vabi, ni atrakcij.
Radovedni smo na Uhorno, kamor nas je zvabil prijatelj Slovaček, vulgo Joco. Na postaji nam je stiskal desnice in zdaj nas je odvedel po cesti za Smolnik okrog jezera. Hladno jezero je to med senčnimi bregovi Veliko je in tiho. Na bregu stoji hotel, na njem še na prvi pogled ne razpoznamo, da je obljuden le in le z Madžari. Veselimo se na jutri, na kopanje, v blagi nadeji, da prestane deževati. Po tednih in mesecih suše nas iznenadi ta kraj s temeljitimi nalivi, pred njimi, — sodimo po ogromnih množinah blata in številnosti mlakuž, — so bili poprej še mnogo izdatnejši In res smo informirani, da se je ta pokrajina izmuznila redu Srednje Evrope, da tu lije in lije že od velike noči in da s tem zelo trpi obisk tujcev.
Zagrnjeni od pet do glave in zdelani smo prilezli do vasi Nastanili smo se pri Zuzani-Gajdoš-Končulik-Sesta-kovi. Vprašate, zakaj takšna potrata v imenih? Bila je pani Zuzana Gajdošo-va in razen nje še mnogo drugih Zu-zan Gajdošovih v vsej UhomL Ker Je
prebivala na koncu, zato Končulik in ker je njen mož imel šest prstov na levi roki, zato Šestakova. Vrtimo z glavami. Toda naš Joco, ki je slučajno advokat, govori dolgo o tem, da takšno sprejetje priimkov pridobi veljavnost in da se človek more z njim do konca uradno podpisovati.
Vzeli smo to na znanje in se vlegli na paradno posteljo pod večno luč. Tega večera si nismo upali proti večni luči nič ugovarjati, toda ker smo bili zbiti, smo zaspali v zahvalo ogromnim pernicam pod seboj in nad seboj do jutra. Drugega dne smo si vendar dovolili o»iiajati babičino občutljivost z izjavo, da si svetilke pri glavi ne privoščimo. Toda nismo izgubili nič zaupljivosti dobre starke, ki nas je natančno seznanila z razmerami v vasi in s svojim lastnim težkim življraijem. Moža ji je ubila v neznatnem prepiru soseda z vilami. Bila je oproščena in starka ji je odpustila. Od tega časa, bilo je to pred osemnajstimi leti, je izgubila v vojni dva sina in sedaj so ji odpeljali hčer na operacijo zaradi slepiča.
Babička se jekesala, da »pani dok-torova« ni prišla nekoliko dni prej. Bila bi pregledala pacientko in morda tudi zabranila operacijo. Ko ji je od naše družbe profesorica »pani doktoro-va« razsvetlila, da »ni od tega«, je mahoma i-zgubila vse zaupanje, ker babička je bila,popolnoma konkretna duša.
Ko smo starki razglasili, da bi jo radi imeli na fotografskem posnetku, je bila navdušena. Takoj je prinesla s podstrešja nošo, poklicala bližje in oddaljenejše sorodnike in začela ceremonije. Fotografije, kakor sem naknadno ugotovil, niso, kot se v podobnih slučajih dogaja, — dobro uspele.
Pani Gajdoš-Končulik-Sestakova je bila resolutna, vesela ženska. Na glavi je nosila še robec s krajci in v nedeljo, kadar ni odšla v Smolnik v tobačno tovarno, si je oblekla nabrano rdeče krilo in predpasnik s traki. Tako smo jo tudi srečali v nedeljo pred cerkvijo na hribčku, kjer se je zbrala vsa slavnostno naparadena vas. Stari ljudje še v celotnih nošah, mladež že »pogospodena«. Fantje so si pustili za slavnost samo našite srajce in peresa za klobuki. Ko so me videli z aparatom, so poslali docela urejeno dvočlansko deputacijo, željno tofografiranja. Posnel sem vse, skupino za skupino in posamezno.
Tu pred kočico kakor iz sladkorja se-
di dedek, vaški filozof. Iz žepa našitega kožuha mu gleda nebeklič (velika ma-šna knjiga), klobučevinaste faldovke se leskečejo od čistoče. Sedi tam pred domom, ne da bi se premaknil, s stoičnim obličjem starih Slovakov in premišljuje danes, tako kakor pred petdesetimi leti o božji besedi, katere se je načrDal na vrhu — v cerkvi .
Po maši. Zreli, dorastli se važno odpravljajo do svojih domačij, mladina se je razpodila v skupinah ali po parih. Dekleta si v zadregi povlačijo konec predpasnika in duhajo v dišeče šopke. A mali paglavci skačejo čez kozla in kotalijo sod skoraj od cerkvenih vrat.
Toda mi se že za nič več ne zmenimo in odidemo v Smolnik uživat »rftadžar-sko pogostitev«. Kdor noče, ni treba verjeti, da tam gostilničar, po rodu in čutu Madžar, toda popoln gostitelj daje 4 jedila po količini in kakovosti in s pri-rodno cigansko muziko samo za 9 Kč. Razen teh konkretnih užitkov smo še spoznali vročo cigansko nagnjenost na prvi pogled v podobi devetletnega črnega umetnika, ki je hodil od tega časa za nami kakor psiček, dokler ga nismo fotografirali in mu nasnli rops dropsa polne pesti.
DEČEK .(gemerekž žup&Ji
Na bregu jezera v Uhorni je majhen hotel. Nekoč, ko nas je v gozdu zatekel naliv, smo se potuhnili v jedilnico in ker ni prenehalo deževati, smo ostali na večerji. Drugi dan smo zopet prišli in tako smo postali dnevni gosti. Pri tem smo spoznali v njem nekdanjo madžarsko elito, ki je tu preživljala v žalostnih preostankih slavo nekdanjih tu stanu-jočih letoviščarjev. Bile so to samo ženske, tako od 50 do 80 let, še nalepotičene nabarvane, v oblekah z volani. Ob 10 uri so si same pripravile nekakšne raž-niče na bregu jezera, toda opoldne so popile le čaj z vinom, da si ohranijo vit-kosti. Popoldne patience in šepete klž-
SREČANJE
DR. IVO
vodilnem listu večmilijonske-ga mesta je izšel ta-le oglas: »Mlado, bogato, izobraženo in lepo dekle je pripravljeno vzeti tistega gospoda iz boljših
_ krogov v starosti ne čez 40
et, ki je (ne pretehtajte vsako besedo!) v kakršnemkoli položaju že gledal smrti naravnost v oči in bo znal to tudi dobro povedati. Dopisi najpozneje v enem mesecu na upravništvo tega lista pod geslom: »Srečanje s smrtjo.«
Ta nenavaden poziv je stal v zmernih črkah sredi cele, drugače prazne strani, da se je takoj videlo: čudni in-serentki ni treba štediti; kajti taka kaprica v takem listu je stala že majhno premoženje.
Pa se je oglas pojavil še enkrat in še enkrat, a drugi, vmes tudi največji listi, so stvar z veseljem pograbili, tako da se je raznesla tako rekoč po vsem svetu.
»Kaj bo to vse sama prebrala?« se je za kavarniško mizo zasmejal urednik odlične leposlovne revije. »Nekaj let po taki vojni, kakor je bila zadnja, ji ne bo zmanjkalo .kvalificiranih ponudnikov'! In naposled bo dobila tistega, ki bo znal še najbolje — lagati!« je menil suh novinar.
»Ne verjamem,« je zmajal z glavo mlad dramatik »Oglas je gotovo nalašč tako skop in je treba — sama pravi — vsako besedo dobro pretehtati. Poglej, tu stoji: .gledal smrti naravnost v oči'. Od tvojih bojevnikov v svetovni vojni ne more tega trditi niti vsak tisoči; če še upoštevaš, da moraš
pete, pa izprehod okrog jezera. V očeh so jim še dremale nedavne pustolovščine.
Bivanje v Uhoru se je nagibalo h koncu. Razdali smo povsod svoje naslove in jih jemali od svojih znanih, poslovili smo se milo in potovali s prav tako hitrostjo kakor sem, do Gelnice, Margecan in Poprada, odkoder smo hoteli deloma do Dobšine, deloma k Visokim Tatram, katere smo kot radostno presenečenje pripravili na konec. V Popradu nas je zapustil Joco. Iz Poprada vozi avtobus , do Dobšinske ledene jame. Tokrat ga nismo prezrli, ker peš bi cesta trajala 45 km.
S SMRTJO
ŠORLI
dogodek tudi dobro povedati, bi dejal, da naloga ne bo tako enostavna.«
No, tudi mladi dramatik je prezrl še dokaj okolnosti. Tako na primer, da so poklicani samo »boljši ljudje«, ki pa so do življenjske dobe štiridesetih let večinoma že vezani: poročeni ali vsaj zaročeni ali pa jim do take vrste »nagrade« (bodisi, ker denar sami imajo, bodisi ker ga po svoji na* turi ne potrebujejo) vsaj toliko ni, da bi tvegali svojo »srečo« z žensko, ki že od daleč nekoliko po histeričnosti diši; ali pa končno, da so za tako »pripovedovanje« preveč leni, če ne celo nezmožni.
Vsekakor je res, da je mlada dama v teku tistega meseca prejela z vseh strani sveta samo okoli sto dopisov. Od teh jih je nad osemdeset odstotkov takoj odpravila, ker so v njih res po večini bivši bojevniki pripovedovali svoje bolj ali manj dolgočasne histori-je, trinajst odstotkov pa jih celo po njeni sodbi sploh ni znalo pisati.
Ostalo je torej še sedem zgodb, ki jih je vzela v resnejši »pretres«.
Ker je odločalo mlado dekle, bi človek dejal: ko je že taka, bo najbrže res gledala, da »nepristransko« izbere dva, tri, a potem bo vendar zahtevala najmanj še — fotografijo.
Toda ne! Kakor »žirija«, sestavljena iz desetih z učenostjo, modrostjo, si-vostjo in naočniki oboroženih starcev, je razsodila!
Dano vam na priliko, da še vi sami uganete, kdo je za plačilo dobil to res mlado, res bogato, res izobraženo in res lepo mladenko.
Prva povest
Spoštovana gospodična!
Moja povest je iz vojne. Toda zavedam se: Vam pogled v tisočero topovskih žrel, v deset tisoč mitraljeznih, pa še milijone puškinih cevk ne zadostuje. Dobro — poskusiva z eno samo samokresno luknjico! Zgodba pa je ta:
Jaz sem rezervni poročnik ene izmed tako zvanih »centralnih sil«, pri-deljen aktivnemu oficirju, ki jim v ti armadi pravijo stotnik. V okrilju črne noči smo se bili prisleparili čez deročo reko in stojimo sedaj, še dovolj dobro skriti za gostimi živimi mejami, pod položnim gričem, na katerem so sovražniki naravnost odlično utaborje* ni Srbi. Naš »namen« je — seveda po povelju nekoga, ki sedi tam zadaj sredi varnega zaledja — še dopoldne zavzeti ta grič.
Oni tam gori nas še niso opazili. Sicer je včasih »za vsak primer« priletela kaka krogla in imeli smo tudi že dva mrtva in tri ranjene, a drugače smo se še precej »dobro počutili«. To« da, seveda, mi smo za enkrat še samo »čakali«.
Čakali — česa? Povelja našega stotnika, da se zaženemo tja gor. In česa je čakal stotnik? Spet drugega višjega povelja? To bi bilo dobro. Zanj namreč. Da bo vedel, prav kdaj naj da ukaz. In bi tudi vedel, zakaj ga je dal. Toda tu — saj nismo imeli z našimi tam zadaj prav nikakih zvez — je odločal edino on sam.
In je vendar čakal. Česa, pravim? Da se tam gori kaj spremeni — da se na primer odpre zemlja in te ljudi požre? Ali da se uprejo poveljniku? Ali da jih njih višji sami odpokličejo? In sicer ali zato, ker izvedo, da smo mi tu in se nas prestrašijo, ali pa ker ne izvedo in bodo sprevideli, da te vzpetine itak ni treba stražiti? Sto možnosti je bilo. In — nobene. Tudi on je moral vedeti, da ni nobene. In je vendar čakal. Saj to je grozno — morebiti zanj še najbolj — da sam ni vedel, česa. Vedel je samo, da bo tisti ukaz moral dati. V pol uri, eni uri, najpozneje v dveh, če naj bomo »dopoldne« že gori.
Veste, gospodična, v vojni človek marsičesa ne razume in zopet razume marsikaj, česar drugače ne bi. Tako na primer se včasih začudiš, kako da smejo drugi tako popolnoma zagospodovati nad tistim, kar je vendar nekak
temelj vsemu ostalemu in ti je prav zato najbolj dragoceno: nad tvojim življenjem. Na drugi strani pa spet do-umeš, da je to »naravno«: naposled si samo drobec, ki mora služiti skupnosti, in so to ljudje občutili celo v najbolj »individualističnih« dobah (kakor sta se kolektivizem in individualizem sploh vedno zelo prepletala). Priporočati je samo, naj bo stvar, za katero gre, takšna, da se vsak posameznik čim bolj rad in zato potem tudi bolj popolnoma spremeni v drobec ter kot tak vse položi skupnemu idealu na oltar.
To na splošno. Pri posameznih podjetjih pa se ti zahoče, naj ta, kateri v imenu skupnosti razpolaga s tabo — drobcem, poskusi tebe kot naposled neke vrste dobrino uporabiti čim bolj »gospodarski«: doseči s teboj čim večji skupni uspeh. Zato imaš, če te nespametno »trati«, morda celo pravico, da se v imenu »višjih interesov« upreš.
In zdaj poglejte: tu spodaj nas je dve sto petdeset, in sicer — spodaj; tam gori, a še za betonskim obzidjem in s strojnicami med linami, jih je najmanj tisoč — to nam je točno znano. Dobro: ta hrib je treba zavzeti — če je treba, je pač treba. Ampak najprej smeš pričakovati, da te utrdbe — pa naj tudi ne zaslužijo tega imena v stro< kovnem pogledu — razklesti topovje. Ali pa, če to ni mogoče, da nas od tu zdolaj navali najmanj dva tisoč. Prav: pade nas tri četrtine, morda še več, a upanje je, da hrib vendar zavzamemo; da smo torej nalogo izvršili in žrtve niso bile zaman. Toda tako — tako je stvar blazna, kakor pravimo.
To vem jaz, to ve vsa četa, to ve tudi stotnik. A tudi to vemo, da se bo blazni ukaz iz ozadja blazno izvršil. Zakaj on ga ne sme presojati, on ga sme samo izvršiti! In če bi zdaj on padel, bi ga moral jaz!
Toda to je: jaz ga ne bi! Jaz bi zamahnil z belo zastavo in dal onim tam gori na znanje, naj pridejo po nas. Ne iz strahopetnosti — že z enakim številom bi morda poskusil — iz čisto navadnega zdravega razuma, ki se blaznosti pokoriti ne more in ne zna.
No, zdaj je še on poveljnik in zato čakamo... Ali si samo »podaljšuje« življenje, kakor baje včasih na smrt obsojeni zaprosi še za nekaj minut?
Ampak, glej — zdaj se je nenadoma stresel, zbegano ogledal po nas vseh, potegnil sabljo in kriknil svoj »Na-prejU
Tu — saj ne morem drugače in prav nič nisem prej premišljeval — stojim jaz pred njim in pravim:
—	Gospod stotnik! To nima smisla! To je norost! To je zločin! Premislite vendar!
Oči se mu razširijo, nekaj časa brezizrazno bulji vame, potem se smrtno bled zapoteče proti meni:
—	Kaj to pomeni? Kaj hočete s tem?
—	Samo prositi vas, da še enkrat presodite, gospod stotnik. Poglejte te može — dve sto petdeset jih je še, čez pol ure niti eden ne bo več živ. In kdo bo imel kaj od tega?
—	Vi se ustavljate mojemu povelju? Na samem bojnem polju!
—	Jaz se za enkrat še ne ustavljam vašemu povelju. Samo še enkrat vas resno rotim: premislite!
Že dviga samokres. A tudi jaz imam svojega v roki in ga dvigam.
Tu iz vrste za nama besen glas: »Gospod poročnik! Ali naj ga počimo, hudiča?«
Obema hkratu se roka povezne, oba hkratu se ozreva tja. Toda saj ni samo eden — vsi divje čakajo, da rečem besedo, samo prikimam.
Zdaj se zavem: zaigrali smo življenje. Jaz in oni — oni in jaz. Toda treba je samo migljaja in smo spet rešeni: kdo bo o tem pozneje govoril, če smo vsi krivi; in kje še je naposled tisti, ki nam bi sodil?
Toda spet ne morem. Ne — za nobeno ceno ne!
»Fantje!« zakričim, »Naprej! Posku-
simo — če bomo videli, da ni mogoče, bo še vedno čas! In kar je zdaj med gospodom stotnikom in menoj — to so najini posli! Razumete? Naprej!«
In glej — dečki res že plezajo za nama. Zakaj midva sva nekaj časa prva — po skoraj navpičnem žlebu pod najbližjo vzboklino se vzpenjamo, do kamor krogle od tam zgoraj za enkrat niti ne morejo. In stopava vštric. Toda komaj da gledava navzgor: drug drugega oprezava vsak s svojim že nas petim samokresom v rokah ... Zakaj to veva: oba živa ne moreva, ne sme-va priti do vrha — vseeno, če od zgoraj ne pade niti en strel. Zdaj ni več usmiljenja: za življenje in smrt grel Ti ali jaz!
2e sva na robu vzpetine; odtod se svet nekoliko bolj položno nagne proti nizkemu obzidju tam gori. In zdaj so nas oni tudi že opazili: toča krogel se vsuje na nas.
Toda midva imava še vedno opraviti samo drug z drugim. Za hip sva se celo ustavila in pogledala. Nemara je bil to vendar že — Vaš »pogled smrti v oči«? ...
Njegov je bil obenem — zadnji. Ta hip ga je podrlo. Samo z rokami je še zakrilil, divje, besno kriknil in teleb-nil. Sekundo pozneje se je vsa četa ustavila, a na sseh bajonetih so zavih-rali beli robci.
Jaz nisem rekel, da ne. Edino tako je seveda tudi mogoče, da sem Vam to napisal.
SLOGAN
Beseda pomeni bojni klic po škotskem višavju. Zadnje čase jo uvajajo v franco. ščino koit saznačnico za geslo, krilatico. Tako je francoski narodni odbor svetnikov za vnanjo trgovino razpisal natečaj za jedrnate izreke (coneours de slogans). Na prvo mesto so prišle te misli:
A cocmimerce mondial, bien-etre natio-nal.
Рауд qtri s'isole, e'6tiole. Frontidres fermćes, рауз affam&s. Oommerce extčrieur, bien-etre interieur. Po naše bi se to dejalo: Svetovna trgovina, narodna dobrina. Kdor se osami, sipi na trdi slami Če se meja zapira, ljudstvo hira. Zunanja trgovina, nčtranja blaginja Ta natečaj je značilen in razodeva, da na Francoskem smatrajo kupčevanje z inozemstvom za bistven prisipevek notranjemu blagostanju države.
PURAN V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
Burkeži ali sladokusci (če jih USA pozna) so ondan predlagali, naj se s puro nadomesti v narodnem grbu orel razprostrtih peruti, kakršnega vidiš po javnih poslopjih velike republike. Saj »turkey« (kavrač) je bolj naroden ptič kot orel, ki ga je že tako malo, da bo kmalu izginil. Tega nasveta niso zamerili, ker ga štejejo za praktično šalo, practical joke. Seveda pa je moržk priljubljen šele, kadar je lepo pečen in razčetverjen. Malo je pojedin, kjer ne bi postregli s slastnim pičulatom, kakor se po furlansko govori v Gorici o tem kavreju. Kolikokrat vidiš pred kako kapelico v New Yorku ali drugje napovedano kosilo »tur-key dinner« na korist podpornemu skladu župnije! Tujcu, ki ga po ameriških domovih sprejemajo s prekomorsko prisrčnostjo in širokogrudnostjo, gotovo dajo pokusiti nadevanega purana.	k
ZNANOST V DŽUNGLI
J. VV, VANDERCOOK — F. IVI A G A J N A
Kadar beli človek razmišlja o »magiji«, zlasti o magiji primitivnih prebivalcev gozdov, ki _ žive v vročih krajih ekvatorskega pasu zemlje, je vselej prepričan, da gre za zvijačo in prevaro. Čarovnik ali vrač med divjaki je njim, ki ga ne poznajo, pristen slepar, ki živi na račun svojih praznovernih rojakov. Jaz pa, ki sem preživel mnogo mesecev med prebivalci gozdov v Južni Ameriki in Za-padni Afriki, vem. da je divjakova magija nič manj in nič več nego njegova znanost — neumljiva in čestokrat tako nadnaravna znanost, da si je beli človek ne more niti predstavljati. Pa je kljub temu uporabna, koristna in praktična znanost, ki se jo mora črnec dolgo učiti.
Vzeli bomo za primero znameniti zdravniško magični postopek, ki ga imenujejo »kačji urez« Le-ta se med dvajsetimi tisoči surinamških črnokožih Bušmanov redno izvršuje in je temu splošno znan. Strupene kače v gostih guianskih gozdovih niso sicer tako strašno številne, kakor si morda marsikdo, ki ni bil tam nikoli, domišlja, pa so le vedno preteča nevarnost.
»Kačji urez« se imenuje rešilni postopek. Ob določeni fazi lune se napoti čarovnik-medicinec h kaki gozdni goli-čavi, ki je oddaljena od vasi. Tam odseka ujeti labariji — izredno strupeni kači, ki spada v rod gadov — glavo vn rep in v posebni posodi praži oboje nad počasnim ognjem Polagoma dodaja pražeči se gmoti skrivnostnih zelišč, ki jih poznajo le on in drugi člani njegovega poklica Ko se vse spremeni končno v ogljen, sajam podoben prah. ie čudoviti lek narejen. Vsakih šest ali osem tednov dobi ščepec tega praška vsak mož. žena in otrok rodu in si ga vtre v kri sk .zi malo urez v žili pri-vodnici na roki ali nogi Od tega trenutka dalje je človek za dobo šestih ali osmih tednov popolnoma varen pred najstrupenejšimi kačami. Vsaka kača. ki mu pride v tem času na not. otrpne v njegovi bližini in v tem stanju ie seveda povsem nenevarna. Tako cepljen Bušnegro sme prijeti v roke najhujšo strupenjačo in početi z njo, kar ga je volja.
Kaj je in kako učinkuje ta »kačji urez«, so evropski znanstveniki že neštetokrat preiskavali, pa ga Se danes ne
razumejo. Nekateri pravijo, da je para-lizujoči učinek posledica posebne vonjave, ki prihaja iz kožnih luknjic cepljenega človeka. Človeškemu nosu je neobčutljiva, kačam pa baje močno diši in jih omamlja. Morda je to res, morda ni, dejstvo je pač, da ne vemo. Mnogi belokožci v obalskih mestih zaničlji-vo vihajo nosove in zasmehujejo divjaško »magijo«, kadar so pa primora-ni potovati v džunglo, ne pozabijo nikoli poslužiti se injekcij divjaškega me-dicinca.
Nečesa podobnega se poslužujejo domačini liberijjskih gozdov na zapadni obali Afrike, a mesto injekcije imajo pripravljeno neko kašnato mazilo skrivnostne sestave, ki si ga namažejo po golih nogah, preden odidejo v kraje, kjer je mnogo strupenih kač.
Primitivna magija vsebuje na tisoče in tisoče formul, vse skrivnostne, pa vendar neovrgljivo uspešne. Izredno malo vemo mi o njih, kar je umljivo. Zaradi hitrega prodiranja civilizacije čuvajo stari domačini svoje skrivnosti z največjo skrbjo, saj so le-te edine, ki jim še dajo nekaj prednosti pred zmagovalci. Največji vzrok pa je še naša domišljavost Tako smo zaverovani v nezmotljivost lastnesa znanja, da se nam ne zdi vredno pogledati, če se ni morda ljudstvu drugačne barve posrečilo v teku dolgih dob ukrasti kaj dragocenega iz skrivnostne delavnice prirode.
Treba bo še mnogo skupnega dela, preden bodo uresničeni vsi ideali onih. ki so se га to državo borili, delali, trpeli in umirali.
Л'е pozabite, da včasi vse junaštvo ne pomaga, če naletimo na premočnega sovražnika.
Dr. Ivan Lah
VETERINAR
1. KOsllAL
Okoli leta 50. po Kr. r. je objavil L. lu-nius Moderatus Columella (iz Gad v južni Hispaniji) svoje »Kmetijstvo« '(»De re rustica;<) v 12. knjigah. V VII. knj. rabi izraz »medicina veterinaria« za živinozdrav-niško stroko, v 6., 7. in 11. knj. pa besedo veterinarius za živinozdravnika. Ta izraz, ki je torej vsaj 1900 let star, so prevzeli skoraj vsi narodi (nemški Veterinar, laški veterinario, franc. včtčrinaire, ruski, bolgarski, srbski m romunski veterinar itd.). V nekaterih jezikih se rabi latinski izraz z domačim pristavkom: angleški veterinarja surgeon, t. j. vet. ranocelnik ali kirurg, ruski veterinamyj vrač, t. j. vet. zdravnik i. dr. Romuni so pisali nekdaj vi-tarinaru, kot da bi bila beseda izvedena iz rom. vita = žival.
Latinska beseda je izpeljana*) iz veterina = vprežna živina, ta pa je po Wal-deju (Latein. etymolog. W6rterb., 2. Aufl., 1910, str. 830.) iz veterina; prvotni pomen
*) Kleinpaulova izpeljava iz it. vetturi-no = voznik (odn. iz lat. vectura = vožnja) je le slaba šala.
je: enoletna žival [ki se že da vprečij; primerja se grški etos (iz vetos), albanski vjet, staroind. vats&s — vse = leto. V Orel-lijevi zbirki lat. napisov (»Inscriptiones«, štev. 4229) je za veterinarja izraz medicus iumentarius, pri Valeriju Maksimu pa medicus equarius (ker je zdravil pred vsem konje).
Nemci so vpeljali že zdavnaj izraz T i e r-a r z t, ki so ga prevedli v svoje jezike drugi Germani (razen Angležev), Slovani, Madžari in drugi: nizozemski dieren-arts, danski dyr-laege, švedski djur-l&kare; poljski lekarz bydlqcy (bydio = živina), češki zvSrolekaf (pred 100 leti zvireci lčkaf, dobytči 1.), slovenski živinozdravnik; okrog 1.1843. je pisal Bleivveis zdravnik za živino živinski zdravnik (tako tudi Vodnik ok. 1815.), 1.1858. Drobnič živinski lekdr; 1. 1860. Cigale »vrač ali zdravnik za živino, sh. marven[sk]i lekar, živinar; madžarski eUlat-orvos, barom-orvos, marha-gy6y&sz, itd.
Ruski konov&l in poljski konowal (v dialektih popačeno konokone-, koni-fal) označuje nešolanega »konjskega padar-ja«, prav za prav podkovnika, ki konje tudi za silo zdravi in kastrira; Brandt in Berneker mislita, da tiči v drugem delu glagol valiti (če hoče tak »konoval« žival
skopiti ali operirati, jo mora najprej podreti, zvaliti na zemljo). Tak mož se je imenoval nemški Kursehmied, (od kurie-ren = zdraviti), v Nemčiji tudi Fabneu-schmied, franc. marčchal-expert, angl. far-rier (preko franc. ferrier iz lat. ferrarius); Cigale je predlagal (1.1860.) »živinozdrav-ni kovač« ali »kovač-vrač«.
Srbski izraz š u g a r, izveden iz šuga = garje, je menda nekoliko zaničljiv (v Srbiji so hile garje najbolj razširjena konjska bolezen).
Iz starega veka se je bilo ohranilo nekaj grških veterinarskih spisov, ki jih je dal biz. cesar Konstantin Porfiroge-netos med 1. 940. in 958. zbrati. Rimski pisatelji o kmetijstvu (Columella, Cato, Varro in Celsus) so nam zapustili le pomanjkljive podatke o boleznih goved, ovac, koz in svinj; okr. 1.390. po Kr. je sestavil Fl. Vegetius Renatus iz vseh veterinarskih knjig starega veka sistematsko učno knjigo »De re veterinaria«.
V srednjem veku so opravljali v Evropi veterinarske posle kovači in pastirji, polni praznoverja in brez znanja. Le Arabci in židje so gradili dalje na starogrški podlagi. — Ko se je v novem veku pri kršč. narodih vzbudila vedo-željnost, so jeli najprej konja prirodo-pisno obravnavati. Ali šele okr. 1. 1810. so začeli postavljati uradne živinozdravni-ke. A še pozneje se je ustanovila prva visoka šola za izobraževanje pravih veterinarskih strokovnjakov, kakršne imajo zdaj že povsod.
JETNIŠNICA ALISANATORIJ?
Žalostno je dejstvo, da so umobolnice skoraj po vsem svetu bolj podobne jetni-šnicam nego bolnicam. Zoper to se borijo že vrsto let najbolj psihiatri, ki so slednjič le dosegli, da so modeme bolnice za duševne in živčne bolezni odstranile z oken omrežje ter poskrbele za zrak, svetlobo in sonce.
Poleg teh novot, ki se tičejo več ali manj zgradb skušajo na temelju nov'h izkustev organizirati družabno življenje bolnikov v novi, človeka vrednejši obliki. Tako so n. pr. po nekaterih umobolnicah v ameriških Združenih državah odpravili mnoštveno prehrano ter uvedli neke vrste restavracijsko prehrano. S tem so dosegli izredno lepe uspehe. Jedilni listi povzročajo pri bolnikih otroško radost. Bolniki se živahno razgovariajo o prednostih posameznih jedi. še tako flegmatični pacienti postanejo nenadno živahni ter se začno zanimati za vnanji svet.
Po umobolnicah so uredili telovadne dvorane in športne prostore, ki se jih pacienti živahno poslužujejo. Ponekod so se talentirani bolniki organizirali v gledališke družbe, ki predvajajo lahka glasbena dela.
Zdravljenje na državni kliniki v Michi-ganu se ne vrši več z insulinsko terapijo. Bolnike sq razdelili к dve skupini. 30
zdravili po stari metodi, druge pa po novi. Po natanko določenem redu se bavijo bolniki ves dan s športom, igranjem, telovadbo in branjem. Zvečer jih razveseljuje radio. Po enem letu so mogli zdravniki ugotoviti pri tej skupini 75% več ozdravljenj nego pri skupini, ki so jo zdravili po stari metodi.
Po ameriških izkustvih zdravljenje duševno bolnih ni toliko odvisno od medicinskih problemov kolikor od blagajniškega stanja umobolnice, ki bi morale imeti številen zdravniški material, izvrstno pomožno osebje, predvsem pa zagotovljen visok proračun.	apt
KAKO JE SODIL ALFRED NOBEL O SEBI
V I. številki tednika Revue hebdoma-daire je Dominique Andre očrtal življenje švedskega, inženjerja Nobela, znanega po njegovih nagradah. Najzanimivejša stran je tista, kjer izumitelj dinaimita na tujo pobudo sam sebe označuje:
»Alfred Nobel: človekoljuben zdravnik bi bil koj ob njegovem rojstvu uničil to šibko bitje, brž ko je prvič pričelo vekati.
Glavna vrlina: zmeraj ima čiste nohte in ni bil nikdar nikomur v breme.
Glavne hibe: družine nima, slab značaj ima in slaba prebava.
Edina sama želja: da ga nebi živega pokopali.
Njegov največji greh: prav nič ne časti Mamona.
Tehtni dogodki v njegovem življenju; jih ni.
A
Ali ni to dovolj in več ko dovolj? Kaj pa je v naši dobi takega, kar bi se lahko imenovalo važen dogodek ? 10.000 milijonov sonc, ki se sučejo po našean kozimič-nem vrtmčku, nazvanem Rimska cesta, še ta sonca so neznatna in bi bila ponižana od svoje brezipamembnosti, če bi se zavedala vesoljne razsežnosti.«
NAKAZNICA NA MAST
Za početek tekočega leta je Nemčija dobila kot vezilo maščobno karto. Vsak potrošnik se mora pri kupovanju masla, svinjske masti, slanine, loja itd. točno držati predpisov. Doslej so odjemalci mogli dobiti merico putra (200 gramov na osebo in teden) skoro le tedaj, če so bili prej vpisani na seznamu. Čeprav je Nemcem strogored-nost v krvi in kosteh, so vendar posamezniki prišli na to, da so sleparili: vpisali so se pri več podružnicah in prejemali znatnejše odmerke sala, nego jim je pritikalo. Novi način z nakaznico bo dokaj otežkočil prevaro. V gospodarsko življenje se je tako vkradlo mnogopisje, ki kaj neljubo ovira podjetnost velikih pojeduhov. Ta ali oni se bo morda laglje odločil za vegetarjan-
stffr	ikj,
FOTOAMATER
Priprave za Občo razstavo fotografije in filma,
ki se bo vršila v okviru letošnjega, jesenskega velesejma v Ljubljani, napredujejo s polno para Od razstave, največje in po zamisil najibolj vsestranske, kar jih je bilo doslej v deželah jugovzhodne Evrope, nas ločijo sicer še trije meseci in pol in do po edinih terminov je časa še polna dva meseca, vendar je že sedaj razvidno, da bo v poedinih oddelkih uspela deloma nad pričakovanje. To velja v prvi vrsti za mednarodno razstavo umetniške fotografije (Ш mednarodno razstavo v Ljubljani), za katero se kaže v svetu nenavadno zanimanje. Dan za dnevom prihajajo na naslov njenega prireditelja, Fotokluba Ljubljane, iz vseh delov sveta, posebno iz Nemčije, Anglije, Amerike, Italije, Češkoslovaške, Poljske. Holandske, Rumunske, celi Sapi prošenj za pogoje in prijavnice, amaterske zveze in poedina društva najavi ja jo korporativno udeležbo svojih članov in čeprav je dal klub tokrat natisniti trikrat toliko razstavnih prospektov kakor ob svojih prejšnjih internacionaTka.h, mu že hudo pohajajo. Zgodilo se je celo to, česar ne pomnimo o nobeni prejšnjih razstav, da so začeli avtorji pošiljati svoja dela cele štiri mesece pred terminom (ta termin je 16. julija) ln se jih je do danes nabral že lep kup, tako da bo morala razstavna žirija že začeti s svojim poslovanjem. Naj omenimo mimogrede, da pišejo fotogTafake revije po vsem svetu bolj ali manj obširno o tej razstavi, da izda vodilna revija nemških fotoamaterjev >Fo-tografische Rundschau« zanjo posebno Številko z deli jugoslovenskih amaterjev in da je FKL tokrat s posrečeno montažo bi člankom v treh jezikih v prospektu za razstavo še bolje nego doslej poskrbel za učinkovito propagando za obisk naše bele Ljubljane in dežele.
Prav takšno zanimanje se kaže med fotografskimi aaloćmštvi. za oddelek fotografskega in kinematografskega tiska ter literature. Efekt bo ta, da bodo imeli obiskovalci razstave lepo priliko seznaniti se z izborom mtemmciorialimh fotografskih revij, zbornikov in knjig in nemara bo dalo to pobudo, da se bo začela tudi naša domača fotografska literatura razvijati bolje, nego je bilo to doslej.
Razstavni odbor je začel počasi pripravljati in urejati gradivo tudi za ostale oddelke, tako za oddelek fotografskih razglednic, naših tujsko prometnih krajev V fotografiji, amaterske in poklicne fotografske organizacije, uporabne fotografije ter amatenske in poklicne kinematografije. Glede oddelka amaterske kinematografije, ki je zamišljena v prvi vrsti za propagando te lepe stroke v Sloveniji, opo-earjamo interesente na га^јрјв natečaja,
ki ga dobe na zahtevo od tajništva ORFTF, Ljubljanski velesejem.
Eden izmed glavnih oddelkov bi moral biti oddelek fotografske industrije. Tudi tu je do zadnjega termina še dva meseca časa, zato je umljivo, da končnih prijsuv ni dosti, vendar pa se kaže veliko zanimanje s strani industrije, ki na našem fotografskem trgu doslej še ni imela večje uloge. n. pr. francoske, češkoslovaške in ameriške. To je naravno, kajti naša banovina predstavlja v tem pogledu najvažnejšega odjemalca v državi, približno polovico porabe francoskega materiala v Jugoslaviji gre na račun Slovenije, Ljubljana porabi n. pr. dosti več fotografskih potrebščin nego neprimerno večji Zagreb, da o še večjem Beogradu niti ne govorimo, in industrija, ki se hoče uvesti na jugoslovanski trg ali ki si hoče ta trg ohraniti, mora nujno upoštevati ta dejstva. Zdi se pa, da centrale tuje industrije, ki ta čas na jugoslovenskem in slovenskem trgu nekaj pomeni, to razumejo, mnoga zastopstva, ki imajo sedeže po neki čiudni logiki zunaj glavnega tržišča, zunaj Slovenije, pa tega ne znajo prav pretehtati Denar, ki jim ga nosi slovenski amater, jim je po godu: da bi pa za organizacijo slovenskega amaterstva nekaj žrtvovali, kakor je to povsod drugod, in da bi ustrezajoč del svojih fondov, ki jih imajo na razpolago za reklamo .usmerili v Slovenijo ,v prid slovenskemu gospodarstvu, to nekaterim ne gre v glavo. Vsekako je to vprašanje, o katerem se bo morala prav odlločno pogovoriti konferenca slovenskih fotoamaterskih društev in odsekov, ki je tudi na programu te razstave. Treba je tu povedati, da je predstavljal organizirano amatersko gibanje v dravski banovini še pred tremi leti skoraj izključno Fotoklub Ljubljana, sedaj pa si deli delo že s celo vrsto organizacij in je absolutno sigurno, da se bodo po razstavi porajale nove podružnice in novi klubi kakor gobe po dežju. To organizirano silo, pa je treba upoštevati že danes!	K. K.
Kemikalije raztopimo najbolje v topli vodi. Edino za natrijev sulfit in kalijev metabisulfit ne smemo uporabljati vrele vode. Lahko pa je mlačna.
Fotoklub Ljubljana: V torek seja ekse-kutive razstavnega odbora v klubskem lokalu, v petek seja klubskega odbora in razstavnega odbora ter vseh referentov za razstavo 1
Fotoklub Ptuj: članstvo in vse ptujske amaterje ter ostalo občinstvo opozarjamo na zanimivo skioptično predavanje »Po slovenskih dobravah in višavah«, ki ga bo imel v ponedeljek 30. t. m. g. Karlo Kocjančič iz Ljubljane.
»Photographie fiir Alle« priobčuie v svoji 10. letošnji številki poleg običajnega drobiža in priloge za stereoskopike tri omembe vredne članke: »Foto in vodni šport«, »Svetlo ozadje« in »Kaj je časnikarski foto«. Revijo, ki jo ttdaja berlinska založba Union in je najcenejša med revijami v velikem for-matu. toplo priporočamo.
»Photoblatt er« poročajo v majniški številki obširneje o novih,, zelo občutljivih plasteh za snema-■ic T naravnih barvah in o delu z malim formatom.
FILATELIJA
Novosti iz, naše I i l a. t e 1 i j e
Za letalsko razstavo izidejo konec tega meseca štiri posebne dobrodelne znamke, ki todo menda Lmede isto nominalo. kakor so jo imele znamke za pomoč otroku.
Nove frankovne znamke, ki eo bile napo-vedane prvotno že za letošnje poletje, oodo po informacijah »Novosti« izšle šele februarja prihodnjega leta.
Kakor poroča isti list, eo bile eiike na rnamkaih za, zaščito otroka izpremc,njene iz tehničnih razlogov. Prvotno je biilo namreč določeno, da ho na eni vrednota slika otroka ob morski obali, na drugi pa sestra z mlajšim bratom. Mi pa smo dobili še neko drugo informacijo: da so bile te prvotno določene znanЉе že tiskane, pa eo napravili nove. ker so prve tako slabo izpadle, da bi bile zbudile prehudo kritiko. Koliko ta vest drži, bo morala seveda povedati naša шагкаг-nica, ki je znamke izidelovala.
Za znamke v korist bolnišnici v Demir kapiiji je zdaj definitivno, da bodo iašle v septembru. To je že peti ali šesti definitivni termin.
Sedanje dopisnice bodo krnaJu porabljene. Kakor smo zvedeli, bo prihodnja naklada z istimi slikami tiskana v bakrotisku, ker so sedanje dopisnice v litografski izvedbi zbudile med filatelisti in tudii drugje preveč negodovanja. Nove dopisnice, ki bodo izšle v istem celotnem številu (15 milijonov kosov), bo tisikala ljubljanska Jugoslovanska tiskarna.
Nove znamke po vsem svetu
NOVI ZELAND: S sliko Jurija VI. je izšla nova zelena frankovna znamka po Уг реппуја. Znamke po Vz p. zelena, po 3 p. rjava ln po 9 p. črna ln rdeCa pa so dobile tudi pretisk »Official« in so bile tako izpremenjene v znamke za. uradno pošto.
MEHIKA: Mehiška poštna uprava je izdala za 251etnieo ustave, ki je bila sprejeta po revoluciji, posebne spominske znamke, in sicer dve seriji za navadno in za letalsko pošto. Znamke so izdelane v lesorezu in ne preveč okusno. Frankovna serija ima naslednje vrednote: rjavo po 10 centavov s sliko revolucijskega vojaka, rjavo in oranžno tudi po 10 c. s sliko revolucijskega shoda in črno in rjavo po 15 c. s sliko kovača. Serija za letalsko pošto ima tri vrednote: sinjo in rdečo po 20 c. z revolu-cijskim slom, sinjo in oranžno po 40 c. z letalom nad gorami ter po 1 peso v rjavi in sinji barvi s sliko revolucijskega častnika.
SESEU: S sliko kralja Jurija VI. je izšla nova serija znamk, ki obsega naslednje vrednote: rdeče rjavo po 2 centa, zeleno po 3 c., oranžno po 6 c., rdečo po 9 c., liiasto po 12 c., sinjo po 20 c., rumeno rjavo po 25 c., rdeče rjavo po 45 c., liiasto livo po 50 c., rumeno zeleno po 1 rupijo,
svetlo sinjo po 1.50 r., olivno rjavo po 2.25 r. in rdečo po 5 r.
ŠPANIJA: Izšel je nov provizorij, in sicer pretisk »35 centimov« na znamki po 2 c Razen tega je bila izdana nova znamka po 2 pesetl v temno sinji barvi za letalsko pošto.
ŠVICA: Znamka po 3 franke iz leta 1931 s sliko pokrajine je dobila zdaj tudi oba pretiska za Društvo narodov in za Mednarodni urad dela. Pretisk je v črni barvi.
ŠVEDSKA: Za 300 letnico kolonizacije Švedov v Delavvaru izide posebna serija znamk. Zaenkrat nam je znana znamka po 5 oerov s sliko Šveda in Indijanca.
VATIKAN: V kratkem izidejo posebne znamke za letalsko pošto(!). Serija bo obsegala vrednote po 25. 50, 75 in 80 cente-simov ter po 1, 2, 5 in 10 lir.
ZDRUŽENE DRŽAVE: Za narodni letalski teden od 15. do 21. maja je izšla posebna znamka za letalsko pošto po 6 centov.
ŠVICA: Za Mednarodni urad dela in za Društvo narodov bo izdala švicarska poštna uprava posebno serijo znamk s slikami teh dveh ustanov. Na znamki po 30 in 60 centimov bo slika palače Društva narodov, na znamkah po 20 c. in po 1 frank pa palača Urada dela. Ali so te znamke potrebne, je seveda drugo vprašanje.
Novi bloki Za kraJievo ženitev v Albaniji je izšel po-sel.ein spominski blok z začetnicami kralja Ln kraljice. Na njem sta dve znamki po 20 Qu in dar je v.
Konec tega meseca izide na Poljcskam poseben blok pa še ne vemo za kakšen namen ali slavnost
Španija je spet bogatejša za nov blok. Izšel je na vladni strani in je bil izdan r.a čast prijateljem v Združenih državah. Na njem je znamka za 1 peseto s eliiko kiipa Svobode v newyorškem pristanišču ter pre-križankna zasitavama republikanske Španije in Združenih držav.
Ozir v preteklo leto 1937. je bilo izvrstno za filateliste. Anglija je za kronanje izdala 202 znamki. Na. to so prišle znamke novega kralja. Kanada je 1. IV. spustila v obtok prvo znamko kralja Jurija VI ... Štetje znamk v Veliki Britaniji kaže, da so dali na svetlo 1.722 novih enot. Evropa je v tem številu udeležena s 550, Afrika s 395, Amerika s 378 in Azija z 289. — Francija je poslala med ljudi 126 znamk ob razstavi. Počaščeni so nje. ni veliki pokojniki, saj na vinjetah se vidijo možje kot kipar Rodin, pisatelj A. France, dramatik Corneille, filozof Descartes, itd. — Domislica Združenih držav je kaj svojevrstna in bi jo druge celine težko posnemale. Na trocentni marki je upodobljeno prvo belo dete. rojeno na ameriškem kontinentu: Virginia Dare. Domo-rodno navdušenje Jenkijev, ki je izzvalo tiskanje te znamke, je bilo obilo poplačano, kajti prodaja je vrgla več milijonov, nte
IZ FILMSKEGA SVETA
»Sneguljčicat v risanem filmu
Pred kratkim so se zmagovito pojavile v Evropi prvi kopije svojevrstnega risanega ln koloriranega (barvanega) filma po znani pravljici bratov Grimmov: Snegulj-Cica in sedem škratov.
O ustvaritelju tega čudovitega filmskega traku, ki si bo kmalu s svojo iskreno poezijo in duhovito šegavostjo osvojil ves svet, o VValtu Disneyu, očetu proslule miške
Štirje tipi škratov v filmu o Sneguljčici
Miki in Se drugih zaslovelih risanih filmov, nam je že marsikaj povedal Griša Koritnik v letošnji Vodnikovi pratikl.
Vse svoje ogromne dosedanje uspehe pa je ta podjetni in izredno nadarjeni Američan, kakor poročajo pariški listi, prekosil e filmom o Sneguljčici, od kraljice-mačehe zavrženi princeski, ki s svojo bridko in veselo usodo že sto let zabava mlado in staro vseh kulturnih dežel pod soncem.
Film so pod vrhovnim vodstvom Walta Disneya izdelovali nad štiri leta. Veljal Je približno milijon in pol dolarjev. Ker je za eno sekundo risanega filmskega traka potrebnih 24 sličic, naš film pa se vrti 90 minut, so morali za Sneguljčico izbrati 250.000 risbic (od 2,500.000 poskusnih), ki jih je izdelovalo 600 risarjev in slikarjev, med temi 32 strokovnjakov za oživljenje figuric, 102 pomočnika, 187 podrobnih izdelovalcev, 20 risarjev-režiserjev, 25 slikarjev akvarelnih ozadij, 85 Specialistov za posebne učinke (dim, vodo, oblake itd.) in 158 deklet, izučenih za slikanje na prozorne celuloidne liste. Da o skladateljih, godbenikih, pevcih, imitatorjlh (posnemal-cih) in strokovnjakih za glasbeno sinkro-nizacijo (vsočasenje) niti ne govorimo! Nekatere značilne glase so proizvajali celo s posebnimi nalašč za ta film zgrajenimi pripravami.
Vsebinsko so staro pravljico seveda dokaj razširili in poživili s premnogimi živah-
nimi in pestrimi prizori. Dogodke v gozdu prepletajo vesela srečanja in presenetljive dogodivščine z živalmi in pravljičnimi bitji. Za zabavo pa zlasti skrbe škratje: vsak zase je osebnost in posebnost, točno po življenju posneta. Avtor je z njimi duhovito karikiral učenega, nervoznega pedanta (na-tančneža), debelega dobrovoljčka, zaspanega čmerneža, nepoboljšljivega neprija-telja žensk, smešnega navihanca, bolehne-ga nezadovoljneža in neozdravljivega sen-tlmentalca.
Upajmo, da bo vsaj jeseni že tudi pri nas stekel ta zmagoviti filmski trak!
P. K.
Fakirski trik v filmu Neki indijski fakirji, kakor nemara ve. ste, so zmožni napraviti, da se na zemlji ležeč svitek vrvi sam od sebe pokonci postavi ter ostane v strmem položaju. Po tolmačenju nekaterih gre za prevaro ali iluzijo in fakirjeva umetnost ni drugo kakor množestvena hipnoza, uspavanje. V Karašiju je britanski častnik indijske vojske fiimal to spretnost, izvršeno vpričo sto vojakov, čarodej ni nič ugovarjal Film, obnovljen na platnu, kaže fakirja, kako je vrgel motvoz kvišku: ta je obtičal trd in tog v zraku, medtem ko je dečko po nJem splezal na vrh in se potlej vrnil na tla.	(J. de Genčve, 5. L 38)
PRAKTIČNE NOVOTE
Gospodinjska tehtnica kot
tehtnica za dojenčke Mladi zakonci, ki pričakujejo družinskega prirastka, bi morali pri nabavi gospodinjske tehtnice izbrati takšno, ki se da uporabiti tudi kot tehtnica za dojenčke. Za moderno prehrano dojenčkov je stalno tehtanje otrok neobhodno potrebno, zato bi bilo izbrati tehtnico, na kateri dete lahko udobno leži in ki je tudi dovolj trdna.
da omogoča tehtanje otroka v prvem letu življenja. Navadne gospodinjske tehtnice kažejo običajno le težo do 6 kg. Za navedeni poeetam namen je treba izbrati tedaj takšno, ki prenese tudi 13 kg. Nove tehtnice imajo kameninaisto, lakirano sil pokramano skodelo, ki se da zamenjati s 60 cm dolgo koritasto skodelo. V tej leži dete varno in ne da bi ga bilo treba držati, določimo njegovo težo lahko do grama natančno. S premlkalno utežjo se da tehtnica točno naravnati ln težo preberemo bita, o&	ffkfli-ц
ZLOGOVNICA
Pinguis
Vodoravno: 3) ljubljanski dnevnik, ki je d veliki noči praznoval svojo 70 letnico, 6) čistota, 7) nikoli (neetimološko razzlogo-vanje, 9) črna žuželka, 10) kletarjenje, 12) Vincencij, 14) muči, trpinči, 15) glavno mesto Le tonske na Dvini, 16) najmanjši od Velikih Sundskih otokov, 18) vodja, 20) zemljiška, davčna knjiga, 21) luknja, votli, na, grob, 25) arenk, 26) lužiško-srbski in sloven. priimek, tudi reka v Palestini, 26) Vigled, strešno okence, 27) terilja.
Navpik: 1) gladek. 2) zver, tudi mesto na Pelješcu znano po vinstvu, 3) edinost, 4) Albanec, Arbanas, 5) roditelj, sorodnik, 6) sinova žena, 8 angleški prirodoslovec (w=v), 9) osušeno truplo v Egiptu, Asi-riji, Mehiki, 10) mahedravo, 12) stvarnik, 13) krog, oblo, 17) vežba, 19) slavljena igralka v gled. ali kinu, 20) razpredelnik, načrt, 21) najnižji čin med višjimi častniki, običajno poveljnik bataljona, 23) poze-ba, 25) ital. pesnik »Božanske komedije«, 26) obraz, obličje, 27) podaljšan gobec pri evinji ali slonu. Rešitve je treba poslati najkasneje v enem tednu.
REŠITEV KRIŽANKE V ŠT. 19.
Vodoravno po tekočih številkah: očara-nje, red-tur, grad, branik, Rada-mrož, svi-la-ti, Oto, ent-on-Isker, kid-vu-Itaka, cio-nizem, Alpe-igra, Kum-Pag, Asiago, Ta-na... S tem so izpolnjeni tudi pokončni stolpci. — Za nagrado je bila izžrebana Anica Lubej v Ljubljani. (Ponovno opozarjamo, da se rešitve na izrezkih ne upoštevajo pri žrebanju nagrad.)
Popravi: V zadnji številki (na str. 319) beri: informativen članek o jugoslovanski literaturi, ki je pravičen (in ne poučen) ...
ZA BISTRE GLAVE
Rešitev k št. 395 (Bistroumni Gauss) Vsota je bila 5050. Gauss je štel 14-100, 2+99, 3+98 itd., kar daje skupaj vedno 101. Ker bi mogel to seštevanje izvršiti 50-krat, je pravilni rezultat dobil neprimerno hitreje s tem, da je 101 množil s 50.
Rešitev k št. 396 (Igra s kovancem) Kovanec položiš na regal, se obrneš z iztegnjenimi rokami in vzameš denar z drugo roko.
Rešitev k št. 397 (Diofantov nagrobni napisj S tako imenovanimi Diofantoviml enačbami (enačbami z več neznankami) je mogoče izračunati, da je starogrški matematik učakal 84 let. Do 14. leta je bil deček, v 21, letu mu je zrasla brada, v 33. letu se je poročil in po 5 letih se mu je rodil sin, ki je umrl v starosti 42 let.
ffi S A 4 H
PROBLEM 240
E. Plesnivy Prva nagrada v Traxlerjevem spominskem turnirju 1937
Mat v treh potezah. Rešitev problema 239 1. Kh8—g7, h3—h2 (£3—f2), 2. Dg3Xh3 (f3)+ Khl—gl 3. Sc3—e2 mat 1.. .Lc2—a4 (bi) 2. Sc3—e4 (dl).
v UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JERAN. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din i—i po raznašalcih dostavljeno Din 5.—