f
MQ3
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliililiiilHililiilililililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuliiiiiimimiuiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiz:
• '   6^'
Letno poročilo
štirirazredne dekliške ljudske šole
v Kranj i.
Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta
1892/93.
Založila dekliška ljudska šola v Kranji. — Tiskal R. Milic, Ljubljana.
-" i ;i 11 n i li 1111 mi niiiiiiiiiniiiiiiiii n   u 1111111 n i m 11111 u   iiiiinniiiniiniiminimninniiinuiinmniinimiiui'iiim  	f
aiiiiiimiTminmTTOTiimiiTTOTiTiTiiTiTi
								
£
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMItllll|l|IIM
lllllllllllllllll
Letno poročilo
rirazredne dekliške ljudske šole
v Kranji.
/Tr'
Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta
1892/93.
Založila dekliška ljudska šola v Kranji. — Tiskal R. Milic, Ljubljana.
'Vi.
(d
V_OOt/
Šolska poročila.
A.	Učiteljsko osobje.
Franja Jugovič, stalna nadučiteljica in voditeljica (I. učno mesto), raz rod nica IV. razreda, poučevala je vse predmete v tem razredu in petje v III. razredu, 23 tedenskih ur.
Dr. Janko M a uri im. mestni kapelan in katehet, poučeval je verouk v I., II. in IV. razredu, 4 ure na teden. V poletnem času služil je tudi šolska mašo.
Frančišek Birk. mestni kapelan in katehet, poučeval je verouk v 111. razredu, 2 uri na teden. Opravljal je tudi daritev sv. maše za šolsko mladino.
Klotilda (iolf, stalna učiteljica (II. učno mesto), razredniea III. razreda, poučevala je (razven petja) vse predmete v tem razredu, 24 tedenskih ur.
Marija Rooss, stalna učiteljica (III. učno mesto), razredniea I. razreda, poučevala je vse predmete v tem razredu in petje v I. in II. razredu, Ki tedenskih ur.
Gabrijela Tschurn, namestila učiteljica (na IV. učnem mestu), raz-rednica II. razreda, poučevala je (razven petja) vse predmete v tem razredu, 20 tedenskih ur.
Šolski sluga: Frančišek Gabrič.
B.	Pregled šolskih otrok na konci šolskega leta 1892/93.
Razred			U	č e n k	1 e		
	vstopilo	izostalo	umrlo	ostali) koncem šolskega leta	sposobnih	ne- sposobnih	neiz- pi-aSanih
I.	18	1	—	17	15	2	—
11.	18	1	—	17	12	5	—
111.	35	4	—	31	25	()	—
IV.	42	7	1	34	23	10	1
Skupaj	118	13	1	99	75	23	1
C.	Zdravstveno stanje.
Zdravstveno stanje učenk ni bilo to leto nič kaj povoljno. Največ bolnih otrok je bilo v I. in II. razredu, in to v mesecih prosinec, svečan in sušeč. Najbolj razširjene so bile ošpice in hud kašelj. Šolska, oblast
vendar, iz utemeljenih uzrokov, ni uvidela potrebe zaključiti šolo. — V I V. razredu je bil en slučaj škarlatinke in en slučaj davice. Za škarlatinko je umrla 3. novembra 1892., učenka IV. razreda, Viktorija Žužek. Vikica jo bila jako nadarjena deklica vin vedno veselega lica; iskreno so jo ljubile učiteljice in tovarišice. Žalostni stariši, gospod nadinženir Prane Žužek in njegova ljubeznjiva soproga, so izročili učiteljici IV. razreda, v spomin edine svoje pokojne hčerke, 50 gld. v podporo revnim in ubožnim učenkam tega razreda. Obdarovani otroci in njihovi stariši so prav iz srca k Bogu molili, da naj tisočkrat plati dobrotljivi obitelji, za kar je velikodušno storila revežem.
Vse učenke, katere so letos začele v šolo hoditi, imele so koze stavljene, in so se o tem izkazale s spričevalom. Iver so se pa v šestih slučajih bile stavile koze brez uspeha, je gospod o. kr. okrajni zdravnik dr. Globočnik šestim učenkam koze stavil dne 7. mal. srpana 1893.
Č. Dekliška šolarska knjižnica.
Vlani je imela šolarska knjižnica le 15 knjig, letos jih ima 61'. Dobrotniki in prijatelji šolske mladine podarili so našej mali knjižnici razne pripravne knjige. Slavni krajni šolski svet kranjski je letos stavil v proračun za šolarsko knjižnico 15 goldinarjev; od tega denarja se je naročil „Vrtec“, in kupile se bodo razne knjige, za katere se je odločila domača učiteljska konferencija. Večji znesek tega denarja bode se rabil za vezanje knjig. Po posredovanji slavnega krajnega šolskega sveta, je odstopil voditelj deške šole, gospod Mihael Kuster, dekliškej knjižnici 36 knjig, katerih jo bilo v deškej knjižnici po dvoje. Gospod dr. Mauring podaril je knjižnici več knjig Mohorjeve Družbe in „Hmeljevo cvetje“ Krištof Smid-a. Gospod katehet Frančišek Birk je dal „Izgledi bogoljubnih“ otrok 1. in 2. del, gospoda A. Keržič-a in šest zvezkov „Drobtinic“ gospoda Lampe-ta. Lepo in trdno vezane „Drobtinice“ so kinč našej knjižnici. Tudi gospice učiteljice so darovale več knjig za šolarsko knjižnico Bog daj, da bi se knjižnice spominjali še kateri drugi blagi dobrotniki in dobrotnice, in nam poklonili več mičnih knjig!
D.	Letopis.
Vpisovanje otrok se je vršilo 16. in 17. kimovca 1892.; 16. kimovca bilo je klicanje sv. Duha, 19. kimovca 1892. 1., se je začel redni poduk.
Dne 4. vinotoka 1892. 1. praznovala je šola imendan našega presvetlega cesarja Frančiška Jožefa 1., in dne 19. listopada 1892. I. god Nj- Veličanstva presvetle cesarice Elizabete, s slovesno sveto mašo, pri kateri so šolske deklice navdušeno pele cesarsko himno.
Njegova knezoškofovska Milost dr. Jakob Missia prišli so v Kranj začetkom meseca vinotoka 1892. 1., da so posvečevali roženkransko in ukusno prenovljeno župnijsko cerkev. Ob tej priliki so podarili, visoko-častiti gospod knezoškof, mnogim učenkam zakrament sv. birme. Učenko vseh razredov so se podale s svojimi učiteljicami na lepo z drevesi okin-čani trg pred župnijo, in so tam pričakovale prihod vzvišenega gospoda. Milostljivi gospod knezoškof so blagoslovili pričujoče in so prijazno ogovorili vse učiteljice.
Tudi letos so bile obdarovane revne učenke, z obleko preskrbljeno iz dohodkov Valentin Pleiweiss-ove ustanove. V vsakem oziru pripravna
in ukusna zimska obleka, se jim je delila 17. grudna 1892. 1.; učiteljice so pa učenkam toplo priporočale, naj se v molitvi spominjajo blagega dobrotnika ranjkega gospoda Pleiweiss-a.
Dne 17. malega srpana 1893. 1. posetil je dekliško šolo preblago-rodni gospod c. kr. deželni predsednik kranjski gospod Viktor baron llein: ogledal si je vse prostore dekliške šole in se jako zanimal za stan šolstva in šolske higijene. Pri odhodu obetal je, da bo v drugo prišel nadzorovat poduk v dekliškej šoli.
Dne 6. sušca 1893. 1. nadzoroval je c. kr. gospod okrajni šolski nadzornik Andrej Žumer, v vseh razredih dekliške šole. Dne 7. sušca je sklical konferencijo, pri katerej je omenil svoje opazke v vsakem razredu, in pri raznih predmetih posebej. Z uspehi bil je v obče prav zadovoljen. Končavši konferencijo se je jako povoljno izrazil o tem, da učiteljice tako vzajemno delujejo, na kar se mu je zahvalila voditeljica tudi v imenu učiteljic, na dobrovoljno razsodbo delovanja učnih moči.
Ker je vzel gospod Mihael Kuster voditelj deške šole trimesečni dopust, je gospica učiteljica Marija Rooss prostovoljno prevzela 8. vel. travna 1893. 1. učence I. razreda deške šole, in jih je skupno podučevala z učenkami.
Slavni krajni šolski svet je dovolil, da sme imeti dekliška šola eno dopoludne prosto, in to dopoludne se je porabilo za izlet v prosto naravo. Učenke vseh štirih razredov s svojimi učiteljicami, so se podale 16. vel. travna v Rakovco, kjer so se jako kratkočasile z otroškimi igrami in s petjem. Gospod katehet dr. Mauring se je tudi pridružil izletnicam.
Z odlokom c. kr. visokega deželnega šolskega sveta na Kranjskem dnem 26. velikega travna 1893. št. 1030, imenovana je bila gospica učiteljica Franja Jugovič, stalnej voditeljici, in gospica učiteljica Klotilda Golf stalnej drugi učiteljici na Kranjskej dekliški šoli.
Častiti gospod c. kr. deželni šolski nadzornik .Josip Suman posetil je 31. velikega travna 1. razred dekliške šole, in bil nekaj časa pričujoč pri poduku.
Trikrat na leto prejele so učenke zakramenta sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. Dne 20. mal. srpana so v prvič pristopile k svetemu Obhajilu, skrbno pripravljene za ta lepi dan po gospodih katehetih. — Ko je katoliški svet 19. svečana 1893. 1. proslavil Njegovo svetost zlato-vladiko Leona XIII., podarila sta, gospoda verska učitelja, učenkam lepe spominske knjižice. Tudi o drugih prilikah sta ona dva gospoda podarila gojenkam kako mično knjigo v pohvalo pridnosti. Slabo vreme je letos oviralo sprevod sv. Rešnjega Telesa; vkljub temu je bilo mnogo belih deklet, ki so se v cerkvi udeležile procesije. — V gorkih mesecih so bile učenke dvakrat na teden pričujoče pri sveti maši. Vsi otroci so peli pri šolski maši in to prav prisrčno. Pele so se cerkvene pesmi iz Förster-jeve „Cecilije“ 1. in 2. del. Gospod učitelj Pezdič je spremljeval petje z orgijami. — Slavnost sv. Alojzija se je letos vršila prav navdušeno; kajti praznovala je deška šola, 3001otnico sijajne zmage nad Turkom pri Sisku.
V	spomin sv. Alojzija in v proslavo junaškega čina, dovolil je slavni krajni šolski svet, da sinejo tudi učenke imeti ta dan prosto. K lepej zabavi, kojo je priredila deška šola v spomin sijajne zmage pri Sisku, bile so tudi povabljene gospice učiteljice dekliške šole.
Prečastiti gospod krajni šolski nadzornik gospod dekan A. Mežnarec nadzoroval jo 5. in 7. mal srpana v vseli razredih dekliške šole; dne 10.
mal. srpana je bil tudi pričujoč pri verskem poduku v TV. razredu. Učenke so prejele šolska naznanila dne 14. grudna 1892. L, I. sušca, 19. malega travna, in 25. mal. srpana 1893. I.
Šolsko leto se je sklenilo dne 25. mal. srpana. Pri slovesni sv. masi so peli otroci zahvalno pesem in avstrijsko himno, potem pa so se podale učenke z učiteljicami v šolo kjer so se razdelila šolska naznanila in letna poročila. — Dne 25. in 215. mal. srpana razstavljena so ročna dela v II. razredu dekliške šole. Stariši otrok in sploh vsi tisti ki se zanimajo za dela nežne mladine, naj se blagovoljno potrudijo v drugo nadstropje ljudske šole, da si dela ogledajo.
E.	Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev.
Razpis o. kr. okrajnega šolskega sveta dnem 2. vinotoka 1892 št. 1282 naznanja, da dobi vodstvo, vsled odloka visoke deželne vlade od dne 27. vel. srpana 1892 št. 10527, jeden komad deželnega zakonika s poučilom o koleri, in naroči, da naj vodstvo podpira uredbe oblastev in naj razširi vsebino poučila med ljudstvom.
Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta dnem 10. vinotoka 1892 št. 1303 ukrene, da naj se upelje pokončna pisava v vse razrede dekliške šole, ako okoliščine to dopuščajo; pri poduku naj se rabi metodična knjiga „.Jak vyučovati pismu stojatemu“ od V. Blahouš-a.
Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta dnem 27. vinotoka 1892. št. 709 naznanja- ukaz deželne vlade, z dne 28. vel. travna 1892 št. 808, po katerem naj se v zimskem času, v nižjih razredih ljudske šole, pouk še le prične ob 9. uri. Ukaz deželne vlade tudi določuje, naj se učenke nižjih razredov izvan šole z ročnim delom preveč ne utrudijo.
Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta dnem 7. grudna 1892 št. 14.898, izroči vodstvu 4 poučilne spise kmetijskega zapopadka z dostavkom, da naj se rabijo pri prirodopisnem in nazornem poduku.
F. Začetek šolskega leta 1892/3.
Šolsko leto 1893/94 se prične 16. in 17. kimovea 1893. 1. z vpisovanjem bivših in sprejemanjem novih učenk; dne 28. kimovea je poklioanje sv. Duha in dne 19. kimovea 1893. 1. se prične redni pouk. Vpisovanje se bode vršilo v drugem nadstropji ljudske šole, v pisarni voditeljice. — Zglašati se je s šolskim naznanilom. — Učenke, ki na novo vstopijo v šolo in niso v Kranji rojene, prineso naj krstni listek s seboj. — Vsaka učenka, katera še ni pohajala te šole, mora se izkazati o stavljenji koz, ako so se ji že stavile in ima dotično spričevalo.
V	Kranji, dne 25. malega srpana 1893. 1.
Voditeljica.
Imenik učenk.*}
I. razred.
Bevk Katarina z Bukovja. Jtidovic Marija s Huj.
Golob Vilma iz Kranja.
Konc Ivana iz Kranja.
Krt Alojzija iz Kranja.
Modrijan Marija iz Kranja. Mohorič Rozalija z Ljubna. Paško ti Josipina z Leskovca. Pibernik Marija iz Ljubljane.
Ambrožič Marija iz Kranja. Berce Terezija iz Škofje Loke. Bradaška Pavlina iz Kranja, (lesen Marija iz Ki •anja.
Eržen Marija iz Ljubljane. Ekar Viktorija iz Kranja. Grašič Marija s Huj.
Hanhart Renata iz Tržiča. Kiistl Marija iz Kranja.
Pirc Ana iz Mödlinga.
Pogačnik Gizela iz Kamnika.
Potušek Leopoldina iz Tržiča.
Požlep Ivana iz Kranja.
Pravst Ana iz Kranja.
Rausch Ida iz Kranja.
Špenko Amalija iz Kranja.
Vsncel Zofija iz sv. Antona na Tirolskem.
razred.
Lampe Ivana iz Kranja. Papier Albina iz Lesec. Pavlin Ana iz Kranja.
Pravst Marija iz Kranja. Režek Marija iz Kranja. Sotschnigg Ana iz Ljubljane. Strupi Marija z Rupe.
Šenk Marija iz Predasel.
V	ročnih delih so se posebno odlikoval
Ambrožič Marija. Ekar Viktorija.
Grašič Marija. Lampe Ivana. Papier Albina.
Pavlin Ana. Režek Marija.
III.
1.
l$irk Kristina iz Ljubljane.
Golob Marija iz Kranja.
Gorjanec Ivana z Gorenj.
Köstl Terezija iz Kranja.
Mohar Katarina iz Kranja.
Mohorič Katarina iz Ljubna.
Omersa Ivana iz Kranja.
Peternel Marija s Trate.
2.
Čadež Marija iz Kranja.
Černe Ana iz Kranja.
Florijančič Franja iz Kranja.
razred.
oddelek.
Pleško Antonija z Rupe.
Pollak Franja iz Kranja.
Puhar Franja iz Ljubljane.
Roš Jožefa iz Kranja.
Roš Avrelija iz Kranja.
Sajovitz Marijana iz Olševka,
Siberlj Ivana iz Srednje Vasi pri Št. Jurji. Šiler Marija iz Kranja.
oddelek.
Glavan Marija iz Kranja.
Gorjanec Katarina iz Kranja.
Hrovat Antonija iz Stražišča.
*) Debelo tiskane so odličnice.
Jocii' Franja iz Kranja.
Kralj Marjeta iz Gorenje Save.
Lukanec Franja iz Dobrunj.
Nadižar Marija iz Kranja.
Potuček Ljudmila iz Kranja.
V	ročnih delih so se
I.	oddelek.
Birk Kristina.	Omersa Ivana.
Golob Marija.	Sajovitz Marijana.
Mohorič Katarina.
Smole Franja iz Sela pri Kamniku.
Strauss Matilda iz Weissenbacha (Štajersko.) Stare Celestinu iz Ljubljane.
Schiffrer Marija iz Stražišča.
posebno odlikovale:
II.	oddelek.
('ladež Marija.	Hrovat Antonija.
Gerne Ana.	Smole Franja.
Florijanfiič Franja.	Starč Celestina.
IV.
1.
Bidovec Pavlina iz Kranja.
Iiizjak Jera iz Mengša.
Eržen Ivana iz Kranja.
Globočnik Helena iz Kranja.
Gorjanec Marija iz Gorenj.
Hafner Terezija z Gorenje Save.
Knavs Ivana s Hriba pri Loškem 1’otoku. Krt Ana iz Kranja.
Markič Frančiška iz Kranja.
Markič Marija iz Kranja.
Ž.
Berce Marija iz Škotje Loke.
Cerkovnik Marija iz Knittelfelda (Štajerski Florijančič Katarina iz Kranja.
Grašič Ana iz Kranja.
Jäger Karolina iz Kranja.
Karv Angela s Kokrice.
Kilar Marija iz Kranja.
Kronegger Marija iz Pazena.
razred.
oddelek.
Matjašič Ida iz Kranja.
Mohar Frančiška iz Kranja.
Papier Jožefa iz Lesec.
Pleško Marija s Preval pri Kupi. Sušnik Marjeta z Gorenje Save. Šegula Ljudmila iz Kranja.
Šiler Marija iz Kranja.
Škrabelj Antonija z Gorenje Savo. Tavčar Ivana iz Kranja.
oddelek.
Pantar Karolina iz Kranja.
>.) Pečnik Ivana iz Kranja.
Pečnik Pavlina iz Kranja.
Polak Frančiška iz Kranja Strupi Pavlina iz Stoba pri Kamniku. Schwarz Friderika iz Kranja.
Teply Leopoldina iz Kranja.
V	ročnih delih so se odlikovale:
Bidovec Pavlina. Cerkovnik Marija. Eržen Ivana.
Karv Angela.
Knavs Ivana. Jäger Karolina. Kronegger Marija. Matjašič Ida.
Pantar Karolina. Papier Jožefa. Polak Frančiška. Škrabelj Antonija,