PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC ST.—NO. 190«, Lalmd M (Um m! Glasilo Jugoslovanske Dk. «, IM7. «1 ta* alf (M mt Cfck«». 11.. Act o« (M|rw a« M«rUi J. III«. Zveze fin Prosvetne Mfetlee OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU CHICAGO 23, ILL., 22. MAKCA (Mareh 22), 1944. Publisbtd Weekly at 2301 8. Lawndal« Ave. LETO—VOL. XXXIX. DOM ITALIJANKE NA CUNJAH. V predelih najbolj bednega pre bivalstva v Neaplu ae Je vsled porušenih hifijenakih naprav, pomanjkanja vode in mila. in pa vsled bede naselila med prebivalstvo nesnaga m ust. k. r4znašajo Ulus. Zavesniika okupacijska oblast se Je problema lotila, kot priča gornja slika, tako, kakor treba. Sensk*, ki je v vojni isfubila moža, otroke in vse kar Je imela. Je potrebna nege. in najprvo se naj JI na nji uniči uši. Mussolini Je svojo deželo savosil da kaj! Prej so mu dvigali ljudje roke v fašistični potdrav, sedaj so na tleh. Nevtralne dežele zaveznikom ovira v vojni NEUSPEHI NAŠEGA DRŽ. DEPARTMENTA S PRITISKI NA ARGENTINO, BOLIVIJO IN IRSKO. — TURČIJA JEMLJE, A NIČ NE DA. LATINSKA AMERIKA "REBELIRA" "Diplomatski" manevri povzroča jo ma rsi kom u veliko razočaranja Na drugi strani v tej številki je članek o ruskem priznanju italijanskega kralja, in o vzrokih, radi katerih je diplomacija prepojena z za-hrbtnostjo in hinavščino Revija "New Masses" v New Yorku, ki je priznano neuradno glasilo komunistične stranke, je dan predno je premier Stalin oznanil, da priznava kral a Emanuela in Badoglija za ustavno italijansko vlado, imela uredniški članek, v katerem je napadla Churchilla zaradi njegovega podpiranja sa-vojske dinastije in Badoglijeve vlade. Oba i&ozna-čila za fašista, in oba za nadaljevanje Mussolmi-jevega fašizma v Italiji. To se je urednik te revije dan pozneje čudil, ko je primerjal svoj članek in pa komplimente med Viktorjem Emanuelom in Kremlinom' Enako se je čudil leta 1939 Earl Brovvder, ko je izjavil/ da -kokor ie nemogoče, do bi on postal predsednik ameriške trgovske komore, prav tako Je nemogoče, da bi Moskva sklenila pakt s Hitlerjem Teden po tisti izjavi je bilo objavljeno, da je tak pakt sklenjen in podpisan. Čehi niso nikdar pričakovali, da jih bosta francoska in angleška vlada žrtvovali Hitlerju. A dogodilo se je Republikanska Španija se je zanašala, da ji bodo demokratične velesile v boju s Hitlerjem, Mussolinijem in Francom pomagale saj kot se med "demotmrtT-spodobi, pa se je dogodilo nasprotno_ Demokratični elementi v Italiji so bili prepričani, da jim ameriška m angleška armada prinašati osvobojenje ne samo izpod Hitlerja, ampak tudi izpod domačega fašizma ter izkoriščanja. Ko so se zbrali v Moskvi vnanji ministri zavezniških velesil, so obljubili "vlado v Italiji bolj cjemokratizi-rati". A je ostala po zaslugi Londona in Wash-mgtona nespremenjena in sedaj se jima |3 Še Moskva kar direktno pridružila Diplomacija nikoli ne govori jezika, ki bi imel značaj iskrenosti, temveč je vedno spletkarska in zavajalna. Woodrow Wilson je mislil, da jo bo s svojimi štirinajstimi točkami ozdravil in reformiral, pa je slabša, kakor je bila takrat Taka bo ostala, dokler bo na svetu prevladoval sistem izkoriščanja množic, hinavščine, imperializma in barbarizma. Kritiki ameriške vnanje politike veliko poudarjajo dejstvo, da naš državni oddelek sploh ne ve, kaj hoče v svoji vnanji politiki, pač pa le, česa noče. In zato je deležen neuspehov v diploma- govega oddelka so edini, da kar se Argentine tiče, je bila doslej vnanja politika ameriške vlade tam popoln neuspeh. Priznavali smo diktatorsko u-stanovljene vlade v nji, a ob "Black Market podražil živila za nad milijardo dol. Vilic prizadevanjam vladnega odbora, ki ima nalogo skrbeti, da se bi ustavilo ipekuliranje s cenami iivil in se jih uveljavilo po postavno določenih cenah, se to ni posrečilo, kar ve vsaka gorpodiuja, in vsakdo, ki kaj kupuje. Che«ter Bowles, ki upravlja omenjeni vladni oddelek za kontroliranje cen, je priznal, da gospodinje plačajo za živila, ki jih kupujejo, nad milijardo dolarjev na leto več, kakor pa bi stale, če jih bi dobivale po od vlade reguliranih cenah. Po njegovem računu plača vsled tega vsaka povprečna družina zs živila od $35 do $40 na leto več kot pa bi. če bi kupovale potrebščine po vladnih cenah. To pomeni, da dobe prekupci Problem prehrane ne sme biti le skrb Zed. držav MARVIN JONES PRAVI, DA NASA DE2ELA LAHKO VELIKO PRODUCIRA, A NE TOLIKO KOT SE OD NJE PRIČAKUJE. — KAJ BO Z DELAVCI, KO BO KONEC VOJNE? Čimbolj se pričakuje konca vojne, težje postaja vprašanje preživljanja ljudstev, ki jih bodo osvobodile zavezniške armade. Ze sedaj se na merodajne faktorje močno pritiska, naj bi pošiljali živila iz zavezniških dežel saj v Grčijo in na Poljsko, kjer je beda največja. Glad v južni Italiji eno milijardo dolarjev na leto Ko so angleške in ameriške več, kakor pa bi. če se bi držali čete invadirale Italijo, sta vladi potili,----------------- V Washingtonu in Londpnu dobro vedele, da bo treba v Italijo Iz Mussolinijeve republike tudi z živili, ne samo z vojaštvom. Niso pa ne v Angliji in ne v tej deželi domnevali, da je beda v Italiji celo večja kakor pa je bila pred zavezniško inva- odboru, pravi, da so taka pričakovanja preveč optimistična. Zed. države ne morejo postati živilski basket za ves svet, pravi v svojem poročilu, ki je bilo objavljeno dne 16. marca, obeta pa, da bo hrane zadosti za preživljanje našega prebivalstva in jo bo vrh tega veliko tudi za izvoz. Toda ne za vse dežele, v katerih je pomanjkanja več kot vsega drugega. . Za lakoto ni vzroka Pretežni del Italije je pod Nemčijo in f tem pod M us so linije*. Nazvan je za republiko zijo Vzrok je da je ^ južna in odbor, ki jo vlada v imenu - Iulija ^zana od svojega zale- šistične stranke, ima 17 članov. djfl -n morajo yanjo Glavno besedo v Italiji ima kaj- ^ drugod na kar pa zavezniško oada nacijska komanda. poveljstvo vsled drugih vojnih 1 ■■ ' * ■ ■ 1 potreb ni moglo biti , .. i ljeno. furcija se boji nosih vrustov Ameriške oljne družbe si že dolgo prizadevajo dobiti v Tur- Administrator Jones je v pra-vem. Zed. države same ne bi mogle prevzeti vse odgovornosti za rešitev živilskega problema, kajti ko bo vojne konec, bo imel ves svet priložnost lotiti se konstruktivnega dela in tiste dežele pa. ki pridelujejo več živil kakor jih rabijo, pa bodo morale vzajemno pomagati. N. pr. Kanada, Argentina, Brazilija, Avstralija itd. S pametno urejeno ekono-priprav- mjjQ ^ j^ko odpravi bedo v katerikoli deželiker človeštvo la-Zed. driavc ne bodo ka^fa vsega bko v^1 producira, kakor pa posveta trebuje. Dasi smo proglasili Zed drža- j ^^^ v ta namen se bo mo- ve za arzena 1 demokracije, bo to stopnikov je turška vlada ponudbo odklonila. čiji monopol v iskanju in izrab- j veljalo le. dokler bo vojna A na Ijanju oljnih vrelcev. Vzlic zelo i mednarodni živilski konferenci, ugodnim pogojem ameriških za- j ki se je v tej deželi že dvakrat vršila, in so bile na nji zastopane vse zavezniške vlade, pa se je le preveč pričakovalo, da se bodo Zed. države obvezale — kot sedaj s pošiljanjem lend-leasnih dajatev — tudi po vojni s pošiljanjem življenskih potrebščin, ker municije ne bo več treba. . Marvin Jones. ki načeljuje vladnemu vojnemu živilskemu ciji, ki jih bi lahko žel v izobilju, enem ignorirali demokratične ...... , . s i stranke. Z njimi nimajo ameri- Tud» Anglija kritizirana , m privatni interesi nobenih Slična kritiziranja se dogaja-1 zvez. Vzrok je, ker se "ameriški jo v Angliji proti Churchillu in' interesi" zanimajo zgolj za iz-Edenu. Trdijo, namreč kritiki— koriščanje ondotnih virov, ne pa da edino Stalin ve kaj hoče in za koristi prebivalstva. zato je njegova politika edina iz- Vnanja politika ameriške vla-med vseh zavezniških velesil, ki d(>1, V tej ustanovi društva narodov, katere glavna naloga je pečati se z delavskimi problemi, so na konferenci zastopani is vsake dežele po en delegat priznane zveze strokovnih organizacij, in Predsednik Roosevelt, ki ima po pravilih omenjene mednarod« obeh straneh, ne delavske konference mandat ve, pravi Green. Ta pogubni nazor odbora AFL delavskih organizacij v tej deželi ne bo privedel v enotnost, kajti zanjo je Jreba dobre volje na bor AFL na iniciativo angleških unij za sklicanje prvega medvojnega delavskega kongresa, ki se bi vršil meseca junija v Londonu. Pogoj zveze angleških unij ie bil. da se naj tak kongres skliče le, če se nanj povabi in sprejme tudi zastopnike strokovnih J ■ Ne samo. da ameriško unijsko organizacij ic Sovj. unije. Wm. imenovati delegate, je povabH k delavstvo na mednarodni delav- Green je v imenu odbora AFL sebi predsednika AFL William ski konferenci prihodnji mesec izjavil, da se njegova zveza Greena in ga vprašal za svet v ne bo zastopano kakor bi moralo predlogu angleškega organizirate! de likalni stvari. Delavstvo biti, ampak ie ta nesloga pogu- nega delavstva ne more pridru-vsake dežAe ima na omenjeni ben udarec tudi na mednarodno iiti, ker delavskih organizacij v /e siroKovmn ...........i, ... k°nffrencl "mo *n tudi unijsko gibanje. Kakšen vtis naj Rusiji ne smatra za svobodne. ■> , predstavnik industrialcev in !,ko * več delegati, imajo delavski delegati iz latin-1 Tako je stvar padla v vodo. Se- ^stoon^k vlade Roosevelt je Greenu svetoval, ske Amerike, in i. K v rope. ko daj, ko bi bila mednarodna soli- zastopniK viaae. d- naj |ma Affx ^ |f| ao ^ ^^ ^ ^ ^ ? ^^ imnmi proletarijata najbolj po- Delavstvo Zed. držav zastopa enega delegata na konferenci pa nov unijskih delavcev v Zed. dr- trebna, pa Jo Je najmanj. Po v mednarodni delavski konfe- b» imela pol glasu vsaki. Green ftavah na konferenci brez zastop- prejšnji vojni »o Jo rušili komu-renci društva narodov AFL. To je lUoseveltov predlog odklonil »tva? nisti. sedaj pa ji dela glavne ovije bilo v redu do ustanovitve in vztraja, da je CIO le razkol- Drug težak udarec je dal od-' re AFL. Predno dobimo tisoč novih naročnikov, bo treba še veliko dela i Lani smo sklenili podvzeti kofnpanjo za tisoč novih naročnikov Proletarcu, ki se nadaljuje v tem, letu. Toda če jo hočemo uspešno zaključiti, se bomo morali boljše podvizati. Iz izkaza poslanih naročnin, ki je bil objavljen v prejšnji številki, je razvidno, da smo od pričetka kampanje pa dosedaj dobili 553 polletnih novih naročnin, kar je torej še doleč od določene kvote. V istem času so zastopniki in drugi prijatelji lista dobili 1,293 obnovnih naročnin in precejšnjo vsoto listu v podporo. Tisti, ki to agitacijsko delo vrše, store večinoma vsi kolikor morejo. Kar potrebujemo je več sodelovanja od onih, ki so za ohranitev in za razširjenje Proletarca ter za oglašanje naših idej, a se agitaciji za te stvari še niso pridružili. Recimo, da se bi 500 naročnikov zavzelo dobiti vsak po eno novo naročnino. - To bi bilo najlaglje in najcenejše. Na priporočilo, da naj pošljemo v naselbine potovalne zastopnike, smo nedavno na tem mestu pojasnili, da je to sedaj neizvedljivo, razen v malih okrožjih, kjer kak zastopnik utegne v bližnje naselbine, toda zaslužka nima s tem delom. Glavna naša trdnjava so torej lokalni zastopniki in pa tisti prijatelji našega tiska, ki za stvar tudi sami kaj store, ne je samo odobravajo. Zastopniki so sedaj zaposleni z Majskim glasom. Vmes kolektajo potekle naročnine na Proletarca in tudi tiskovni sklad imajo vedno v mislih. Se par sto takih, pa ne bo za obstoj lista nebene nevarnosti in tudi kvota novih naročnikov bo dosežena. Kaj, če bi se res zovzeli in jo dopolnili saj do konca junija to leto? l jf —mM. t i .r lihrtriflifinlllliirfrir lliii^irt . PROLETAREC t UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. v luUj* JniMlmaib Otlavika TitkovM Druiba, Chicago. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ▼ Zedinjenih drfavan sa celo leto 93.00; sa pol let* $1.7»; sa četrt leta $1.00. Inotemstvo: sa celo leto $3.KO; sa pol leta 12,00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti ▼ našem uradu najpoineje do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Kublished every Wednesday by the Jugoslav Wurkmen's Publishing Co., Inc. Establiahed 1906. Editor___________ Business Msnager ____u_____Frank Zaits .......Charles Pogorelec 8UBSCRIPT10N RATES: Jnited States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countnes, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Avrnue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROČK. VVELL 2864 Čemu jv Si a I i «i podprl režim, ki ga ne mara ■lili južna Italija? Dne 22. februarja je \Vinston Churchill v parlamentu pojasnil, da podpira kralja Emanuela in Badoglijo zato, ker bi po njegovem mnenju kakšna druga (italijanska) vlada ne imela v narodu niti toliko opore kakor jo imata onadva. Med ljudstvom v od zaveznikov okupirani južni Italiji je za-šumelo. Posebno v Neaplu. Socialistična, komunistična in akcijska stranka so proglasile proti kralju in Badogliju, in s tem v glavnem proti Churchillu, desetminutno protestno stavko. Zavezniško"vrhovrio"poveljstvo (ameriško"in angleško) jo je prepovedalo in voditeljem omenjenih strank zapretilo z aretacijo, dko ne prekličejo oklica v stavko. SIJOSKO OVEN: RAZGOVORI V prošlem tednu je bilo pre-1 ma taka poteza. To bo nekaj cej novic. Strahovita ruska ofen- strašnega", kajneda /.. živa v Ukrajini, ki je že prišla DIPLOMACIJA čez prag Rumunije, vzlic dežju lin blatu; apel čehoslovaške vla-' O situaciji v Argentini se je ! de na prebivalstvo, da je prišel I že veliko pisalo. Velja pa še VMfcKlfcKfc ČETE NA OTOKU ENGEB1 na Pacifiku so Ugnale Japonce is saklealič s metalci ognja. V sredi na tej sUki so vidne posledice njihnega napada. V osadju sta dva ameriška -aligatorja", opremljena ne samo s strojnicami, ki mečejo svinec, pač pa tudi s takimi, ki sikajo s ognjenimi jeaiki.____ James H. Maurer je znal delati v socialističnem in unijskem gibanju tako konstruktivno in uspešno, kot le malo kdo. Nje-Podali so se "pod^ritiskonT*"!^W~enenrrlubili dovoljenja, gova zasluga je. da socialistična James H. Maurer umrl čas organiziranega odpora, kajti osvobodilne (rusket armade so že skoro ob meji bivše Masary-kove republike. % To sta dve važni novici iz minulega tedna, a jih je še mnogo več. Kralj Peter II. je prišel v Lon-! don in dogodila se je težka kriza j v njegovi zamejni vladi v Kairu. Vlada v Argentini se je tudi spremenila. In Sovjetska unija je priznala Badoglijevo vlado v Italiji. Ameriška In angleška | vlada sta izvršili pritisk na Ir-! sko, da naj se umakne iz nevtralnosti ter požene zastopnike osišča, ki so tam zgolj zaradi špitoniranja. iz svoje dežele: Ruska ofenziva na južni stra-: ni vzhodnega bojišča se bliža odločitvi. Nemogoče je, da bi mogla armada, kateri poveljuje proti Rusom nacijski poveljnik Mainstein, prenesti udarce, ki jih dobiva že od zadnjega polet^ ja. Morajo se zanjo pogubno končati. Sovjetski polki jo napadajo brez odmora že od lanske-U., polrtja Spredaj ruske regularne čete, zadaj za hrbtom na-cijskih čet partizani. Boj brez prizanašanja in brez usmiljenja. Za sovjetske borce velja samo njih dolgo poročilo, l^je bilo izdano v brošuri, in Maurer je da smejo sklicati protestni shod na nedeljo 12. marca. Dobili so zagotovilo, da na njemu smejo manifestirati proti dinastiji in Badogliju, seveda v mejah reda in mira, a morajo pa paziti, da ne bo noben govornik kritiziral ali omenjal Churchilla, ali ameriškega predsednika, ali poveljnikov ameriške in angleške armade v Italiji. _ Istočasno, kakor omenjene tri stranke, so sklicali shod monar-histi in obetali, da bodo z njega Američani in Angleži točno videli, s kom je italijanski narod.. To, da so Američani in Angleži uvideli, kje so simpatije ljudstva v južni Italiji, se je dogodilo, toda povsem drugače kot pa so pričakovali sklicatelji monarhističnega shoda. Udeležilo se ga je le nekaj ljudi. Na shodu proti monarhiji in za republiko je bila množica. Associated Press poroča, da jih je bilo nad lest tisoč, in United Press pa, da jih je nad sedem tisoč stalo ves čas shoda na prostem v dežju in poslušali govornike, ki so napadali kralja in Badoglija ter njuno dvajsetletno službovanje fašizmU. Oder na trgu je bil pod streho in okinčan z zastavami zdru-zenih narodov, le angleške zastave ni bilo. Kajti ta protestni shod je bil v resnici proti Churchillu in se ga je moglo označiti za ta kega ne z besedami, pač pa le s tem, da na odru ni bilo — angleške zastave! .Socialistični, komunistični in drugi govorniki so klicali narod, da naj upa v prerojenje Italije, a preporodila se bo le, ako postane republika po vzgledu Zedinjenih držav ameriških. Ampak glavnj delež navdušenja te množice je šel Sovjetski uniji. i*')>M Masa v dežju je vzklikala, doli s fašističnim kraljem, doli z Badoglijem. živela republika, baš tedaj pa se je pojavil na odru — se je že kako zrinil nanj — mlad fant z revolverjem V roki in vg-klikal za kralja. Incident je bil v hipu zadušen in kraljev pristaš je prišel v varstvo ameriške vojaške policije. Toda manifestacija proti staremu redu se je nadaljevala. Ko so odstranili fanta s samokresom, je prišla na oder dekle s sovj^ sko zastavo v roki in navdušila ljudi v vzklikanje, "Stalin, Stalin, Stalin!" f * * » Pojavil se je na odru tudi Jugoslovan, ki je pozval množico v dežju, da naj nazdravi z vzklikom maršalu Titu. In je zaorila izpod dežnikov, živijo Tito, jugoslovanski maršal! Zastopnikom vnanje politike angleške in ameriške vlade, ki podpirati kralja in Badoglijo, ter Vatikan, je bilo neprijetno, kot je razbrati med vrsticami v vesteh ameriških in angleških novinarjev, ki so poročali o tem shodu. Ni bilo mogoče utajiti: niti ljudstvo v južni Italiji, ki je najbolj zaostalo, ni več za kralja in ne za fašizem in ne za politiko hierarhije! Na kraljevem shodu kakih deset ljudi, na manifestaciji zoper njega pa množica tisočev. Torej se je Winston Churchill zelo motil, ko je dejal, da bi ne mogla sedaj nobena druga vlada v Italiji dobiti niti toliko podpore, kot jo imata kralj in BadogUol Ko so s protestnega shoda v Neaplu še vedno odmevali vzkliki "Stalin, Stalin Stalin," je prišla iz Moskve vest. da je Stalin priznal Emanuela in Badoglio — in London je k temu hitro dostavil, da je to prva vlada, ki ju je priznala. Tu pa ima ta diplomatična igra svoj zavozljaj.1 Cemu naj bi baš Stalin bil prvi, ki bi Emanuelu podprl njegov omajani prestol in mu pritrdil krono na glavo, da mu je ne bi odnesel ljudski vihar? Komuniste v Italiji, ki so bili v ospredju propagande za str-moglavljenje dinastije, so vprašali o tem. "Pač, politika. Nas se to priznanje ne tiče," so rekli. "Nadaljevali bomo naprej za ustanovitev ljudovlade." A vendar, masa v Neaplu se je čudila in se še čudi. Drugi, ki se pečajo z zavozljanimi problemi, pa so začeli pojasnjevati na vse sorte načine. Odvisno je vse pač od tega, s kom si in kaj nameravaš ter kakšni so tvoji cilji. Lokavi propagandlsti v Londona In V We*hingtonu so razlagali, da jim sovjetska vlada ni nič povedala, pa so bili vsled njenega priznanja Emanuela in njegovega ministrskega predsednika zelo presenečeni. organizacija v Readingu, ki jo je pomagal ustanoviti in graditi, živi in da je izmed vseh postojank socialističnega gibanja v tej deželi najjačja. Ustvaril ji je tolikšno trdnost, da se je v stanju obdržati tudi v tako težkih niso vsi njegovi apeli nič izdali, je šel na oder in svoje napore pojasnil delegaciji in ob enem priporočil, da naj Hillquita za predsednika stranke znova izvo- eno geslo: Smrt fašizmu! lijo. Kandidat militantov proti Nemci ne bodo te vojne ni-Hillquitu je bil Hoan. Zmagal je i kdar pozabili. Hillquit, toda rane spora se niso Češka ve, da se bliža ura od-zacelile. Boj med frakcijama se rešitve. Ne samo njeni vojaški . je nadaljeval in bil skončan z oddelki, ki se bore v sovjetski imel potem na shodih o Rusiji razkolom na konvenciji v Cleve- armadi, ampak sedaj je prišel zelo dobro besedo. Tisti sodrugi. landu 4 \eia pozneje. Ob enem £as za udar k Cehom in Slovaki so bili boljševizmu in njego- pa ludi slranka. ki jo je Maurer kom tudi doma. Pozvani so od vi taktiki odločno nasprotni, ao: od p^^ka pomagai graditi. zamejne vlade prijeti za mu to zelo zamerili in na marši- Maurer je težko zbolel kmalu orožje in udariti. Res zelo "pri-kakem shodu so nanj letela ostra ^ rnilwauški konvenciji, oziro- jctno" leto za Nemce, vprašanja in graje A izkazalo ma ^ volilni kampanji omenje- se je, da je postopal pravilno in nega jeta in ^ tedaj ostal ves JUGOSLAVIJA da je bil on v stanju razvoj So- čas v postelji ali pa na stolu. yudi v Jugoslaviji se bliža od-vjetske unije stvarno motriti vs- Kak £ianek je včasi še nareko- ločitev. Resignacija jugoslovan-led svoje mirnosti in razumeva- val a aktiven ni mogel več biti. | skega poslanika v Moskvi Stano- nja razmer, dočim tisti, ki niso imeli teh svojstev. tega niso bili zmožni in videli v Rusiji le teror in zlo. James H. Maurer ni bil nikoli "ekstremist". Proti pogubni komunistični taktiki, ki je v mednarodnem delavskem gibanju napravila ogromno škode, je nastopal kolikor je bilo v njegovi moči. toda znal je ločiti med njo Nekoč sem ga povabil, da naj : je Simiča in njegovega vojaške-napiše članek v jubilejno izdajo ga atašeja Milodraga Ložiča, v Majskega glasa, pa mi je odgo kateri odprto izjavljata, da so v vorila Maurerjeva žena, da je jugoslovanski zamejni vladi le Jim preveč oslabel in mu ni iz- izdajalci, je udarec na stari re-ročila mojega pisma. Videl pa am in istotako njuno prizna- sem, da je pisal takrat v New Leader, ki ga je ona leta urejeval James Oneal. Ob priliki sem Oneala vprašal o tej stvari. "O, če dobi njegova žena pisma v JAMES MAURER krizah, kakršna je naše gibanje zadela z razkoli, z bojem komunistov, s politično brezbrižnostjo mase in z drugimi neprilikami. Tudi glasilo organizacije, ki jo je Maurer gradil, tednik Reading Labor Advocate, je urejevan skozi vso to dobo odločno socialistično. V svojem dolgem življenju je imel James H. Maurer že mnogo odgovornih služb in bil spoštovan tudi v nasprotnih krogih. Bil je član raznih komisij in z eno je šel nekaj let po prejšnji vojni v Sovjetsko unijo, da študira njen politični in ekonomski sistem. Ob povratku so člani komisije napisali o svojih dogna- in pomenom boljševiške revolu- roke, mu jih ne izroči," je dejal, cije v Rusiji. -jaz grem kar osebno k njemu. Maurer je bil eden najbolj Je zelo slab, a včasi le še kaj naznanili socialistov v tej deželi, piše." Vrsto let je bil predsednik penn- Dne 16. marca Je ta pionir sylvanske delavske federacije in svoje trudapolno življenje skon-član eksekutive soc. stranke ter čal. Umrl je v starosti 80 let v njen kandidat za podpredsedni- Readingu, kjer je bil rojen. Ob ka Zed. držav .Bil je izboren go- koncu svojih dni se je še rado-vornik in večkrat nastopil tudi, val, ko je uvidel, da so se njegovi sodrugi v Readingu odloČili na shodih, kijih je sklicala JSZ. Razkol no gibanje v socialistični stranki je opazoval z bolestjo, ker je vedel, kakšne bodo posledice. Na konvenciji socialistične stranke leta 1932 v Milwaukee-ju si veliko prizadeval pridobiti Normana Thomasa in njegovo strujo, da ne bi vprizorila boja proti Morrisu Hillquitu, ki ga je hotela spraviti iz predsed-ništva s pomočjo tedanjega njil-vvauškega župana D. W. Hoana. Maurer je skušal tudi Hoafta prepričati, da ga Hillquitovi nasprotniki zlorabljajo, toda ker Naš državni tajnik je časnikarjem pojasnil, da je nekaj takega domneval, a ker jestvar kočljiva,.o nji ne bo govoril. Vtis torej je, da ravno, ko bi morda kralj in Badoglijo padla, ju je rešil Stalin. Dvomimo, da je kaj socialistov in komunistov, ki mu odobravajo njegovo potezo. Toda pojasnila, čemu je to storil, je vredno upoštevati. Ameriška in angleška vlada torej še nista priznali kralja in Badoglia! Ali to je svet izvedel šele ko ju je Moskva priznala Do tedaj je bila javnost prepričana, da sta kralj in Badoglijo zaščitena po ameriški in angleški vladi in da ju varuje zavezniška oborožena sila. Le ameriška in angleška vlada sta imeli opraviti z njima in le tema dvema gre zasluga, da sta Emanuel in Badoglio tam kjer sta, namesto strmoglavi jena. Sedaj, ko Ju je Moskva — morda res brez v naprej danega obvestila ameriški in angleški vladi priznala, sta moža na trdnem. ker opdzicija, ki je proti njima, je vzklikala "Stalin, Stalin." TtO+l IA v veri, da le on je na njeni strani, dočim sta ameriška vlada in rti U I KUK J* I tKCLJA posebno še Churchill za povrnitev Italije pod stari monarhistični V VOJNI SLUŽBI sistem. Prav lahko so v pravem tisti, ki menijo, da si Rusija sedaj s John Terčelj v Strabanu, ne more privoščiti spora z ameriško in angleško vlado zaradi vpra- pa.f ima v armadi tri sinove in šanja dinastije, ker jo podpirate in držite na površju, ne da ju bi pa dve hčeri, ki sta se priglasili ♦ uradno" prignale. Moskva Je napravila temu razmerju konec in v armadno službo. Obe sta izu-se odločila, da hotk biti v Italiji zastopana z ambasadorjem in bolničarki. ' , tako S« je Zgodilo. Krttlčaa rstglabljanjs se potre Ljudstvo v Italiji pa lahko ve, kakor ljudstvo vsake druge DHo k| dMit M anor dežele, da je osvoboditev izpod monarhizma in kapitalizma le v Ba ocenjevsnje rasprsve. je ie bolj njegovih rokah. potrebno l .. -,».»■ . i .» • } podvteti akcijo za obnovitev velikega socialističnega gibanja, za katerega je on toliko storil. PROBLEM PREHRANE NE SME BITI LE SKRB ZED. DRŽAV (Nadaljevanje s 1. strani.) go, kakor lani, krompirja 14 odstotkov več, mlečnih izdelkbv V/r, prezerv i ranega sočivja 8 r{ in tako naprej po vrsti. Toda kakor tukaj se morajo v pospeševanju živilske produkcije podvizati druge agrikulturne dežele. Saj jo je še celo Anglija brezprimerno dvignila, dasi nI poljedelska, ampak zgolj indu-strialna država! Ko so v Atlantic Cityju zborovali zastopniki vlad združenih narodov in se posvetovali, kako dati ljudem kruha, ko bo konec vojne, jih ni bilo med njimi veliko takih, ki se bi vprašanju zares posvetili, ker nimajo smisla za ljudske koristi. Zato bo moral ta problem bržkone čakati, dokler si ljudstva ne ustanove novih vlad, katere bodo interesi-rane v dobrobit vsega človeštva, Ac samo v privilegije viljih slojev, kakor je sedaj običaj. nje, da samo Tito in njegova armada se borita za svobodo Jugoslavije. Ob enem je bila v Rusiji ustanovljena jugoslovanska legija, v katero so pristopili jugoslovanski begunci iz vseh krajev dežele. Opremila jo je z vsem potrebnim sovjetska vlada. Nedavno je prvič korakala v paradi v Moskvi in javnosti je tylo oznanjeno, da bo šla kmalu na bojišče. Istega dne je dobila tudi svojo zastavo, katero ji je izročil Titov zastopnik Velemir Vlahovec. Zastava je višnjeva-bela-rdeča, z rdečo zvezdo v sredi. Pri tej slavnosti so bili navzoči poleg maršala 2ukova in raznih drugih zastopnikov rdeče armade tudi vsi poveljniki drugih tujinskih legij. Kralj Peter je v Londonu. Angleška vlada se silno trudi, da se sklene med njim in Titom nekakšen kompromis. Koliko bo uspela, pokaže čas. Upamo, da ne pride in da se ne prisili naše hrabre, toda trudne bojevnike v Jugoslaviji v kakšen kramarski kompromis. Za kralja Petra in njegovo kamarilo je samo en prostor — koš. SHOD PROTI TITU zmerom, kar sem poudaril prod nekaj meseci: "Pazite na politični razvoj v Južni Ameriki!" Priznanje Badoglija in Ema nuela po sovjetski vladi je marsikoga iznenadilo. Prezgodaj je. da bi pisal, zakaj je bil priznan ta najbolj skrahiran režim v Evropi, ki ne predstavlja nikogar razen sebe. Rusi to dobro vedo. Menda je ta korak samo začasen. Nemogoče si je misliti, da bi sovjeti, ki so bili med prvimi v priznanju de Gaullove vlade francoske osvobodilne akcije v Alžiru,%in prvi v podpiranju jugoslovanske osvobodilne fronte, pomagali tem eks-fašističnim pajacom v Italiji. CLEVELAND O tem mestu jejieKam težko pisati. Ugotoviš lahko, da je v njemu največje slovensko središče, in da ima veliko naprednih in zavednih ljudi. Radi teh okol ščin prednjači na slovenskem kulturnem in političnem polju. Sedaj je menda tudi med Slovenci v Clevelandu, kakor povsod, največ tega dela osredotočenega v Slovenskem ameriškem narodnem svetu. Naravno, da s tem zanimanjem za SANS izpričavajo, kako zelo razumejo, da se v tej vojni odločuje zgodovina naših ljudi mogoče za stoletja. Tu ni vprašanje ponosa, ali to, da si Jugoslovan. ker tvoji ali moji bratje prelivajo kri v naši rojstni domovini. Vprašanje je, kako jim naj mi pomagamo v svobodo. In v tem smislu delajo naši rojaki v Clevelandu. Shod predzadnjo nedeljo v , Collinvvoodu. ki sem se ga udeležil. je bil dobro obiskan. Prispevkov v Sansov namen se je nabralo blizu $500. Shod je bil otvorjen z živo sliko "Prisega zastavi", ki jo je aranžiral Vinko Coff. Priznati moram, da je bila to najboljša živa slika, kar sem jih še videl med nami v tej deželi. V imenu Sansa je pozdravil navzoče Krist Št okel, ves spored pa je zelo spretno vodil naš Frank BarbiČ. Nastopili sta poleg govornikov v duetu Mary Grill-Ivanush in Josephine Mila vec-Levstik. ter zbora Slovan in Jadran. Jaz menda nisem poklican, da bi o programu na tem shodu podrobno pisal. Omenim naj le. da je bilo petje izvrstno in govorniki — razen moje malenkosti— dobri. Dodam naj še, da me jc Mary Ivanush s svojim pripro-stim, neprisiljenim nastopom, s čistim, močnim glasom, naravnost očarala. Vsem sodrugom in drugim rojakom v Clevelandu, še posebno Franku Oglarju ter Jožetu Dur-nu in njegovi soprogi, iskrena hvala. Predprošlo nedeljo je imela Srbska narodna obrana, ki trdi, da zastopa veliko večino ameriških Srbov, v hotelu Hamilton v Chicago shod, ki pa se ga nisem utegnil udeležiti, a čital sem o njemu poročilo naslednji dan v Tribuni, katera, kakor je znano, nam ni posebno naklonjena, Na tem sestanku je govoril časnikar Ray Brock, ki ga je pred tedni zaradi njegove nezanesljivosti v poročanju dnevnik New York Times brcnil iz službe. Takoj na to ga je najela Hearstova časopisna organizacija. Na omenjenem shodu je povedal, da hoče Rusija pogoltniti ves Balkan, in da je angleško solnce, kar se vzhodne Evrope tiče, zatonilo. Apeliral je, naj se ameriško vlado in kongres pri-mora, da Rusiji to prodiranje ustavi. Rekel je tudi, da če Peter II. pristopi v Titove vrste, bodo srbski konzuli v Ameriki, njim na čelu ambasador Fotič, resig nirali. Pisano je bilo "srbski", ne jugoslovanski, torej nameno- ^^■■HliiHMHBI^HM OPOMBA Ta kolona bo za nekaj tednov prekinjena. Vzrok je moja pot v Mehiko. Tam mislim obiskati več delavskih voditeljev in po- (Konec na 5. strani.) Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da se revercndi*Am-broiič, Oman in Jager ne znašajo tudi nad slovenskimi kviilin-gi? Mar Jim ni znano, da so udi* njani Hitlerju? Le kako lo, da tolčejo samo po partizanih, to mi nikakor ne gre v glavo! f <'■■?;« p - , POVESTNI DEL BOGOMIR MAGAJNA: Drama v vagonu So ure, ko človek nima denarja, pa ima dobro voljo, so ure. ko človek nima niti denarja, niti dobre volje. Tako mi je bilo tisto dopoldne, ko je časopisje v nekaj vrsticah priobčilo zgodbo, ki sem jo v tisti veliko-mestni, pa kljub temu bedni in Elegantni gospod se je razži-vel v pesmi do vzhičenosti in ves navdušen je ob njenem koncu nažgal z zavitim bankovcem pri-ležnici cigareto. V tistem hipu srce kot bolečina. Petrček se je premaknil na kolenih in zastd-kal. Ustnice se mu premikajo v sanjah. Zala čuti to z dlanjo, kr jo je božajoče položila čez obra-zek in čita neizgotforjene bese- j de, da jo zebe radi njih v dno duše. "Mamica — kruha, kruha!" Zala se zgrabi z roko za uvele sem se spomnil današnje in sicer prsi: "O, ljubček moj mali. zakaj vsakadnje zgodbe iz časopisa. Stud in groza sta se v trenutku majhni svoji sobi prečital in vr- ! naselila v dušo. Postalo me je gel v kot. In nato sem vrgel v kot še Cankarja, Barbussea. Sin-claira in sto drugih misli, legel na posteljo in malomarno gledal v strop do večera, ne da bi se brigal za predavanja na vseučilišču. niti zato. da bi šel v mesto na lov za prehrano. Bil sem prepričan v tistem dnevu, da ni pravzaprav nič hudega ne imeti nič in ne jesti nič. Bilo mi je samo žal, da človek nima zmožnosti zabubiti se kot žival v takem pustem jesenskem dnevu v brlog ter prespati zimo. prespati tisoč ur in se pustiti buditi od veselega trenotka, ki ima priti v neki umišljeni pomladi. No — mene je prebudil iz breafličnega sanjarjenja tovariš v hipih, ko se je pričela plaziti v sobico noč. ter me odpeljal v bar. .Fant je imel veliko denarja in srčno veselje. da je nas brlogarje vodil gledat čudesa tega sveta. Naročil je buteljko dragega vina, ki mi je iz praznega želodca sililo v živčevje ter omarrfljalo misli. Kot skozi- meglo sem gledal na plesalke, na hrumeči orkester in nekega elegantnega gospoda, ki se je s priležnico pijano zibal na stolu semintja. Medicinec sem in me to ni razburjalo preveč. pač pa mi je lezla v živce vsakdanja barska pesem, ki so jo naenkrat pričeli kričati gospodje godbeniki in v zvokih katere je kot v blaženosti žarel o-braz elegantnega gosta. Kričali so pevci dolgo in neusmiljeno. Ti znaš, da samo tebe štujem, ti zi\da samo tebe volim, ti slusaš i se sme ješ — da—i ako se ti kunem, draga moja, hajd u ta j park Sanssouci; hajd, ovu noč, da moja si. Hoču tebi, draga, mnogo sladkih reči kazat. Hajd u ta j park Sanssouci! ... »trah kot otroka, ki je zagledal mačeno nepremagljivo senco. Bežal som iz bara domov, zaril )braz v blazine, mislil, mislil ti- nisi majhen, čisto majcen. Doji-1 la bi te. Petrček, in ko bi ne bilo mleka več, bi te dojila s krvjo." Gleda Zala v svetlikajočo sej špranjo, ozira se življenju v obraz, kot s prošnjo molitvijo. Življenje buli v njo nazaj, neiz- ho. z muko. .Tiho, tiho ie pokli- prosno; trdo, neusmiljeno. Mine-calo od okna Zunaj za šipami je vajo ure. ena za drugo, tiho, po-nical \t tomi nhr&7 HpIuvIcp Zfllp ČaSl Zala uričenia sanjariti. U- visel v temi obraz delavke Zale Polne ljubezni in samožrtvova-nja so ji bile oči. Stresel sem se v grozi, prižgal luč. obraz je izginil, jaz pa sem pisal. . . Od vzhoda proti zapadu ie kot neskončnost kitranaita Železniška proga. Daleč za mestom -itoje ob njei vagoni že osem let. Strehe so Mik in s slamo pttpO* tena sili jesenska trava sko/i azpokane deske v bivališča. Ne-končno je nebo od obzorja, v oči kot s črnikastim svincem •alito. Izmed desk. med kateri- casi. Zala pričenja sanjariti trujena glava ji visi naprej/skoraj na kolena in ustnice se dotikajo otrokovih las: "Sla sem skozi tebe. o mesto! Bogata so ti okna, razkošna je luč za njimi in iz prostorov odmevajo godbe. O, košček samo tega življenja, da bi izginile sence iz štirih črnih kotov. Ugasnila bi bolečina in Petrček bi jedel.. NBTTUNO V ITALIJI oiarjen od sovražnih letal. ki pa so jih ameriški letalci odgnali predno so naciji utegnili napraviti kaj škode. Smeje se je bala v mislih ip t položi kruh na stolček in stilne dan, kljub temu, da si doživljal u :: L. — x_ _:________ J„li____ . ., . ___________--»--T..«.; oči ji beže mimo senc v daljavo, obraz v dlani ponižanje za ponižanjem. Jutri Andrew Roiich (kovači je posla1 članarino za klub 49 JSZ in $3 \ tiskovni sklad; drugi Andrew Boiirh (zidar) pa je dobil 2 novi naročnini, ki ju je poslal po Joškotu Ovnu. Pred kratkem je tam pljučnica pobrala enega izmed naših najboljših "Jimmie Higginsov", kakor smo včasih rekli tistim, ki vrše podrobno socialistično delo — Jožeta Lever-ja. Bil je to v polnem pomenu besede. Nikdar ga ni bilo treba siliti, da kaj stori za stvar; tega se je sam dobro zavedal. Zadnje čas? poradi zaposlenosti ni mogel toliko na agitacijo kot bi bil rad, a se je pa kaj pog.^stomr spomnil Prolctarčevega tiskov nega sklada. Naj mu bo ohra njen blag spomin. Zdaj pa spet malo v tisto i mamljivo deželo, ki ji pravimo California Od tam je "BiuM Tone noslal 5 obnovnih naročnin in $3.75 v tiskovni sklad. Pred kratkem nas ie obiskal tudi njegov sin Jože, ki je bil na dopustu in potoval nazaj v taborišče skozi Chicago. Dober dečko, da bi ga le sreča spremljevala vsepovsod in da se zdrav in vesel vrne nazaj• k svoji družinici, in kaj-pakda. k očetu in materi, čeprav j zadnja leta ni bil več toliko na-I vezan nanju kot v mladosti. Vendar se mu je iz pogovora poznalo, da ju še vedno enako ljubi in spoštuje. To ni vse iz omenjene dežele. 1 Iz Ix)s Angelesa se nas je spet Oglasil se je tudi naš z* am? z New Waterforda, C. B., Nova Scolia, Canada, llerinan l)ro-beseh. Poslal je dve naročnini in novce za prodane koledarie. °ravi, da bo skušal še kaj naro diti za Proletarca, kajti po rje* govem mnenju list zasluži napore in mnogo novih nar^im- KOV, Ko je bkia ta kolona že postavljena, je prinesel Frank S. Tau-char še 13 obnovnih naročnin. MAJSKI GLAS Pred kratkem smo razposlali :ontraklne listine za nabiranj? rgovskih oglasov na vse naš? mane agitatorje, ki nam leto za letom nudijo svoje sod?lovanje v tem pogledu. Upamo, da bodo kot druga leta, tudi letos uspešni. V Majskem glasu bomo pole^ rednih imeli tudi pozdravne oglase, kot smo jih imeli lansko leto. Vsak, ki bo dal pozdravni oglas za dolar, bo označen v Majskem glasu z imenom, rm -stom in državo. Poleg tega bo prejel tudi Majski glas brezplačno. TY> bo nekaka podpora tej naši publikaciji, ir^ upam, da bodo vsi, na katere smo Se obrnili, storili kar največ jim bo mogoče v tem oziru. Letošnji Majski glas, kot je bilo že omenjeno v listu, bo posvečen 15-letnici smrti Jožeta Zavertnika, ki je bil eden izmed ustanoviteljev Proletarca in soc. •Kot kapljica bi bil vagon. v "O, nisi jedel. Nikdar, nikdar pojdem jaz, čuj Peter! Ženske spomniU Kl|lhy Horvatinova. i gibanja med nami. Mož je veliko Vrata bi zagrnila z zaveso, da ne I ne dobiš dela Kot da bi bil žival zasluzijo lažje. Pojdem jaz, do- Poslala ;e dve novi ter dve ob. ®orU za tQ giban«e . . ... ----. -------1.---i.----«. ------- •• 1 kler se časi ne izpremene. Mali - - - -------' novni naročnini, $1.60 v tiskov- ni životarijo medle petrolejke, bi silila megla v stanovanje in in ne človek, ravnajo s teboj.' e vije dim kositrnih peči. Nekje 'čez mizo bi pogrnila bel prt. Te- "Jutri pojdem zopet, sem re I strada. Opoldne je podaril Sime n- sklad in elanarino klubu št j ned vagoni se je izgubila žival, bi, dete. ovijem okrog vratu ru-' kel." nekaj mleka in potem nic, nuv JSZ Zfl ^ ,eta Prayi da ^ nas n tuli visoko v strah otrokom , tico pri kosilu. Cez prsa bo.pa-' "Vem Saj radi tebe jokam j Ne bo dajal mleka Sime vsak bo hQ spomnila ker ve da nas l0 i • a__1__T T ' _ _1 ▲ 2 2_ «1M M MA I 4 ■•#! I r< I. T Lr oln _ •i se pridružujejo čudnim noč-im glasovom s preplašenim jo- ;om. dala in na njej bo napisano: "Pe-| trček. ljubček moj!" Krožnike iz i porcelana bom kupila za vse tri in kot rumeno zlato bo juha v si starec." 1 njih. Zibelko ti bom kupila, de; J Mož posluša in se ozira prepa-te, in oče bo narisal rož na njo. j den v njo. Jaz sama bi jih vtkala v per- » Ce ti pa pravim, da gotovo nate blazine, da bi se še v sanjah najdem delo." Vem bolj kot radi otroka. Upadel ti je dan, saj strada tudi sam. Iskala obraz in oči so ti kalne. Trideset let imaš in komaj stojiš, kot da Zala. dvaindvajsetletna mati ^di v kotu vagona s sinčkom ^etrom. ki se ie uspaval z glavo naslonjen na njena kolena. Kot arjica rdeča je Zala. ki se ji ho-, igraI 2 njimi Rot da spiš y ^ •e svetlobe zase in za otroka m mladi na mehkl cvetlični tratici anj. ki tava po mestu. Kot zar- ] v nedeljo pa pojdemo v me-ica je Zala in vendar pada noe. j yrt da ^ ^ s čolnom vo ioč mučna, nepremagljiva med |7i| jn .„ral z labodi bom službo jaz. in če ne najdem, bom kradla — čuješ — kradla bom" "Ce boš kradla, te bodo zapr-jli. — Pa pojdi, dobro, le pojdi! Morda bodo srca pred materjo 1 mehkejša," nadaljuje in leže na 'Tri tedne ga nisi. še tri tedne slamnjačo. ga ne boš. Bodrila sem le vsak i (Konec prihodnjič.) veseli, in Proletarcu pomaga s tem. Drugi, ki se je oglasil od tam. ie naš stari znanec Frank Novak. Poslal je novce za prodane koledarje: pravi, da bi jih bil š? več prodal, ako bi jih imel; noslal je tudi 4 naročnine ter $5.20 v tiskovni sklad. in zasluži, da se ga spomnimo. Najlepši spomin pa mu bo, ako se potrudimo in pridobimo Majskemu glasu kar največ mogoče naročnikov. To bi tudi njega najboli veselilo, ako bi bil še mtrok in vendar bi bilo v siju petrolejke manj strahu, manj senc, ki nepremagljivo zro iz vseh ko-ov v njo in strah je kot sestra- i dani volk — glad Neizprosno ji ;ije v želodec, v možgane in radi otroka tudi v srce. Oj, glad v Mimo je pridrvel vlak. Sirena | je zapiskala ozko. strahotno. Sto se je je z dušečim smradom napolnil prostor. Petrček ječi v sanjah. Prelepe slike izginjajo kot zlati varljivi oblački. Zali lega'na ustnice trpek nasmeh neizprosnega dejstva. "Brzovlak! Enajsta ura in nje- GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES P0G0RELEC je poslal eno noVo naročnino. Tony Stopar, Colegrove. je poslal še dve novi naročnini. Ravno tako je storil Lenhart Wcrdinek iz Thomasa. W. Va., in zraven naročil Adamičevo knjigo "My Native Land". Ameriške izgube v Italiji Ameriške izgube vojnih operacij 'V Italiji znašajo do sredi februarja 36.771 mož, izmed njih 5.061 ubitih, 21,788 ranjenih in 9,922 pogrešanih. za vas ZAMENJAJTE predmete, ki jih ne rabite za vojne znamke Ne držite vase nerabne ali pokvarjene predmete v podstrešju ali pritličju. Zamenjajte jih za vojne znamke pri vašem trgovcu z električnimi predmeti, Jci imajo razobešen rdeč, beli in plavi znak. On jih bo za nekoga popravil, morda za zaposlenega vojnega delavca, ki si ne more nabaviti takega predmeta, dokler nam zmaga ne omogoči zopetno izdelovanje novih. Opomba: Commonvvealth Edison družba ne kupuje rabljenih predmetov za ponovno prodajo, pač pa pomaga trgovcem t elektrikalijami v jChlcagu pri vojno iz- mrnjevalnem programu. COMMO#WEALTH EDISOJf COMPANT ga še ni. Kot žival bega dobri mož po mestu in strah ga je, da bi se vrnil. V dno duše bi ga pekle otrokove oči. O, vrpil bi se. če bi vedel, da je dete zaspalo. | Zaman je zo|5et iskal: "Jaz sem Peter Marinčič, brezposelni . . . Prosim .. .m "Ni prostega mesta. Izvolite drugam!" "Bliža se zima. Žena in otrok sla v vagonu. Prosim ..." "Ni prostega mesta. Izvolite drugam!" Kdaj bo konec tvoje kalvari-je. mož! Kdaj bodo tvoje oči velele kot takrat, ko si se vračal 7. dela in nam v večerih igral na tamburin. da sem prepevala jaz radostno in ie mali prepoln življenja plezal po podik Prodali ?mo tamburin in ..." SiVo liso na vratih je zakrila senca. "Zala, bediš?" "Bedim. Pst, Peter! Mali spi." "Prokleto," je siknil mož in stopil v vagon. "Svinje so lju-Ije, gotovi ljudje." "Ni bilo nič pri Mayerju?" "Vrag vzemi Maverjfi in Hol-* (rep. iz Illionisa> si je privoščil Adamiča. toda na drug način kot pa omenjeni odbor. Napadel je Louisa in vojno upravo, ker je I naročila in razdelila med vojake njegovo 'komunistično' knjigo 'The Native s Return" in tudi drugih kritik proti temu je bilo toliko, da je merodajnim faktorjem že nerodno. Fotičeva propaganda, in pa kongresnik Dies s svojimi "razkrivanji neameriških aktivnosti", torej le ni "brez uspeha". Am. domovina se je k "Adamičevemu nabiranju" tudi oglasila. Pod naslovom "Adamič zdaj nabira za begunce v Mehiki" piše: "Več naših rojakov v Clevelandu. je dobilo pisma, v katerih se jih prosi za denarne prispevke za begunce v Mehiki. V pismu je navedeno, da hoče tozadevni komitej kakor hitro mogoče zbrati $35,000. Prošnje nosijo podpis — Louisa Adamiča. Za kakšne begunce Adamič nabira, ne vemo. Da bi bili pa kakšni slovenski begunci v Mehiki, nam tudi ni znano." — Sedaj ima A. d. priložnost objaviti tudi Adamičevo pojasnilo. Ljudje, ki so kolekto podvzeli. pa so med tem morda že dobili kolikor so pričakovali. V Mehiki je veliko beguncev, največ iz Španije. Iz Nemčije je v nji precej Židov, iz Rumunfje pa ekskralj Kari in Magda Lu-pescu. Lojalisti iz Španije, katerih je v Mehiki mnogo, niso deležni podpore omenjenega odbora, razen tistih, ki so odobreni od komunistov. Drugim pomaga mehiška vlada in mehiško delavstvo. Kari in Magda pa imata dovolj svojega bogastva, in 2i-dje dobe pri lično pomoči iz Zed. držav. Lojalisti iz Španije so torej v resnici edini begunci v Mehiki, ki potrebujejo pomoči. A po strankah pa so med sabo razdeljeni in v svojih sporih, kakor so bili v Španiji. Rev. Jager iz Barbertona se je spravil na Ivana Jeriča, ker mu je v Am. Slovencu cenzuriral polovico dopisa. Bar ber tonski župnik je namreč hudo zoper partizane, in zato je hud tudi na leadvillskega župnika, ker se toliko navdušuje za slovanstvo in s tem dokazuje, da mu je pan-slavizem več kakor pa katoličan-stvo. In odslej Rev. Jager s priž-niče ne bo več priporočal Am. Slovenca, pač pa Debevčev dnevnik s St. Clairja. Dalje se rev. Jager spotika tudi nad Glasilom KSKJ in skrbi ga za bodočnost KSKJ, ker se nekateri njeni odborniki tako ogrevajo za partizane, namesto da bi poslušali ljubljanskega škofa. Kralj Peter se je minuli pon-deljek v Londonu srečno oženil, ker je njegovi nevesti, grški princezi Aleksandri baje vsoeno, če se (Peter) kdaj vrne na prestol ali ne. Tako je Peter na obisku v Loitdonu uspešno dovršil saj eno svojo misijo. DOMAČINI V NOVI GVINEJI odnašajo naše ranjene vojake v bolniški tabor na vrno v fore, kjer so Ariti pred japonskimi letalci. ZAKAJ SE TURČIJA BOJI VOJNE H. R VVISHENGRAD , \ Ne zunanji ali politični temveč pred vsem notranji razlogi so bili temelj turške politike, ki j je s tako previdnostjo gledala na to. da se izogne vojni, ki že štiri leta besni tik pred njenim pragom. Turki sami se izgovarjajo, da jim zavezniki ne pošiljajo dovolj vojnega materijala — videti je. da je široka javnost povečini sprejela to verzijo, akorav-no je mnenje nekaterih poznavalcev Turčije povsem različno. To naziranje pripisuje turške pomisleke pred vsem njenim notranjim razmeram, dočim igra pomanjkanje ali izobilje vojnega materijala čisto postransko vlogo. Turčija ima totalitarski režim. V nji je priznana samo ena stranka — in se kot taka najbolj boji vpliva, katerega bi vojna u-tegnila imeti na socialno in gospodarsko strukturo dežele. Totalitarni vladni sistemi so večinoma zgrajeni na vplivu velike vodilne osebnosti na narodne mase. Turčija je imela tako osebnost dokler je živel pokojni Kemal Ataturk, toda po njegovi smrti je stranki zmanjkalo tega dinamizma, ker Kemalov naslednik v poslu diktatorja, predi-sednik Ismet Inonu, nima onega magnetičnega vpliva na mase, ki je bil tako značilen za Ata* turka. Posledica tega je bila, da je vpliv stranke na ljudstvo pola-j goma pojemal, tako da so se pojavile razne težave, katere še po* ostruje mržnja in opozicija raz* novrstnih manjšinskih skupin-— Armencev, Bolgarov, Grkov iri Židov ter drugih — ki postajajo uporne v svojem boju proti preganjanju, kateremu so podvrženi. Vse te skupine trpe pod go± spodarskim pritiskom, ki je v nekaterih slučajih tako trd, d4 so odpravljeni pripadniki manjšin, ki ne morejo plačati previsokih davkov — ki pomenijo že konfiskacijo njihovega imetja— v koncentracijske tabore. Nobenega dvoma ni o tem, da bi vstop v vojno — posebno na strani zedinjenih narodov—prinesel Turčiji nekatere ugodnosti. Dobili bi svoj glas v zboru zmagovalcev pri mirovni konferenci. Mogli bi morda dobiti v svojo oblast nekatera sporna o-zemlja in Utrdili bi svojo pozicijo na Dardanelah. Toda vse tO ugodnosti he bi niti oddaleč odtehtale gospodarskih neprililt, kl bi nastale ha notranji fronti za vladajoče turške kroge Bilo bi namreč nemogoče, da stopi Turčija v vojno na strani demokratičnih vtlesil, ne da bi bila prisi* Ijena prej ali slej prepustiti narodnim masam nekatere gospodarske ugodnosti. Ker pa bi bilo v slučaju vstopa v vojno nemogoče še poostriti kontrolo edine obstoječe stran ke na vseh poljih in v vseh panogah gospodarskega življenja, bi ta kontrola v vojni brezpogojno oslabela. Nedostatek velike dinamične vodilne osebnosti bi mogel pahniti stranko celo v pogubo. Iz tega sledi, da so Turki ideo-logično — miselno — mnogo bližje osišču in Nemcem. Ce bi bili Turki na nemški strani, in bi se vojna iztekla ugodno zanje, bi imeli mnogo več koristi od nje — ne morda v pogledu svojih meja. pač pa v svoji lastni deželi, kjer bi mogli povsem naravno uvesti najstrožjo centralno oblast po nemškem vzorcu. Poznavalci turških razmer so mnenja, da bo posledica turške nevtralnosti veliko poslabšanje njene pozicije na polju mednarodne politike V splošnem je torej verjetno, da turška politika nikakor ni bila — kot so vsi slikali — spretna in skrajno realistična, temveč le izključno podrejena gospodarskim motivom in interesom onih, ki vladajo v Ankari. Ta po litika bi bila torej le kratkovidne in državi škodljive v pogledu, njene politične pozicije v mednarodnem svetu, dočim bodo vse one gospodarske posledice. katerih se v Ankari boje, pozneje le prodrle, ker nikakor niso definitivno odvrnjene, temveč le začasno odstranjene. Izvedenci pričakujejo, da po vojni ne bodo hoteli niti Rusi niti njihovi zavezniki, da Darda* nele še ostanejo izključno pod turškim vplivom. Pearl Harbor je spet mogočna ameriška trdnjava in sen japonskih mtlitaristov, da jo bi ugonobili, se je izjalovil. Ray je potoval tja v spremstvu konvoja mnogo dni. Takrat so bile japonske podmornice še na naših pacifičnih obrežjih, ali pa smo saj mislili, da so bile. Opreznost je bila potrebna in zato je potovanje do Havajev trajalo veliko več dni kot potrebno. Ko pa se je vračal sem na obisk, so vsi vedeli, da tam ni več japonske nevarnosti, a bila pa je baš one dni tako huda morska nevihta, kakršne že dolgo ne pomnijo. Ray, ki je star znanec v Centru, četudi je mlad, je rekel, da mu je kvarilo apetit le to, ker ga toliko drugih ni imelo. Anton Kegl in njegova soproga sta se oglasila v Centru in v našem uradu minuli teden. Imata tri sinove in sedaj so vsi trije v službi strica Sama. Ostala je njima samo še hči, ki pa se je odločila za v zakon in tako bo moral Kegel z ženo sedaj kar sam upravljati svoj veliki pikni-ški prostor. "Veliko otrok imam," je rekel, "ali kaj pomaga, ko pa jih domovina potrebuje, čeprav jih tudi jaz zelo potrebujem!" Kdor Kegla, njegovo ženo in njuno posestvo pozna, bo razumel. Dne 16. marca se je oglasil v našem uradu 74-letni Jože Moč: nik iz Franklina v Kansasu, in pa njegov sin Martin, ki živi že več let na severni strani v Chicagu. Joe iz Franklina je hotel videti Franka Zaitza. "Je iz St. Ožbalta doma, poznam njegove ljudi," je pravil. A ko mu je Ch. Pogoreiec odprl vrata in se potem seznanil, je uvidel, da ta Frank Zaitz ni od tam doma kakor je Joe mislil. Kakor je med Švedi nič koliko Johnsonov, je med Slovenci zelo veliko Zajcev. V Chicagu in Ciceru n. pr. jih je sedem, ki se pišejo Frank Zaje. Vseeno se je Joe Močnik iz Franklina med nami prav dobro počutil in povedal drugim gostom v Centru veliko dogodb iz Kansasa in iz svojega življenja. Ko se je poslovil, je še povedal, da gre na obisk k svojima sinoma v Detroitu, pri katerima je minuio nedeljo praznoval 74. rojstni dan. Iz vojnega taborišča Las Ve-gas v Nevadi je prišel k nam na obisk Lt. Clarence M. Kure. doma iz Chicaga, oziroma iz Cice-ra. Mladi Clarence je na čikaški univerzi dovršil študije o vremenski znanosti, ki ima v sedanji dobi zrakoplovbe veliko važnost. Na dopustu je bil 10 dni. je, da se spomnimo trpečih, preganjanih, hrabro se borečih bratov in sester, ki so s svojim junaštvom pridobili občudovanje in sočustvovanje vsega demokratskega sveta. Vsak naj vsaj z malim darom pomaga našemu tako grozno trpečemu narodu, da mu skoro zašije svoboda. Na prireditvi bo oddana lepa nagrada, darilo sestre Mary Jur-ca; kdor ga dobi bo lahko vesel. V sezr\amu darovalcev za partizane dne 27. februarja ni bilo sledečih: Po $5: Louis Ki rin, Albert Kirin ml., Louis Urban, Frank Hrescak in Katie Kraintz. Po $2 50: Mathew Cuf-far. Po $2: Rudy Zore, John Loc-niškar. Preostanek od jestvin in pijače $59.51, skupno s prejšnjim seznamom $390.01. Podpirajte še nadalje plemenito delo požrtvovalnih voditeljev za upravičene zahteve našega naroda. Lia Menton. OBISKI V CENTRU Chicago. III.—V Slovenskem delavskem centru in v uradu Proletarca se je po parletnem presledku oglasil Ray Božlčnik, ki je p^ japonskem napadu na Pearl Harbor odšel tja kot iz-učen električar, da pomaga popraviti storjeno škodo. On je bivši tajnik Družabnega kluba Slovenski center in ga je kajpada zelo veselilo, ko je zopet prišel med nas. Posebno seveda njegovo mater in sestro. Njegov brat Arley, ki je bil tudi že tajnik Družabnega kluba Slovenskega centra, pa je v armad ni službi, čeprav je oženjen in oče. Ray Božlčnik nam Je prlpove-doval/da na Havajih ni tako prijetno kot si drugi predstavljajo, čeprav imajo dekleta le slamnate krila. Ponoči je tfema, ker se Je treba Japoncev varovati, podnevi pa delajo. - , 1 PRIREDITEV ZA SANS IN ČLANE VOJAKE Detroit, Mich. — Ženski odsek Slovenskega narodnega doma, društvo 121 SNPJ in druš. Young Americans 564 SNPJ pri-rede družabni večer v soboto 25. marca ob 7:30 v Slovenskem narodnem domu, 17149 John R v korist SANSa in naših društvenih članov vojakov. Predvajan bo zanimiv film "Slovenija" in nudila se bo prilika, da vidite vsaj na sliki nase krasne pokrajine, mična mesta in zgodovinsko pomembne kraje. 27. marca bo tretja obletnica odkar je naš nesrečni narod v krvavi borbi. Dolžnost nas vseh ADAMIČEVO POJASNILO Pred nekaj tedni me je naprosil newyorški urad od Anti-Fas-cist Refugee Committee, da podpišem eno pismo, s katerim se apelira za prispevke, namenjene raznim anti-fašističnim beguncem v raznih krajih sveta. Meni je ta odbor poznan že več let; uživa podporo mnogih pro-minentijih ameriških liberalcev in naprednjakov; in ko se je mene prosilo za omenjeni podpis, se mi je dalo vtis, da bo apel po-I slan kakim enajst* tisoč Ameri-kancem vključenih v organiza-cijenem imeniku, to jc ameriški javnosti. Poznavajoč dobro delo Joint Anti-Fascist Refugee odbora iz preteklosti, posebno tako} po španski civilni vojni, ko je ta odbor pomagal mnogim jugoslovanskim borcem, ki so pobegnili iz Francove Španije, sem dal pooblastilo, da se razpošlje apelacijsko pismo. Toda medtem so si nekateri podružni uradi od Joint Anti-Fascist Refugee Committee, posebno oni v Clevelandu in v Kaliforniji. vzeli svobodo razpošiljati apel ameriškim Srbom, Slovencem in Hrvatom očividno v tisočerih iztisih. Apel je bil pri-občen v nekaterih jugoslovanskih časopisih. To je povzročilo neprijetno konfuzijo in sem prejel nešteto vprašanj za pojasnila od jugoslovanskih Amerikancev. Pri-moran sem izjaviti, da lokalni odseki od Joint Anti-Fascist Committee NISO bili pooblaščeni od moje strani, da z mojim podpisom apelirajo za prispevke med (ameriškimi Jugoslovani. Ako je kateri jugoslovanski Amerikanec prispeval Joint Anti-Fascist Refugee odboru na moj podpis, pod vtisom, da prispeva v neko izključno jugoslovansko anti-fašistično svrho, bi bil po mojem mnenju upravičen zahtevati, da se mu"darovano vsoto vrne. Želim pa poudariti, da je stvar od Joint Anti-Fascist Committee dobra in da zasluži podporo vsakega anti-fašista. Louis Adamič. Uprovo Chicaga je droga stvar Upravljanje čikaškega mesta bo stalo letos okrog 165 milijo-l nov dolarjev. PRVA SLOVENSKA PRALNICA ParkYiew Laundry Co. i 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. ► t Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CANAL 7172—7173 >»»M»IM»HMt»»M»»M»M»M»IM»»MHI>M#M»MM? ♦ ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO 1 ADRIA PRINTING CO. t » Tel. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS / Slovenski kvizlingi in boj p. Ambrožiča proti Sansu PROGLAS ODBORA JU2NIH SLOVANOV V LONDONU Državljanom Jugoslavije: odkrito veselijo nemških zmag Nikoli niao ljudje izven svoje Sistematično širijo lažne vesti MIRKO G. KUHEL, izvršni tajnik Sansa Da, presodite po svoji lastni pameti "In še eno! Ne bo dolgo, ko se bo Adamič ali kdo drugi iz njegove družbe oglasil in ponovno obdolžil "klerikalne" in druge Slovence v starem kraju, da se bore na strani Nemcev zoper Zaveznike." Te besede je zapUal P. B. Arn-brožič, iz urada pomožne akcije Slov. župnij. V svojem članku je omalovaževal Louisa Adamiča, predsednika Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev, da je slovenski narod skoro 100 odstotno v Osvobodilni fronti, da je Ljubljana 1)9*. za partizane ter da 80'«' Za slovenski narod je to prvi korak k ozdravljenju vseh ran, ki so mu jih prizadejali sovražniki Evro pe in vsega človeštva, k obnovi strahotno razdejane domovine, k polaganju temeljnega kamna sreče in lepe bodočnosti, k podvigu duha v zarjo novega časa, ki je ie razkrinkal sleparstvo z zlatom ter postavit pošteno delo in njegove sadove na prvo mesto, človeštvu pa bo s pravičnejšo razdelitvijo dela iu tako pridobljenih dobrin naposled omogočil srečnejše življenje. Vsi smo dolžni prizadevati si z vsemi silami za blagor našega naroda in tako tudi za blaginjo sosednih narodov. Navodila za odslej bolj dinamični potek našega dela se bodo razvrstila po potrebi. V le m smislu vas prosim, da svoje moCi zastavite z vso silo. Za pove- katoliške duhovščine podpira to čanje vaše storitve s primernim pr-osvobodilno gibanje. Isto da velja za stare klerikalne stranke. To so bile Adamičeve informacije do konca letošnjega januarja in je prepričan, da so strogo avtentične. SANS nima namena voditi prepirne polemike z nobenim. V to se ni spuščal do zdaj in ogibal se je bo v bodoče. Ker pa p. Ambrožič neprenehoma napada SANS in njegove voditelje, dasi s SANSom ni nikoli im$l nobenega opravka, obenem pa se poslužuje citatov iz Pastirskega lista ljubljanskega škofa in skuša slovenske Amerikance prepričati, da morajo verjeti kar je zapisano v Pastirskem listu. nikakor pa ne Adamiču, smo prisiljeni odgovarjati. Celo Win-ston Churchill je baje nasedel "dobro razpredeni propagandi vim povišanjem vaših prejemkov, tistih uradnikov, ki do sedaj niso imeli zadostnih prejemkov, sem že dobil ukaze. Za naj bližnji čas je to povišanje samo provizorij, pa bo kmalu dokončno pravično urejeno za vse. Slovesnosti svečanega ume&čenja naše lastne pokrajinske uprave hočemo dati izraz s tem. da gremo takoj na delo. ter se mu brez birokratskih ovir razdelitve časa m brez navajenih pomislekov posvetimo popolnoma za blaginjo slovenske narodne skupnosti. Upam. da bodo tudi italijanski gospodje, ki imajo namen ostati pri nas. ravnotako zvesto vršili svojo dolžnost kakor sedaj Enake brige kakor za vse druge bo pokrajinska uprava posvetila tudi njim." ★ Ustanovitev Slovenske domobranske legije Jutro 24. sept, na prvi strani. 35. leta starosti, naj se prostovoljno javi za zaščito svoje domovine, za vzdrževanje in ohranjenje reda in discipline ter za vzpostavi Jen je razdejanih domov, v slovensko domobransko legijo. Slovenci! Javite se poveljstvu slovenskih domobrancev v mestni hiSi, Ambrožev trg 7, v Ljubljani, na deželi pa pri pristojnih oblastih ali občinskih uradih." ★ Iz govora predsednika pokrajinske uprave, divizijskega generala Leona Rupnika, objavljen v Jutru 23 septembra 1943. (Jutro je tedaj postalo trojezič-no: nemško, slovensko in italijansko! "Jamstvo za uspeh tega boja (proti boljševizmu in anglo-ame-riški plutokraciji) in za bodočnost našega naroda, ki bo iz tega domovine imeli večjih in bolj svetih dolžnosti kot so bile one, pred Vaterimi jc stala jugoslovanska emigracija potem, ko so nemške čete napadle JugoslavU jo. In še nikoli se ni tako majhna grupa ljudi tako pregrešila zoper svojo domovino in svoj narod. kakor se je jugoslovanska politična emigracija Sveta dolžnost 'vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev v svobodnem inozemstvu je bila, da delajo z vsemi silami, vsak v mejah svojega delokroga, za obnovitev svobodne in demokratske Jugoslavije; da pobijajo sovražno propagando, ko na vse mogoče načine veča razdor in podpihuje bratomorne napade v naši domovini; da seznanjajo zavezniško javnost s pravimi težnjami svojega naroda, z njegovimi nadčloveškimi borbami in trpljenjem. v zavezniški javnosti, povzročajo zmešnjavo in vzbujejo vero; da vlada v naši domovini kaos in neslo vi in to v trenutku, ko so jugoslovanski narodi doma os-tvarili po|>olnejšo slogo, nego smo jo imeli kdaj prej in to samo zato. da bi naredili domovini in ljudstvu doma čimveč škode in tako sebi zagotovili svoje malenkostne sebične intefese. Medtem, ko samozvana kairska vlada in oni, ki jo podpirajo aktivno ali pa s svojim molkom, izdajajo svoj narod, se doma širi gibanje, ki je navdušilo svet in pokazalo svobodoljubnim narodom izredne lastnosti našega naroda. Sredi Hitlerjeve trdnjave, Evrope, obstoji armada, ki po angleških uradnih podatkih zadržuje napade petnajstih nemških in veliko število satelitskih in izdajalskih divizij. V celi državi obstoje demokratske organizacije. vršili sta se že dve NEVTRALNE DEŽELE ZAVEZNIKOM OVIRA V VOJNI (Nadaljevanje s 1. strani.) Fašistični vpliv v latinski Ameriki se širi Kakorkoli si je vlada Zed. držav skozi ves čas te vojne prizadevala združiti vse dežele na tem kontinentu za enotnost v politiki proti osišču,«je uspela bolj navidezno kakor v resnici. Vse dežele na tej polobli so se nam pridružile, razen Argentine, toda le malokatera izmed njih je tudi pripravljena pomagati v vojni. V vseh pa se ves čas vrši silovita propaganda proti Zed. državam, ki je osredotočena pod geslom španstva in usmerjena po pravilih Francovega klerofašiz-ma v Španiji. pod imenom Times Square, ne pozneje ko ob 10. zvečer, torej predno se "pravo nočno življenje" tam prične Ampak tudi to ne pomaga dosti. Zato oblast apelira na starše, posebno na matere, da naj se one bolj potrudijo varovati svoje mladoletne hčere pred zablodami. Avstralija vrača pomoč za pomoč Avstralija je povrnila Zed. državam za lend-leasne pošiljatve dosedaj v blagu in z delavci v vrednosti ene milijarde dolarjev. Bombardirani domovi v Angliji V Angliji je bilo od pričetka vojne pa do konCa letošnjega januarja poškodovanih od nem-Anglija, ki bi nam lahko s pri- .škega bombardiranja, ali pa po- hoja vzklila, n« dajo genij.,„1 ££ Z i vodnik boja za srečo vseh mla- ^ riKjne manifestacije, s katerimi dih evropskih narodov, kf jim je je bila strmofclavljena izdajal-za čast in obnovo, Vodja veliko-1 ska diktatura, in kasnejše naro-nemske države — Adolf Hit- dne t^rbe jasno pokazale, kaj je lcr ..enodušni in splošni program Sr- I ne~ slavno vlogo je prevzel preje spoštovani slovenski general Leon Rupnik. Iz njegovega nagovora 'je nemogoče prezreti dejstva, da je umeščanju prisostvoval tudi ljubljanski knozoškof in drugi "predstavniki cerkve". Da so si izbrali Hitlerjevo stran in nastopili proti Osvobodilni 1 fronti, ni povedano samo v ozna-[čenih govorih in proklamacijah, Adamič je omenil, da so nje-. Poziv poveljstva k prostovolj- temveč tudi—hvala p Ambroii- bov, Hrvatov in Slovencev. 1. Združenje vseh narodnih HimMMB^B ■ mori /a osvobodilni boj in zmaja m rodila kvizlmga loda okuprj«i_jVoglas neod- se ameriških investorjev, ameri-1 ških trustov in korporacij, ki iz- ! koriščajo ondotne prirodne vire in prebivalstvo. Ampak bo morala svojo naklonjenost ljudstvu j boljše dokazati, ker so se mu krivice pod "molohom s severa" predolgo godile Irska se postavlja po robu šo vnanjo politiko v Argentini, tako smo naleteli na zapreke tudi marsikje drugje. Na primer nedavno na Irskem, kjer je nam de Valera v bistvu odgovoril, da naj njegovo deželo in njegovo vlado spoštujemo s tem, da ji priznamo "nevtralnost". Irska bi morala biti baš Zed. državam najbolj hvaležna, a je v svoji politiki bolj z Nemčijo in je bila prej z Mussolinijem. kakor pa z nami. Mnogi Američani irskega pokolenja vlado v Dublinu v tem kljubovanju a-meriški vladi vneto podpirajo. visnosti, Ustavo Zed držav. l.iiTTUt^-nov govor v Gettysburgu. Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. Cona knjižici je samo 50 centov i poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2.101 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. mMMMMMMW'tHMMl POSLUŠAJTE in hrabro. Hrabost. čast in zvestoba so za njuni svati pojmi. Nečastnosti in strahopetnosti nc poznata. S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševizem in kapitalizem. Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem. Za obstoj naše domovine vstopamo v borbo zoper komunistično bandite in roparje. Predsednik po- mere koncem lanskega septembra. Da ljudstvo ni sledilo vabilu kvizlinga Rupnika, niti ne drugim njegovim "kimacem", je soditi iz izjave Louisa Adamiča, katera krije položaj do konca januarja t. 1. Kdo se v Sloveniji bori za svobodo domovine? Sodeč po vlado političnih strank in sesta-1 VAvtNO ZBOROVANJE vila vlado diplomatskih pred- PROSVETNE MATICE i stavnikov in policajev bivših priobčenih govorih, se borijo krajinske uprave, divizijski general partizanske skupine le za "bolj-Leon Rupnik. jc v svoji proklama- §evizcm in anglo amerikansko ciji jasno naznačil nase cilje in za- plutokracijo'\ domači kvizlingi črtal naše dolžnosti. Pod vodstvom Jjo Hitlerju ščititi dl I ... naših slovenskih poveljnikov, ki H ^ pred židovskim sovraž- Ravniki te klike so us peni kom človeštva." 111 mcdtem daleč od svojega na- in diktatorskih režimov. Marca meseca 1941 so naši narodi rajše šli v najstrašnejšo vojno svoje zgodovine, nego bi dovolili, da vodi njihovo državo diktatorska klika, katere politika je bila zasnovana na bratomorni mržnji znotraj in na iz« dajstvu prijateljev in zaveznikov in Jugoslovanov samih, zu- nam bodo poveljevali v našem materinskem Jeziku, bomo uničili bolj-ševiške morilce in požigalcc v naši deželi, kjerkoli jih bomo dosegli. Nemška vojska in policija nas bosta pri tem v zvestem tovarištvu •podpirali. Naša dolžnost je: vsak pošten, za 1 borbo zmožen Slovcncc od 18 do SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Naj knjig jvečja slovenska ar no v Zed. državah Da! Ljudje naj presodijo po svoji pameti! RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) izvedeti od blizu o naglo rastočem fašističnem gibanju, ki se imenuje Sinarcquismo. RUSKI RELIF Iz centrale ruskega relifa so mi poročali, da njim radi učla-njenja pri United Relief Committee ni dovoljeno napolnjevali ti zavojev za v Rusijo. Bili pa so vsi doslej naročeni odposlani, kakor je bilo navedeno, a od sedaj naprej pa se taka naročila za odpošiljanje paketov izroča določenim prodajalnam v mestu, ki zavoj oskrbe, ga pošljejo na IN J. S. Z. Strahanc, Pa.—Gotovo so vsa društva v tem okraju, ki so pridružena Prosvetni matici, prejela vabila, da izvolijo zastopnike na konferenco, ki se bo vršila l>od okriljem Prosvetne matice in JSZ v nedeljo 26. marca. Pričela se bo ob 1. pop. v dvorani društva št. 138 SNPJ. Predno bodo člani društev teh mojih nekaj vrstic čitali, bodo imeli zastopnike že izvoljene. Namen tega dopisa pa je priporočilo, naj zastopniki povabijo na to važno zborovanje tudi druge člane, prijatelje in simpati-čarjo. Le tako bomo po dolgem času spet enkrat prišli skupaj in roda. v inozemstvu, da sc dokopljejo do položajev predstavnikov Jugoslavije Kar so delali dve leti in pol tajno, zahrbtno, po ovinkih, zahvaljujoč se slabosti in neuvi- _______ devnosti politikov, to delajo od sc med sabo porazgovorimo," če osmega avgusta 1943 javno, kot j smo še kaj aktivni v klubih jn uradni zastopniki Jugoslavije. vneti za našo Prosvetno matico. Popolnoma so sprejeli reakcionarni velikosrbski politični program, ki ga preko izdajalca Nediča Nemci usiljujejo srbske mu narodu, da bi onemogočili njegovo osvobojenje in obnovitev Jugoslavije. Doma pomagajo Draži Mihaj-loviču, ki že dve leti vodi državljansko vojno okupatorju v korist in se pripravlja, da v trenutku nemškega zloma vzame v svoje roke birokratski vojni a-parat diktature, aparat, ki je se- ruski relif in od tu pa se jih po- daj pod Nedičem v službi Nem-šilja v Rusijo. Tudi cena teh za- ] čije. Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS vojev je znižana. Sedaj stanejo $3 23 Kot me obveščajo, jih bodo v Rusijo pošiljali skozi vse letošnje poletje. Ta teden sem prejel sledeče vsote: Mary Jelene, $3 25; Mr in Mrs. John Paulic, Gardana Calif., $3.50; Katharina Krainz! Detroit, Mich., $2, ki ju je prispevala Mrs. Th. Petrich, Skupaj prejel $8.75. Preje $1,318 -55, sedaj skupno $1,337.30. Vsem darovalce miskrena hvala Sedanja doba jc tako resna, da ako bi nam dopuščal čas in bi Imeli dovolj sredstev, bi morali imeti tako zborovanje vsak mesec. Ampak to ni mogoče, ker imamo vsake sorte drugih nalog, ki jih je nam prinesla vojna. Ko pa nastane mir,»bo treba zelo paziti, da nam vojna ne odnese vse, kar smo si gradili. Zato je naša dolžnost ohraniti svoje organizacije in liste, in v ta namen se moramo sedaj potruditi, ko smo v največji vojni vihri. Ce sedaj to izgubimo, bo za trud pozneje prepozno. Torej na svidenje 26 marca v Strabanu. John Terčelj, organizator Sistematsko obrekujejo Narodno osvobodilno gibanje, ki je za ceno nadčloveških naporov in ogromnih žrtev uspelo, da ostva-ri borbeno edinstvo vseh narodov Jugoslavije in da ustanovi jugoslovansko fronto, ki s svojimi zmagami izziva spoštovanje in priznanje vojnih avtoritet zavezniških narodov Izdajajo komunikeje, v katerih se radujejo I ___— nad izmišljenimi porazi Narod- Ako ste prejeli opomin, da vam ne osvobodilne vojske in nad iz- Je naročnina potekla, prosimo, oh-gubami narodnih borcev in se novlte Jo čimprej! Tudi Anglija se naglo zadolžuje Javni dolg Anglije je znašal ob zaključku 1. 1943 $77,334,-740,000. leta 1938 pa $32,264,-520,000 Tudi Turčija le jemlje Izmed te vrste nevtralnih dežel čitamo dostikrat o Spini j i in zadnje čase o Turčiji. Amerika in Anglija obema pomagata s surovinami, oljem in živili, in Turčiji še dolgo tudi z municijo, ker je zaveznica Velike Britanije. Sovjetska vlada je že večkrat omenila, da je taka zaveznica od muh, ker pomaga Hitlerju, ne pa nam. Nato je na Turčijo pritisnil še London, in za njim Washington, ker sta se obe vladi naveličali podpirati "zaveznico" v Ankari, ki je pripravljena je- ]i mati od nas in od Nemčije in ob j! enem v vsakem oziru ohraniti zdravo kožo. Z nevtralnostjo Turčije, Irske itd. je torej veliko narobe, a prav tako se lahko reče tudi o vnanji politiki zavezniških velesil. vsako nedeljo prvo m najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chtcagu od 9. do 10. ure dopoldne, postoici WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan ! NAROČITE SI DNEVNIK TE2AVE Z DEKLETI ZARADI VOJNIH RAZMER , V vseh mestih, kjer je veliko vojakov,' kot n. pr. v New Yor-ku, in v Chicagu, kjer jih je več kakor na kakem velikem posameznem bojišču, delajo oblastim mlada dekleta velike pre glavice. Večinoma take, ki so od 14. do 18 let stare Mnogo jih uide z doma, da si iščejo družbo vojakov, posedajo po gostilnah in glediščih, če Je kaj sredstev, ali pa si poiščejo delo, da so pri iskanju zabave in družbe fantov v uniformi bolj neodvisne. . Mnogo deklet -se v takem načinu življenja izgubi. Spolne bolezni so se jako razširile. V Den-verju je oblast že pred poldrugim letom izdala naredbo, ki določa, da morajo vojaki že precej pred polnočjo iz gostiln V New Yorku je policija koncem minulega meseca odredila, da morajo dekleta pod 16 letom, kt so brez spremstva staršev ali kakega zakonitega varuha, z Broadwayaja in z vsega centra zabaviič, ki je svetu znan > *« PRISTOPAJTE K NARODNI JEDNOTI SLOVENSKI PODPORNI 99 * Stan« aa cclo pol lota leto $6 00, $3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset Članov(ic) jc treba ra | ^iovo druitvo. Naslov en list in ta tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. i Dr. John J. Zavertnik PHYS!C!AN and SURGCON 3724 West 26th Mreet T»l. Crawford 221S OFFICE HOUUS: 1:30 to 4 P. M 'Except Wcd. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M (Except Wcd., Sat. and Sun.) Re». 2219 So. Rid«ew«y A v«. Tal. Crawford S440 II no anawor — Call Auttln 5700 i BARETINCIC & SON j POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. »riT ( A YugosliiV Weekly Devotcd to the Interest of the \Vorkers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1900. Publi.h.d Wc«klf tt 2301 So. L*wnd«u A»t. CHICAGO 23, ILL., March 22, 1944 VOL. XXXIX. Yes, Mr. Ferguson We suspect that few of our readers vvill know who IJomer Ferguson is-^-bccause hes a United States Senator from Michigan and piost people ean't even teli you the names of their own regresen tat i ves in the na-tional Senate. However, Senator Ferguson rates mention here because of some thing he said to the Senate Military Affairs Committee the other day. In effect, what he told the committee was that— "Hoarding of Labor. extravagance, vvaste and ineffieieney are the produets of eost-plus contraets." VVe think that is an important statement, because it shows that at least one member of the Senate has no higher opinion of the patriotism of American industrialists than we have. About the time the government began handing out war contraets, we predieted j ust what Ferguson now says is coming to pass. Moreover, \ve told the reason why: Capitallsm is a dog-eat-dog systeni. It has a philosophy that always has glorified the individualist. Its policy-makers have eonsistently sneered at the ideals of Socialism and belittled the plalntive eries of those uho were left behind in the competitive raee for personal ad vantage. Well, what can anybody expect? Wouldn't Mr. Ferguson make as much out of the war as he could if he were an industrialist? Wouldn t he take čare of himself first and let the rest of the world go hang? * Well, maybe HE wouldn't—just maybe. But then he s out of tune vvith the times and at odds with the svstem he is hoping to perpetuate es the American "way of life." The private profit system, by its very nature, pits man against man j and the individuals against society. Its idea of virtue, as instilled inte j the minds of everybody who would listen, vvas to get aneaa. Ahead dt whom? Why ahead of everybody else. And how? Oh, any-how—if you could get away with it. Čompetition! That was the w a t c h vvo rcJ7Yes| brofhcr. 1! Vki UR1 | 'iife of trade!" Remember? But it was also the death of national unit> j and the birth of a generation so anti-social as not to be trusted when | more profits could be made by hurting the nation than by helping — Reading Labor Advocate. - On The Control And Eradication of Pests While considering a bili "for the control and eradication of certain animal and plant pests and diseases" and a number of other miscel-Taneous purposes, the House of Representatives. aftei some debate. THE MARCH OF LABOR IN THE W1ND |hi FiCST uroOi Of STuOtMtb POB£ tffiliatfp w»fh au imternatioalau UaJiON CONSiSTS Of 3TUOCMT5 iN6 1ket£ WAY THCOOdH tMfc dHlV. Cf VN/lSCOMSif^ C»fAftl£ft£D AS iOCAL CCKMny, AA)C> MUAi I -EMPtPtCCS A.f u From Tli K NATION A Frenchman wno recently ar-rived in New York brings tl\is, story from the underground. A Nazi coionel in Pariš bought a newspaper from the same boy every day. The boy always said, I "Voice le Journal, grand con." Those last two words are a filthy term of abuse, which The Nation I '.eaves untranslated to spare the i sensibilities of the Postmaster Gen-sral. The coionel asked a French iequaintance the meaning of con, vvhich he could not find in any dic-tionary. The Frenchman, thinking fast to save the newsboy, told him it was an abbreviation of conquer-ant. Next day. when the newsbny used the term, the coionel patted him on the shoulder and said. "Non. Je suis le petit con. Le grand con cesTUitler." The planning board of Nuetley, New Jersey, has submitted to the Town Commission an agreement vvhich post-vvar residential builders vvould be required to sign. One of its provisions reads: "No person More Evidence of Huge Profiteering voted down an amendment to allot 50 million dollars for school lunehes for children who would otherwise be inadequately fed. Revolution in the Balkans The Balkan peace moves now under way constitute great militarv »pportunit.v for the Allies, and equal political challenge. Obviously. the sooner Rumania, Bulgaria and Hungary eaeape Hitler. the better will be our battle prospects Formidable difficulties ad- mittedlv lie irTThe way. The Ocunans. for exampl«\_ wU1 ma keext ra-ordinary efforts to keep Rumania captive for the sake of oil. But Nazi There was no objeetion to spending government money to combat rhain» in the Balka"sl are weann« thc armieS Rumanian frontier; liberation may be nearer than we ve imagined. ~ For aH of which Americans cheer. But peace for most Balkan countries. vve must realize, means more than peace. It means revolution.! Kevolutionary forces already have won leadership in Yugoslavia They i clear headed business men ure rising in strength throughout the Balkans. America. accordingly, | Wall Street." animal and plant diseases But the idea that something should be done to protect undemourished school children from disease brought tory Con-Kressmen to their feet in violent objeetion. Rep. Carrier of Kentucky expressed surprise that the Congressmen should be so concerned with the health and comfort of live-stock. and so willing to spend money "to rid cattle of ticks and other parasites." but so callous to the need of supplying improperly fed children with hot lunehes. This is only one sample of the warfarc against the people's welfare that is being waged by the combination of polltax Democrats and tory Republicans that has usurpod control of Congress. — CIO News. Number One Enemy of the Workers Are Exploiters, NATIVE and Foreign By RAYMOND S. HOFSES. Editor, Reading Labor Advocate According to Randolph E. Paul, general counsel of the Treasury, the tax laws provide a post-vrfar "vvindfall" for business that may reach the staggering figure of 45 ^ blllion dollars, even if the war ends this vieek The total vvill be larger if the conflict extends beyond that period. Before entering government service, Paul accumulated a good-sized fortune as tax adviser to business concerns. He can't be accuaed of 4 radicalism" or "prejudice against business. Tax legislation enacted in 1940. Paul pointed out in a speech before i gathering of business men at New York, permits business to obtain j refund of taxes paid during the war to meet the cost of conversion to ^eace—"a subsidy in the guise of tax relief," U the way he deseribes it. For two years after the shooting stops. if their factories do not turn i.vvheel, industrialists are assured of profits at least equal to their post-war earnings. Paul fears they inay gei more by Inflating their costs and losseg For ali its generosity, this provision does not satisfy certain business iroups They insist that wartime taxes be retumed to them NOW and retained in their own treasuries. They plead they can lay nothing aside .or post-vvar readjustment. Paul exploded that statement. He pointed out that. after paying taxes and aH other charges, cor loration profits during 1943 and 1944 alone will be three times average profits. after taxes, during the period from 1936 to 1939, inclusive. Furthermore. he emphasized. these corporations—after paying taxes and ilvidends and greatly inereasing the salaries of their offieials—have alreadv accumulated from their war profits more than 12 billions of belonging to any race except per- undistributed profits. sons of pure Caucasian blood shall v If we add thc tax refunds to the undistributed profits, vve vvill find use or occupy any dwelling house theae big concerns vvill have a post-war "nestegg" of 57 'i billion dollars ereeted on any lot, except that this I —or 30 per cent more than the entire national income during the last year of the Hoover admlnistration________________________________ • • • Additional light on the fantastic profits of war contractors was fur-nished some days ago by the Truman committee, which for two vears has been investigating various phases of the war program. The toulk of war business has been given to 100 corporations. "Of these 100 corporations," the committee asserted, "only nine have been fund wholly free of excessive profit in 1942." For the remainder, profits range aH the way from 25 to 600 times normal peacetime profits. Concerns which before the war emergency were never "out of the red," were ab'e to pile up milltons of profits in 1942 and even greater sums in 1943. the committee said. eovenant shall not be čonttrtlMf tO prevent the occupancy by domestic servants of a different race when actually employed by the owner or tenant of any sueh premises " The Communist press is not what it used to be The New Masses eri-ticizes I. F. Stone for deploring Roosevlt s omission of the VVagner Act from h is list of New Deal ac-complishments. and the Daily Worker comments thus on Henry Wal)aee's Seattle speech: "Vice-President Wallace unfortunatelly the anti -Teheran elements by his general attaek on Wall Street. The widest kind of national unity is ne-cessary to defeat them. including from Since it constitutes a threat to the prestige of the Nazi enemy, most Americans will approve the aetion of 6.000.000 Italian vvorkers who defied their conquerers by striking against German military authority. How much suffering and blood-. shed would be prevented—and how much greater intelligence would have been revealed—if the people of ali the enemy nations had recog-nized the fact that their enemy was not somebody aeross the border at should have a policy for dealihg with Balkan revolutions — and there is no indicition that we have it. The Balkans are feudal, Agrarian countries. with small, feeble • middle classes, they have long been cruelly expioited by disreputable governments on behalf of rieh, absentee landlords, eommercial con-eessionaires and urban parasites. The prayer of the peasant is land, the means of farming it and a decent living from it. Now. with the enor-mously inereased prestige of the Soviet Union, doliverance from the Axis is bound vastly to strengthen the revolutionary forces. It is not to be expected that the old reactionary government cliques can retain power, and thus continue to stave off reform at home by diverting the emotions of the people to the insanity of Balkan nationalisms This does not mean that the Balkans are going "Communist." But Russian influence vvill be tremendous. There should be, also, great in-fluence from the west for strengthening political democracy. Actually. I however, Anglo-American support of antidemocratic forces elaewhere in Europe has sadly diminished our chances of wieldlng our weight in : the Balkans. It is not too late to alter that fact. But America cannot win other pooples for dcmocracy unless it believes enough in democracy to prac-tice it consistently in foreign policy.—The Chicago Sun. An article on the renegotiation law in the Railway Clerk quotes Mnurice H. Karker. chairman of the War Department s Priče Ad-justment Board: "In reaching a conclusion we aAow an adequate margin of profit, plus a margin of generosity, plus a margin for good measure " Festung Europa: A current joke in Prague is that war daylight-sav-ing time was introduced not to save an hour of da> light but to permit the Nazis to stay in the city an hour longer on the day of their defeat. But how much better it would aH, but the system of human ex- have been if the vvorkers of Italy ploitation—and the beneficiaries of had rebelled long ago against their that system—within their own bor- own native exploiters? Had they ders! used their povver to free themselves The committee cites chapter and verse on the profits of various contractors. It tells of a Nevv York aircraft corporation which had aver--ane-peacetime 4>nifits of^32J93. but multiplied that figure 168 times in 1942, after paying taxes and dividends. A small Pennsylvania airplane company vvhich reported an average deficit of more than $70,000 betvveen 1936 and 1939, had a profit of $11.400.000 in 1942; a cable-making concern in Nevv York in 1942 inereased its profits 25 times; an Ohio locomotive plant inereased its profits 165 times; one of the biggest airplane builders increaaad its profits 42 timc&; a PcnnsyIvama corporation inereased its profits 10 times. "The story could be extended endlessly," the committee said. "Tiic illustrations given are not exceptional. They happen to have been taken at random from among the 100 corporations holding the largest volume of war contraets. For smaller companies the profits pieture is equally as excessivc. • ♦ 0 l. Only occasionally, the committee declared, did a manufaeturer bob up who placed his country's welfare above his pocketbook. One sueh is the United Aircraft Corporation of Connecticut, whose offieials came to Washington and tumed back $286.000,000 to the government. They said thcy were "ashamed" to take the money. v "But, after making these refunds," the committee ob9crves. "the ecmpany stili had left after taxcs did say it came closer to heing Christ-like on this earth than any other man vvho ever lived. That man vvas ABRAHAM LIN ČOLN. Boerates said tfca* a own inoniM (a tka Ank toward tm« knonrladf* PiMpU acldo« kBprova wb«n ti |pt« th> vhhIsI but tbeinaelec« look at—Geldsmitb. ADAMICS NEW B00K MY NATIVE LAND Based upon the nuthor s exclusive material, this lncredible ttory of YUGOSLAVIA — the country of thc Croatians, the Serbians and the Slovenians — and her heroic struglc holds a aignlficant lesson for the democracies Order Your Copy Now $3.75 a copy PROLETAREC BOOK 8HOP 2301 So. Lavvndale Ave., Chicago 23, 111. i ti.