Obrtnija. 183 Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Javne seje trgovske in obrtniške zbornice dne 24. aprila t. 1. so se pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana Perdana udeležili nastopni zbornični člani: Ivan Baumgartner, Ivan Dogan, Franc Hren, Anton Klein. Josip Kušar, Alojzij Lenček, Karol Luckmann. Franc Omersa, Tomaž Pavšler, ¦v ' Josip Rebek, Filip Supančič in Jernej Žitnik. Zbornični predsednik otvori sejo, pripominja, da so nenavzoči zbornični člani opravičili svojo odsotnost in imenuje overovateljema zapisnika današnje seje zbornična člana Franca Hrena in Karola Luckmanna. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Zbornični predsednik naznanja, da je predsedstvo povodom smrti zborničnega člana in ravnatelja kranjske stavbene družbe gosp. Maksa Kren-nerja, tega vdovi imenom zbornice izrazilo svoje najiskreneje sožalje in je položilo venec na rakev. "Vdova prerano umrlega, gospa Emilija Krenner se je zbornici za sočutje najprisrČneje zahvalila. Predsednik se spominja koristnega delovanja umrlega in je preverjen, da ga bodo gospodje v najboljšem spominu ohranili. V znamenje sožalja so zbornični člani vstali s sedežev. Predsednik naznanja dalje, da se je danes objavila žalostna vest, da je danes ponoči preminol v Meranu gosp. obratni ravnatelj c. kr. državnih železnic Teodor pl. Scala. Spominja se njegovega delovanja na Kranjskem in povdarja, da se je ta zmirom toplo zanimal za deželno stolno mesto Ljubljano, ki ga je tudi za častnega člana imenovalo, kakor tudi za Kranjsko sploh. Preverjen je, da ga bo zbornica v najboljšem spominu ohranila. V znak sožalja ostanejo navzoči s sedežev. Zbornični tajnik poroča: a) Da se namesto umrlega zborničnega člana g. Maksa Krennerja v smislu § 6. volilnega reda ne more nobeden poklicati v zbornico kot pravi član, ker so se pri zadnji volitvi vsi veljavni glasovi glasili na imenovanega in se bode torej moglo mesto popolniti šele pri prihodnji volitvi. b) Ces. kr. deželna vlada naznanja, da se je vsled ukaza vis. c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 25. febr. 1896, št. 75.940, odobril računski zaključek za leto 1894. z izkazanimi prejemki 12.937 gld. 46 kr. in izdatki 9210 gld. 28 kr., torej s konečnim blagaj-ničnim ostankom 3727 gld. 18 kr. Potrdil se je ob jednem tudi račun o pokojninskem zakladu zborničnih služabnikov s prebitkom 11.500 gl. v efektih, 3681 gl. 47 kr. v hranilničnih vlogah in 285 gld. 56 kr. v gotovini, dalje račun o ustanovnem zakladu s prebitkom 4800 gld. v efektih, 106 gld. 87 kr. v hranilničnih ulogah in 60 kr. v gotovini, c) C. kr. deželnemu predsedstvu se je vsled naznanila, da je kranjski deželni odbor v interesu uvedbe čevljarstva v Kropi pripravljen v zvezi s trgovsko in obrtniško zbornico prevzeti polovico dotičnih stroškov, proračunjenih na 2000 gld., predložil podrobni načrt glede te pomočne akcije, d) C. kr. poštnemu in telegrafskemu ravnateljtvu v Trstu se je na vprašanje poročalo, da je po potresni katastrofi potrebščina na stavbinskem in sploh odbranem lesu zelo poskočila, in da so se vsled tega tudi po- višale kupne cene. e) Zbornica je priporočala pri vis. a kr. finančnem ministerstvu prošnjo nekega lastnika opekarne za dovolitev znižanje uvozne carine za stroje. f) Zbornica obrnila se je na glavno ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice na Dunaji in je prosila pri-poročevaje vlogi Vevških papirnic in c. kr. priv. tovarne za barveni les na Fužinah, da naj bi se na postaji v Zalogu ob tovornem skladišču napravila večja rampa in še jeden tir na kolodvoru, g) Zbornični tajnik poroča dalje, da se je konsorcij za zgradbo lokalne železnice Kranj-Tržič obrnil na zbornico in to prosil, naj bi njegovo, dne 26. marca t. 1. Nj. pre-vzvišenost gosp. c. kr. železniškemu ministru in Nj. prevzišenosti gop. c. kr. finančnemu ministru izročeno prošnjo — podpirala. Konsorcij je stavil nastopno prošnjo: „Visoko c. kr. železniško ministerstvo naj blagovoli: a) Zaželeni železnici v Tržič nakloniti v primeri s stroški isto državno podporo, kakor jo je zagotovilo udežencem zgradbe železnice na Vrhniko; b) to podporo vzprejeti še v toletni program lokalnih železnic, ki se ima predložiti v dovolitev državnemu zboru; c) na to delati da se more na podlagi načrta, ogledanega dne 30. oktobra 1893, še letos pričeti z zgradbo železnice. Zbornica je že večkrat v svojih na visoko vlado in visoki državni zbor predloženih prošnjah glede zgradbe druge železnice zveze Trsta z notrajimi deželami povdarjala, kako nujno potrebno je, da se najobrtoviteji kraj na Kranjskem, trg Tržič zveze z železnico. Za zgradbo te lokalne železnice, ki naj bi bila 15 Am. dolga, so prosile tudi vse na tej progi ležeče občine Tržič, Sv. Ana, Sv. Katarina, Kovor, Križe, Naklo in Kranj. S to zadevo se je od 1. 1872. sem opetovano bavil tudi kranjski deželni zbor in je naznanil svoje sklepe in peticije vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu in je prosil za pospešitev te železniške zadeve. Deželni zbor je tudi sklenil, da hoče dežela Kranjska zgradbo te, za promet to-li važne železnice tudi s tem pospešiti, da prevzame glavinskih delnic za 50.000 gld. al pari. če interesentje prevzamejo glavinskih delnic za 80.000 gld. Tržič je od nekdaj znan kot najobrtoviteji kraj Krajnske in je v tem tržnem kraju več večjih industriskih podjetji in sicer: jedna bombažna predilnica in tkalnica, dve tovarni za čevlje, tri fužine za kose, štiri strojarije, prav ob meji trga tržiškega je tovarna za lesni klejni papir, pri Sv. Ani pa rudnik za živo srebro. Nadalje je v Tržiču in okolici jedna tovarna za furnir, 20 žag, več mlinov, predilnica za loden. Se li zgradi ta lokalna železnica, se ne bodo povzdignila le ta podjetja, temveč bodo brezdvomno tudi nova nastala, ker potem bi bili v to vsi pogoji dani. Poleg tu omenjenih podjetij, ki dajo vsako leto okrog 1200 vagonov voznega blaga, bi tudi drugi trgovci in obrtniki, katerih je 255, kakor tudi poljedelci mnogo pripomogli k živahnemu železniškemu prometu. Železnica bi pa tudi koristila mestu Kranju, kjer so zelo živahni tržni dnevi in letni semnji in kjer je dvoje valjičnih mlinov, jedna tovarna za usnje, jedna pivovarna in več drugih trgovcev in obrtnikov. V drugih krajih, ležečih ob nameravani železniški progi je več mlinov in žag, več trgovcev z vinom, lesom, živino in čevlji, katerim bi tudi železnica prav prišla. Ker bi bil tudi osobni promet živahen, je zbornica mnenja, da bi železnica ne bila le blagodejna prometna žila za trgovino, industrijo in obrt, temveč bi se tudi primerno izplačevala. Železnica bi ne pospeševala samo, kakor že omenjeno, obstoječe industrije in ugodno uplivala na ustanovitev novih industrijskih podjetij, v Tržiču 184 in tega okolici, temveč bi zelo povzdignila promet tudi v drugih ob njej ležečih krajih. Ne bila bi koristna samo za Tržič in Kranj in za kraje ležeče mej tema dvema, temveč za celo Kranjsko in deželno glavno mesto Ljubljano. Že sedaj je živahen mej-sebojni kupčijski promet, ki bi se po otvoritvi železnice vsekako še poživil. Zgradba te železnice bi pa povzdignila tudi promet na državni in južni železnici. Po mnenji zbornicj je zgradba te železnice zelo nujna. Prošnje udeleženih občin in posameznih interesentov za železnično zvezo so tem bolj upravičene, ker industrijci vsled predrage voznine po kolih veliko težje zmagujejo konkurenco, kakor konkurentje, ki so ob železnicah. Z zgradbo nameravane lokalne železnice bi se promet olajšal, industrija, obrt in trgovina bi se v napominanih krajih pospešili, davčna moč prebivalstva bi se povzdignila in spolnila bi se dolgo gojena želja dežele Kranjske. Na podlagi navedenega, priporočala je zbornica najtopleje peticijo imenovanega konsorcija pri visokem c. kr. železniškem in finančnem ministerstvu. k) Občini Dol in Dolsko obrnili sta se na c. kr. poštno in telegrafsko ravnatelstvo v Trstu s prošnjo, da bi se uvela še druga poštna zveza s c. kr. poštnim uradom v Dolu. Ta poštni urad ima doslej le jednokratno poštno zvezo z dnevnimi poštnimi vlaki iz Trsta in Dunaja. Ker je v teh dveh občinah 29 večjih in manjših trgovin, 8 mlinov, 2 barveni tovarni in 32 drugih obrtnij in se v okolišu teh občin nahajajo 2 veleposestvi, 2 župnijska urada, 2 občinska urada, 2 ljudsko-šolski vodstvi in 2 krajna šolska sveta in imajo prebivalci živahen promet s c. kr. okrajnim glavarstvom v Kamniku, s c. kr. okrajnim sodiščem, c. kr. davčnim uradom in s c. kr. notarijatom na Brdu in so trgovci in obrtniki v vadni kupčijske zveze z drugimi deželami; ja opravičena želja, da se pri c. kr. poštnem uradu v Dolu uvede druga poštna zveza z nočnimi poštnimi vlaki iz Dunaja iu Trsta. Dol je od Brda, kjer so c. kr. oblastnije, oddaljen le 14 km in pismo oddano 1. opoludne pri c. kr. poštnem uradu v Lukovici, pride 2. ob 5. uri popoludne v Dol. Če se na to pisanje takoj odgovori, pride ta odgovor še le 4. opoludne v Lukovico. Ker se vidi zbornici prošnja v interesu prometa ozira vredna, jo je najtopleje priporočalo pri c. kr. poštnem in telegrafskem ravnateljstvu v Trstu, i) Na c. kr. deželno vlado se je poročalo: 1.) da naj se usliši prošnja mestne občine kočevske in naj se letni in živinski semenj, ki je bil za dan 20. marca t. 1. prepovedan vsled koz, vrši v dan 11. aprila t. 1. 2.) Občini Viniški naj se na njeno prošnjo dovoli, da se letni in živinski semenj, katerega letos vsled kos ni bilo dne 27. januvarija, vrši v dan 20. aprila t. 1. j) V smislu zakona z dne 16. januvarja 2895. drž. zak. št. 26 podani poročili na c. kr. okrajni glavarstvi v Kočevji in Logatcu glede zagroženih razprodaj Franca Hiršal-a v Ribnici in Ivan Štritof-a v Staremtrgu, sta se vzeli na znanje, h) Na vprašanje nekega c. kr. okrajnega glavarstva, če zadošča za nastop rokodelskega obrta učno spričevalo, izdano od neopravičenega mojstra, seje zbornica izrekla, da ona misli, da ima z ozirom na § 14. zak. z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, deželna politična oblast odločiti, če se more spregledati doprinesba učnega spričevala. 1) Prošnja J. S. iz Broda za spregled doprinesbe učnega spričevala za nastop mizarskega obrta se je v smislu ministerskega ukaza z dne 16. septembra 1883, št. 26701, pri c. kr. deželni vladi priporočala, ker je pro-sitelj dokazal, da je pri mizarstvu skoraj 8 let za po- močnika delal, m) Prošnja J. B. iz Češnjice, za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila za nastop mesarskega obrta, se je pri c. kr. deželni vladi priporočal, ker je prositelj dokazal, da dela pri tem obrtu že 25 let. n) Prošnja F. D. iz Jezice za spregled doprinesbe učnega spričevala za nastop mesarskega obrta pri c. kr. deželni vladi z ozirom na ukaz trgovinskega ministerstva z dne 16. septembra 1883, št. 26701 in 14. januvarija 1884. št. 46987 iz 1. 1883 priporočala, ker je prositelj dokazal da dela že 14 let pri mesarstvu, o) Prošnja M. Si. iz Reichenau-a, da bi se ji dovolilo domač kruh peči, se je priporočala z ozirom na odstavek 8. § 14. obrtnega reda z dne 14. marca 188J, drž. zak. št* 39 in ukaz trgovinskega ministerstva z dne 16. septembra 1883, štev. 2d701. p) V zmislu zakona z dne 26. decembra 1893, drž. zak. št. 193 in deželno vladnega razglasa z dne 28. decembra 1894, št. 16569, dež. zak. št. 3 iz 1895. i., se je glede podelitve dopustil za zidirski in tesarski obrt poročalo na c. kr. okrajna glavarstva in sicer: 1.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku, da naj se podeli Alojziju Iskra iz Ziuš zidarsko dopustilo za politiški okraj kamniški. 2.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Kranj i, di naj se podeli Janezu Robleku iz Tenetiš dopustilo za tesarski obrt za sodni okraj tržiški in občine Preddvor in Preiaslje, Mitevžu Ber-niku iz Ševelj in Juriju Tavčarju iz¦ Poljan pa zi* darski dopustili za sodni okraj škofjeloški. 3.) Na c. kr. okrajno glavarstvo vv Krškem, da naj se podeli Antonu Pižmahtu iz Št. Ruperta in Francu Ur-biču iz Drage tesarstvo dopustilo za sodni okraj mo-kronoški, Jožefa L igorcu iz Prekop tesarsko dopustilo za politiški okraj krški, Jerneju Premrutu iz Ver-bovcev pa zidarsko dopustilo pa, za sodni okraj ko-stanjeviški. 4) Na c. kr. deželno vlado se je o rekurzu J. Z. iz Razdrtega poročalo, da se je rekurent izkazal z najmanj štiriletno praktično uporabo pri tesarskem obrtu. Ker je dosegel za ta obrt postavno propisano praktično sposobnost in se je sbornica preverila, da rekurent more samostojno izvrševati tesarski obrt, se je za to izrekla, da naj se mu podeli tesarsko dopustilo za sodne okraje Kostanjevica, Mokronog in Radeče, ker v teh sodnih okrajih le po jeden tesar izvršuje obrt in ni pokrita krajevna potrebščina. 5.) Na c. kr, okrajno glavarstvo v Ljubljani, da je podeliti zidarsko dopustilo Dominiku Pinosu za sodni okraj ljubljanske okolice, Francu Stenovniku iz Vna-njih Goric za občine Brezovica, Dobrova; Log, Preserje, Studenec in Vič, Gregoriju Stanovniku iz Lubgojne za sodni okraj vrhniški in Jožefu Starcu iz Velikih Lipljenj za občine Grosuplje, Lipljene, Iskavas, Iškaloka, Pijavagorica, Račna, Rudnik, Slivnica, Šmarje, Št. Jurji, Studenec, Tomišelj in Želimlje; nadalje, da naj se podeli tesarsko dopustilo Zrbanu Čemašarju iz Hrastija za občina Dobrova, Jezica, M. D. v Polji, Moste in Šmartno, Andreju Terčeku iz Bevk in Janezu Kobalu iz Zaplane za sodni okraj vrhniški. 6.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji, da naj se podeli zidarsko dopustilo Antonu Krizmanu iz Žalne za sodni okraj zatiški in Evgenu Venchiarutti-ju iz Zagorja za sodni okraj litijski in potem Jožefu Pipanu iz Dol tesarsko dopustilo za sodni okraj litijski. V jednem slučaju se zbornica z ozirom na postavna določila ni mogla izreči za podelitev zidarskega in v drugem slučaju ne za podelitev tesarskega dopustila, ker prositelj a nista zadostno dokazala 4letne praktične uporabe pri zidarskem, oziroma tesarskem obrtu. 7.) Na c. kr. okrajna glavarstvo v Nove mm es tu, da naj se Janezu No- 185 seju iz Velikega Korena podeli zidarsko dopustila za sodni okraj žužemperški. 8.) Na c. kr. okrajno glavarstvo s Postoj ini se je na prošnjo Lovrenca Fur-lana iz Studenega poročalo, da naj se temu podeli zidarsko dopustilo za sodni okraj postojinski. 9.) V poročilih na c. kr. okrajno glavarstvo v Radoljici se je zbornica izrekla, da naj te godeli zidarvko dopustilo Janezu Sodja iz Jereke za občine Boh. Bistrica in Srednjavas, Zanezu Svetina iz Grabč za občino Zg. Gorje in Matevžu Ž vabu iz Mlinega za občine Zg. Gorje, Srednjavas, Bohinjska Bistrica in Bled. Zbornica je vzela odobruje to poročilo na znanje. (Dalje sledi.) 193 Obrtnija. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) III. Zbornični svetnik Franc Hren poroča o prošnji gospodarskega odbora v Matenjivasi, da naj se obdrži dosedanje letni in živinski semenj, ki se vrši v dan 24. junija vsakega leta v Matenjivasi. Pri dotičnih poizvedovanjih se je pokazalo, da se vvsem kraju že od pamtiveka v dan 24. junija vrši letni in živinski semenj; listine, s katero se je ta semenj dovolil, ni bilo najti. Trgovska in obrtniška zbornica ima že, odkar obstoji zabeležen, ta semenj v svojih zapiskih in tudi c. kr. okr. glavarstvo v Postojini je 1. 1874, ko je zbornica poizvedovala o letnih in živinskih semnih, z dopisom z dne 17. avgusta 1874. naznanila, da je v Matenjivasi v dan 24. junija vsakega leta letni in živinski semenj. Gospodarski odbor v Matenjivasi je sedaj, ker se ne more izkazati z nobeno .listino, s katero bi se bil dala pravica za ta semenj, vložil c. kr. deželno vlado prošnjo, da bi se naj dovolil nadaljni obstoj tega letnega in živinskega semnja. Semenj je bil doslej primeroma dobro obiskan in to je znamenje, da je tudi potreben za prebivalstvo v Matenjivasi in okolici. Da naj semenj še nadalje obstoji, temu ne ugovarja nobena sejmska občina in ker je iz narodno-gospodarskega stališča obstoj semnja utemeljen, se pridružuje odsek priporočilu c. kr. okrajnega glavarstva postojinskega in predlaga: Čestita zbornica naj se izreče v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado za nadaljni obstoj letnega in živinskega semnja v Matenjivasi. — Predlog se sprejme. IV. Zbornični svetnik Iv. Baumgartner poroča imenom odseka o mogočem dohodku cementne tovarne na Dovjem in predlaga: Čestita zbornica naj poroča oziraje se na dognana poizvedovanja. — Predlogu se pritrdi. V. Zbornični svetnik Franc O mer s a poroča na podlagi poizvedovanj završenih od zbornice o mogočem dohodku „Prve zadruge za žebljarski obrt in druge izdelke iz železa v Kropi" in predlaga: Čestita zbornica naj poroča v smislu odsekovih izvajanj. — Predlog se sprejme. VI. Zbornični tajnik poroča imenom odseka, da je J. P., c. kr. davčni uradnik v p., prosil za podelitev dopustila za poizvedovalno pisarno za Kranjsko, da bi dajal pojasnila o kreditnih razmerah tvrdk. Pro-sitelj je bil 15 let v raznih okrajih Kranjske davčni uradnik in 10 let glavni zastopnik zavarovalnice „Phonix". Zbornica se je v svojem, potom c. kr. deželne vlade na visoko c. k. deželne vlade, na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo podanem noročilu z dne 20 junija 1885, št. 681, izrekla, da so poizvedovalne pisarne posebne važnosti in če opravljajo te zanesljive, neomadežavane in zaupne osobe, ki imajo tudi potrebno kupčijsko in tudi sicer občno izobrazbo: so te za onega, ki kredit daje, kakor tudi za onega, ki ga jemlje, velike vrednosti. Zbornica se je takrat izrekla tudi za to, da bi taka pisarna lahko tudi na Kranjskem koristno delovala. Ker se od takrat niso 194 premenile razmere in se more misliti, da si je prosi-telj za opravljanje napominane pisarne potrebno občo in kupčijsko izobrazbo prisvojil, predlaga odsek: Čestita zbornica naj poroča v smislu tega poročila. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner vpraša, če bi ne bilo mogoče v tem smislu poročati, da naj se prosi-telju podeli zaprošeno dopustilo za poskušnjo za dobo jednega leta. Po pojasnilih poročevalčevih se sprejme odsekov predlog. VIL Zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča, da je c. kr. vlada z dopisom z dne 22. marca 1896, št. 4091, poslala v poročilo prošnjo kočevskih mesarjev za premembo maksimalne tarife za meso, kakoršna se je določila za mestno občino kočevsko z deželno-vladnim odlokom z dne 21. oktobra 1886, št. 10553, in vlogo občinskega zastopa kočevskega v smislu § 52. obrtnega reda. Prositelji prosijo, da naj bi se tarifa tako premenila, da bi se določila za sprednje goveje meso na 46 kr. in za zadnje na 52 kr. od kilograma. V umetljitev navajajo, da je bila ob doličitve zadnje maksimalne mesne tarife cena živini manjša nego je zdaj. Kupne cene so vsled otvoritve železnice, ki je olajšala izvoz goveje živine, skoro za y3 poskočile. Najemščina za prodajalne prostore in pridobitni in užitninski davek so se povišali. K temu pride še strošek za klavnico, za katere uporabo se mora za jedno veliko živino plačati taksa 1 gld. 30 kr., za jedno malo živino 50 kr. in pa stroški za led, kateri se potrebuje v poletnem času. Domači živinorejci rede največ živino za izvoz in prositelji so navadno navezani na živino iz dežel ogerske krone, vsled česar so tudi veliki upravni stroški. Zahtevam stavljenim na nje bi mogli prositelji ustreči le tedaj, če bi boljšo živino kupovali. To pa morejo le tedaj storiti, če se tarifa mesu poviša. Z ozirom na višje cene goveji živini je zastop mestne občine kočevske sklenil: Maksimalna tarifa za goveje meso, ki je doslej znašala za jeden kilogram sprednjega mesa 40 kr. in za jeden kilogram zadnjega mesa 46 kr., se naj poviša za sprednje meso na 42 kr. in za zadnje na 48 kr. od kilograma. Cene bodo zadoščale, ker kočevski mesarji le majhno govejo živino pobijajo. Razmere v mestu kočevskem so se z otvoritvijo železnice premenile, govojega mesa se brezdvomno več povžije in ne more dvomiti, da prebivalstvo zahteva dobro goveje meso. Ker so cene živini od leta 1886, ko se je zadnjič določila maksimalna tarifa mesu, poskočile in so se tudi upravni stroški zvišali, je odsek mnenja, da je prošnja za zvišanje tarife opravičena. Občinski zastop se je izrekel za povišanje dosedanje tarife za 2 kr., mesarji pa žele, da bi se tarifa povišala za 6 kr. Odsek je mnenja, da bi bil primeren razloček 4 kr. mej prvo in drugo kakovostjo govejega mesa in da naj bi se maksimalna tarifa 40 kr. na 44. kr., oziroma 46 kr. na 48 kr. povišala. Z ozirom na razmere, kakoršne so v Kočevji in katere je zbornica v svojem poročilu predloženem c. kr. deželni vladi z dnem 8. julija 1893, št. 542. natančneje pojasnila, smatra odsek to povišanje za zadostotno in predlaga: Čestita zbornica naj se v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado izreče, da je maksimalna tarifa za prodajo govejega mesa na drobno za okoliš mestne občine kočevske do preklica določiti za sprednjo meso na 44. kr. in zadnje na 48 kr. od kilograma. — Predlog se sprejme. VIII. Zbornični svetnik Karol Luckmann poroča imenom odseka, da je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo poslalo nastopni ukaz na trgovsko in obrtniško zbornico: Kakor znano, je vprašanje o ob-dačenji užigalnic, užigalnih svečic in jednakega blaga predmet strokovnim študijam pri c. kr. finančnem ministerstvu. Tem povodom je imenovano c. kr. ministerstvo tudi na to mislilo, če bi ne bilo že iz zdravstvenih ozirov želeti, da se višje obdačijo navadne užigalice. ki so narejene iz strupovitega rumenega fosforija. Ta okoliščina, kakor tudi eventuvaliteta, da bi kraljeva ogerska vlada, kadar bo morebiti urejevala napominano davčno vprašanje, uvažuje neutajne nevarnosti, ki so spojene posebno z izdelovanjem imenovanih stvarij. zamogla postopati proti izdelovanju in spečavanju navadnih fosfornih užigalic še s sir-nejšhr.i naredbami, ki bi tudi na tostransko izdelovanje ne ostale brez vpliva, je dalo povod trgovinskemu ministerstvu, da je sporazumno z ministerstvom za notranjo stvari v namen, da bi dobilo popolnoma zanesljiv pregled o vseh gospodarskih, zdravstvenih in obrtno policijskih vprašanjih, ki pri tej zadevi pridejo v poštev, povabiti čestito zbornico, da poroča kar najbolj popolno v obseku izdelovanja užigalic, oziroma o porabi rumenega ali rupečega fosforja pri izdelovanji teh v tamošnjem zborničnem okraju. Dalje naj poroča zbornica o obrtniških in trgovskih interesih, ki pridejo v poštev, če bi se imenovana industrija omejila v davčno pravnem ali še bolj v zdravstveno-policijskem oziru in konečno o tem, v kolikem obsegu odgovarja izdelovanje užigalic iz rumenega fosforja dejanskim potrebščinam. Na Kranjskem je le jedna tovarna za užigalice, v kateri se vsako leto izdela 6,500.000 zavojčkov po 150 užigalc Izdelki se razpečajo po Krajskem, Istriji, Dalmaciji in^ Hrvaškem. Surovina se dobiva, in sicer leseni drat s Štajarskega, minij iz Koroškega, žveplo iz Sicilije, angleški fosfor iz Dunaja in papir z Zgornjega Avstrijskega. Uži« galna masa sestoji iz rumenega fosforja. Višje obda-čenje bi močno škodovalo industriji tega predmeta in množina izdelkov bi se skrčila, iz česar bi sledilo, da bi erar ne imel nobenega dobička od višjega ob-dačenja. Poleg tega bi trpelo tudi izdelovanje lesenega dratu in dobivanje minija. Podjetnik bi bil pa tudi s tem oškodovan, ker bi moral v podjetje večjo glavnico založiti, ki bi se pa vsled velike konkurence in prikrajšanega konsuma le slabo obrestovala. Ker bi tovarnar moral nameravani višji davek takoj plačati, protivrednost te izdane gotovine bi pa v največ slučajih dobil šele po preteku plačilnega obroka, torej z izgubo obrestij, je dokazano, da bi industrija trpela, če bi se tudi ne upoštevalo onih slučajev, v katerih je izguba ki je semtertja pri kupčijskih podjetjih neizogibna. Tudeželni tovarnar se je ob sebi umevno izjavil zoper višje obdačenje žveplenk. Če pa že morajo žveplenke obdačiti, naj se ju zgodi potem uvedbe monopola. V nekaterih deželeh že obstoji davek na žveplenke, in sicer v treh oblikah: 1) Konsumni davek (banderolovanjej, ki se pobira s prekolkovanjem ali uporabo davčnega papirja: 2.) naklado od licencij; 3.) monopol za izdelovanje in prodajo žveplenk. Proti konsumnemu davku se avstrijski tovarnarji izrekajo, pač pa so za monopol, če se že mora uvesti novi davek. Odsek se mora tudi izreči proti višjemu obdačenju navadnih žveplenk, ki se izdelujejo iz fosforja in to ne samo zaradi tega, ker bi bila prizadeta jeidna na Kranjskem obstoječa tovarna, temveč tudi zato, ker bi bilo tudi zelo prizadeto prebivalsto na Kranjskem, ki največ rabi take žveplenke. Tudi ni povoda, da bi se izdelovanje omejilo, ker se pojavljenje nekroze lahko 195 odločna zabrani, če se pokori zdravstvenim propisom in se delavce natančno nadzoruje, sicer pa se ta v Ljubljani po zatrdilu tovarnarja doslej še ni pojavila. Odsek je torej za to, da, če se še mora uvesti davek, naj se to zgodi potom monopola, in predlaga: Čestita zbornica naj se izreče v smislu tega poročila. — Predlog se sprejme. IX. Podpredsednik Anton Klein poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala v poročilo prošnjo tržkega odbora v Radečah, da bi se naj doslej obstoječih 6 letnih in živinskih semnjev pomnožilo na 11. V Svibnjem sta bila doslej 1. in 25. maja vsakega leta semnja, katera je od radeške grajščine kupila posest-nica Ana Lenart. Ker sta ta dva semnja vsled krajevne lege le slabo obiskana in ni v Radečah od srede aprila do konca junija nobenga semnja, je tržki odbor kupil sejmsko pravico od Ane Lenart in je prosil, da naj bi se ta dva semnja namesto pri Sv. Križu (v Svibnjem) vržila v Radečah. Po zborničnih poizvedovanjih 1. 1874. se je dognalo, da ni najti listine, s katero bi se bil dovolil semenj dne 1. maja, pač pa se vrši semenj dne 25. maja na podlagi privilegija z dne 15. oktobra 1795. Ker je c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem poučilo tržki odbor v Radečah, da ni moč na ta način pridobiti semnjev, je to prosilo za dovolitev, da bi se smelo vršiti nadaljnih 5letnih in živinskih semnjev v Radečah, ki naj bi morda bili 25. januvarja, 25. maja, 24. julija, 9. avg. in 11. okt. V Radečah je sedaj 61etnih in živinskih semnjev in in sicer: prvi ponedeljek v postu, v ponedeljek pred sv. Jurijem, dan pred sv. Petrom in Pavlom, 1. septembra, ponedeljek po sv. Martinu in 27. decembra. Po zborničnih poizvedovanih v 1. 1874. se niso udeleženci mogli izkazati z nobeno dovolilno pravico za semenj v dan pred sv. Petrom in Pavlom; ostalih 5 semnjev se pa vrši na podlagi privilegija z dne 29 novembra 1842. Prositelji se sklicujejo v svoji prošnji na okoliščino, da trg Radeče ni daleč oddaljen od Železnike postaje na Zidanem mostu in da se je po zgradbi mostu zelo olajšal promet v Radečah, dalje, da so semnji v Radečah dobro obiskani, ker ima ta trg jako ugodno lego za semnje. To potrduje tudi c. kr. okrajno glavarstvo ter ovrže ugovore očin Dvor, Sv. Križ, Planina in Rajhenburg in se izreka za po-množitev semnjev v Radečah za 3. pri čemur se ozira na ugovor trga Laško. Po predlogu c. kr. okrajnega glavarstva bi se naj semjski dnevi nastopno določili: 25. januvarja (nov), prvi pondeljek v postu, pondeljek pred sv. Jurijem, 28. junija 9. avgusta (nov), 1. septembra, 11. oktobra (nov), ponedeljek po sv. Martinu in 27. decembra. Odsek se pridružuje mnenju c. kr. okrajnega glavarstva in je preverjen, da bo pomnožitev letnih živinskih semnjev od 6 do 9 popolnoma zadoščala. Ugodna lega trga Radeče priporoča pomnožitev semnjev v tem kraju in pričakovati je tembolj, da bodo ti semnji dobro obiskani, ker, kakor se poizvedovanja pokazala so nekateri semnji v tem okraju prav slabo obiskani in ker oni v Svibnjem nimajo nobene veljave, bi se vsled tega faktično ne pomnožili semnji v tem okraju, če se na predlog c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem ustreže prošnji radeškega tržkega odbora. Odsek torej predlaga: Čestita zbornica naj v tem smislu poroča na c. kr. deželno vlado. — Predlog se sprejme. (Konec sledi.) 203 Obrtnija. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Konec.) X. Zbornični tajnik poroča o ukazu c. kr. trgovinskega ministerstva glede splošna razstave umet-nijskih, industrijalskih m poljedelskih pridelkov v Parizu 1. 1900. Ta svetovna razstava bo trajala, kakor določa občni pravilnik, od 15. aprila do 5. novembra omenjenega leta. Na podlagi poglavja IL tega pravilnika sestavljena razredba obsega 18 skupin in 120 razredov. Skupine so sledeče: I. Vzgoja in pouk (Razr. 1—6); II. Umetniški izdelki (Razr. 7—10); III. Sredstva in postop v vedi in umetnosti (Razr 11—18); IV. Materijalije in postop v mehaniki (Razr. 19—22); V. Elektrika (Razr. 23 — 27); VI. Inženijerstvo in prevozna sredstva (Razr. 28—34); VIL Poljedelstrvo (Razr. 35—42); VIII. Vrtnarstvo (Razr. 49—54); X. Živila (Razr. 55 — 61); VI. Rudarstvo in ko vinarstvo (Razr. 62—64); VIL Uredba in olepšava javnih poslopij in stanovanj (Razr. 65 — 74); XIIL Tkanina in oblačila (Razr. 75—85); XIV. Kemiški obrt (Razred 91—99); XVL Socijalna politika, higijena, javno re-šilstvo (Razr. 100—111); XVIL Naselništvo (Razred 112—114); XVIIL Vojska na mokrem in suhem (Razr. 115—120). Razsavi ki je namenjena izdelkom sedanjosti, bo sledila retrospektivna razstava XIX. stoletja (stoletna razstava). Razvrščena bo po skupinski in razredni razdelitvi občne razredbe. Pojasnuje naj pa v posameznih skupinah od I 1800 dosežene napredke. Glede te retrospektivne razstave stopi glavni razstavni ------ 204 ------ komisar izjemoma neposredno s posamesnimi raztav-Ijalci v zvezo. Glede ostalih objektov bode glavni komisar občeval le s komisijami posameznih dežel, ki se bodo udeležila razstave. Bistveni znak nove raz-redbe je ta, da se spravijo izdelovalna sredstva v zvezo z izdelki. V vseh strokah bodo, kolikor je to le mogoče, delovali stroji in aparati pred očmi občinstva, da se je seznani z raVnovrstnim tovarniškim postopom. Pravilnik namerja brezplačno prepustitev prostorov, ki jih bodo zavzeli razstavljaci v občnih razstavnih palačah in pavilonih. Prevzvišen gospod trgovinski minister je povabil zbornico, udeležne kroge o tej svetovni razstavi obvestiti, informirati se o morebitni udeležbi zborničnega okoliša, o predmetu se tudi v zbornični seji posvetovati in poročati mu o nastalih nazorih in željah glede te zadeve, kakor tudi lastno mnenje povedati. Prevzvišeni gosp. trgovinski minister neče razpravljati o stvari, predno niso dokončane poizvedbe o tem, kako mislijo strokovni krogi o razstavnem projektu. Z ozirom na to pa, da je bila Avstrija zastopana le po zasebnem odboru in nezadostno na zadnji svetovni razstavi v Parizu 1. 1889 in ker so radi tega francoski in drugi strokovni listi objavili nenatančne sodbe o razvoju avstrijske obrtnije od 1. 1878 (v katerem je bila vse boljše zastopana v Parizu), se mora za sedaj izreči želja, da želi v svrho varstva prevare naše obrtnije kar najpopolnejše in dobro zastopstvo avstrijske produkcije na bližnji pariški svetovni razstavi. Zbornica je ukaz trgovinskega ministerstva naznanila vsem firmam, od katerih se je mislilo, da bi se utegnile udeležiti razstave. Doslej je došlo 18 odgovorov, od katerih se jih 14 glasi negativno, 4 industrije! so se pa izjavili, da podlagajo vrednost na udeležbo svetovne razstave v Parizu in da se bodo isti udeležili. Četudi se more domevati, da se bodo še nekateri in-dustrijci izrekli za udeležbo razstave in je pričakovati, da se bodo oglasili tudi razstavljalci za prvo, i šesto, sedmo in deveto skupino, se more vendar sklepati, da se iz Kranjske ne bo mnogo razstavljalcev udeležilo svetovne razstave v Parizu 1. 1900. Odsek je vendar mnenja, da je v interesu avstrijske industrije sploh, da je na pariški svetovni razstavi sijajno zastopana, da se vzdrži dober glas, katerega vživajo izdelki na svetovnem trgu in se morebiti odpro novi kraji, kamor bi se razpečavali. Odsek pozdravlja torej najtopleje izrek Nj. prevzv. gosp. c. kr. trgovinskega ministra, ki želi v svrho varstva prevare avstrijske industrije kar najpopolnejšno in dobro zastopstvo avstrijske produkcije na bližnji pariški svetovni razstavi. To je pa le tedaj mogoče, če je zastopstvo oficijelno in je podpora, ki se ima v ta namen iz državnih sredste^v dovoliti, primerna, pri čemur bi se moralo tudi na to delati, da se udeleže razstave tudi državna industrijska podjetja in učni zavodi. Poročevalec predlaga imenom odseka: Čestita zbornica naj poroča v tem zmislu na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo. — Predlog se sprejme.