tsnmi enma popisin ei Sv. Aaton na Pohorju. Volk nam je šel skoEl faro. Tukaj na Pohorju kriza še hujše pritiska ko drugod. Št. Peter pri Mariboru. Preteklo nedeljo se je vršil sklep šestega gospod:njsko-kmetijskega tečaja, združenega z razstavo, ki ga vodijo tukajšnje šolske sestre. Tečaj je obiskovalo 13 gojenk. Iz teh tečajev je iašlo že nad 75 bodočih gospodinj. Gojenke so ob sklepu pokazale, koliko znanja eo si pridobile v tem kratkem času ter potrdile, da so res pazljivo in marljivo se užile in sledile vsestranskemu pouku. Hvala gre tudi šolskim sestram, zlasti še voditeljici tečajev s. Gabrieli, ki polagajo mnogo truda in ljubezni pri vzgoji bodočih slov. gospodinj. Sklepne slovesnosti so se udeležili med drugimi tudi srezki šolski nadzornik g. Tomažič, ki se je zelo pohvalno izjavil o lepo dovršenem tečaju ter izrekel zahvalo šolskim sestram za njihovo vzgojno delo za šoli odraslo mladino; dalje zdravnik g. dr. Phlar, ki je gojenke poučeval v zdravstvu, domači župpik in še drugi povabljeni gostje. Sv, Jakob v Slov. goricah. Zaščitniku naših družin sv. Jožefu radi .zkazujemo čast. Samo nekje so mielili s plesom obbajati ta praznik in se je zbrala gotova mladina, da se je plesalo celo noč v beli dan. Ali je plee in juckanje prikladno za postni čas?! Sv. Jakob v SIov. goricah. V predpustnem času jo bilo v naši župniji obilo kandidatov, pa ne za pai.ament, marveč za zakonski stan. Nekaj ee jih je tudi poročiio. — Že štiri mesece smo moledovali pri merodajnih krogih, da bi se zopet odprla naša knjižnica. Vsi poskusi so bili odločno zavrnjeni. V tem oziru bi lahko občinske uprave pomagale, pa jim manjka za to smisla. — Smolo smo imeli z volilnimi reklamacijami. Prvič smo zadostili predpisanemu roku in po nasvetu »Slovenskega gospodarja«, pa smo bili zavrnjeni. Ko smo zadostili zahtevanemu pogoju, pa smo bili drugič zavrnjeni, češ, da je rok potekel. In vseh 71 reklamantov zgubi svojo volilno pravico in mi hoeeš nočeš ostanemo pri prihodnjih volitvali abstinentje! Zgornja Polskava. Morda že veste, da je postala naša Zgornja Polskava že lansko leto bolj ponosna in slavna, ker je namreč sedaj središče, to je sedež novo združene občine Polskava. Naši spodnji eosedje so nam to malo zamerili. Toda sčasoma se bomo že pobotali, tako da bo na obe strani prav, samo da bi te šmentane krize ne bilo, pa je je čimdalje več, kakor kakšne nalezljive Lolezni. Sprašujemo se v skrbeh, kaj bo, če ji zdravniki, ki se trudijo okoli nje, ne bodo prišli v okom. Pravijo, da je upanja zelo malo. Drugače smo še kljub' vsem stiskam bolj vesele narave, čeravno nam gre včasih tudi na jok, kadar namreč ogledujemo razne dražbene oklice na občinski deski. Bukovci prl Plujn. Nahajamo se v mesecu marcu. Prestali smo, slabo oble.eni, hvalabogu ne prehudo z:mo, narava se prebuja. Mi pa pravimo: merc je pes, april pa ves; maja pol, te če kaj bo! Na konec te prerokbe so po-' sebno radovedni »janičarji« bivše JNS. Polenšak prl Ptuju. Med drugimi, ki smo že njihova imena ovekovečili v »Sloven_kem go6podarju«, so si še obljubili zakonsko zvestobo: Visenjak Martin, posestnik in vdovec iz Strmca, in Trunk Lizika iz Preroda. Bog daj sreče! Kukovec Franc, posestniški sin na Zasadih, je kar mahnil par korakov preko ceste k sosedovim in rekel Brenholčevi materi: lu-: kaj bova zdaj gospodarila, midva z vašo dobro hčerko Miciko. Priden mladenič Muhič Ivan, čevljar v Lasigovski grabi, si je zaželel čistejšega zraka in jo je mahnil k Sv. Lenartu, kjer je poročil mladenko Canjko Matildo, in s katero zadovoljno gospodari na razglednem hribčeku na Bresnici. Dober in delaven fant S'rc Ivan iz Polenec si je pripeljal mlado nevesto Šulak Otilijo iz Rucmanec, Sv. Tomaža fare. Še en par je bil pri nas poročen, ki pa noče bili imenovan, le toliko radovednežem lahko zaupamo, da ,e bil ženin iz Lancove vasi, nekje onkraj reke Drave. Vsem tem mladim, brhkim parom naj rosi nebo obilo sreče in blagoslova! — Pretekli teden zvečer sta dva neznanca na cesti pri Sv. Lenartu napadla bivšega župana, sedanjega upravnika bivše občine Polenci, Erlih Franca, ko se je vra.al mirno in brezskrbno, ga precej pretepla in nagnala proti Prerodu, kjer sedaj stanuje. Opiaskan in potoleen po glavi, je Erlih poiskal pomoč v ptujski bolnici. Kljub takojšnji in neumorni pomoči od strani župana Joško Laha, oblasti, ki so tudi takoj stopile v akcijo, niso še dosedaj mogle izslediti zločincev. Razkrižje pii LJutomeru. Pri nas je bil pust precej ž!vahen. Na pustno nedeljo smo imeli v zavodu sv. Ivana priliko se nasmejati črez vrh fantom, ki so vprizorili par nedolžnih komedij. Xa pustni torek pa smo gledali maškare, ki so se šetale po naši vasi sem ter tja. *— Na pustni pondeljek se je končala pri nas koristna gospodarska šola, ki se je vršila v naši šoli in se bo nadaljevala v prihodnji zimi. Hvala našemu šolskemu upravitelju g. Koobeku, ki je pripravil vse potrebno, da se je šola mogla vršiti. Šola nam bo dobra podlaga, da bomo s pomočjo naših slovenskih liBtov »Slovenca« in »Slovenskega gospodarja«, ki nam zmiraj gredo tudi v gospodarskem oziru na roko, gospodarili v čast Bogu in v dobrobit države in da nam ne bo prva politika, ampak zemlja, ki nas zmiraj kliče in ki jo moramo Jjubiti! St. Janž pri Velenju. Da bi se župljani čim lepše pripravili na evharistični kongres in čim boljše opravili svojo velikonočno dolžnost, se je vršila v dnevih od 15. do 17. marca evharistična tridnevnica, nekak farni evharistični kongres. Vodil jo je s pomočjo domačega g. župnika č. g. župnik iz Št. Jošta, Čarf Miloš. Vsaki dan tridnevnice sta bili dve slovesni službi božji pred izpostavljemm Najsvetejšim, molitvena ura za uspeh tridnevnice in. evharističnega kongresa in so se razdelile med darovanji podobice e predpisano molitvijo. Spovedovalo in obhajalo se je po stanovih: v nedeljo možje in šolarji, pondeljek žene in na mladinski praznik sv. Jožefa pa fantje in dekleta, vsaki dan s primernjm nagovorom pri skupnem sv. obhajilu. Vse tri dni je bilo nad 700 sv. obhajil, za župnijo, ki šteje samo 1096 du/š, gotovo častno število. Po elovesnih večernicali na Jožefovo, ko je vsa ccrkev zapela zahvalno pesem in angelsko češčenje ter pavski zbor še pesem »Povsod Boga«, se je vsa velika množica faranov zvrstila v dolgo, prekrasno rimsko procesijo, ki se je vila, pojoč litanije Matere božje in Srca Jezusovega, po pobočju navzdol k evliaris.ičn.mu križu, ki so ga pripravili možje in postavili fantje tako, da eo vse sedmere vasi vneto sodelovale. Križ je 9m •visok, sredi njega je velika bela hostija z žarki, na počeznem brunu pa napis: Živel Krietus Kralj. Po nagovoru je šentjoški g. župnik križ filovesno blagoslovil, nakar je doma.i g* župnik skupno z ljudstvom posvetil vso župnijo evharističnemu Kralju. Vsa množica je potem navdušeno zapela pesem o križu, moški pevski zbor pa pesem: »Kristus mora kraljevati«. Morje lučic je valovilo okrog evharistienega križa, razsvetljena okna bližnjih in daljnih hiš so ga pobožno pozdravljala in štirji kresovi 6o nanznanjali veliko in gorcčo ljubezen do njega. Neizbrisno bo ostala faranom v spominu vsa tridnevna svečanost, evliarističn'' križ pa bodi vsem kaiipot k župnijski cerkvi, k tabernaklju, oltarju in obliajilni mizi, kjer živi kržarii Zveliear v presveti Evharistiji! Savinjski Lurd. V cerkvi lurške Matere božje pri Grižah je druga služba božja na vsak Marijin praznik, tudi nezapovedan in še nekatere nedelje in praznike. Te nedelje in prazniki so: nedelja po lurški Materi božji februarja, velikonočni pondeljek, binkoštni pondeljek, lepa nedelja po karmelski Materi božji avguBta, roženvenska nedelja in pohvalna nedelja. Luržka Jlati božja vaa vabi! Šmartno ob Poki (Nenavaden družinski blagoslov.) Nekemu ubogemu delavcu v tej župniji se je rodil te dni 17. otrok. Poseduje malo hišico in košček zemlje. Od otrok jih živi 15; v teh hudih časih imajo težko življenje. Matere in zdravnike bi zanimalo, da sedaj rojeno 17. dete ni kaka elabotna, življenja nezmožna stvarca, temveč izredno dobro razvita in močrta dekl'ca s polnim ličecera. Poroka je bila pred 25 leti- mati je gedaj stara 45 let, mož pa eno leto več. Tak.na uboga, z bogatim potomstvom obdarovana družina bi pač zaslužila kako javno, banovinsko ali državno podporo, kakor se to vrši po drugih državah. Sladkagora. Dobili smo novega župnika g. Stakne Andreja. Bog blagoslovi njegovo delo! — Odšel je od nas k Sv. Kunigundi g. župnik v pokoju Kolarič Jožef, ki je skoro 10 let med nami opravljal dušnopastirsko službo. Poleg tega se je udejstvoval mnogo na gospodarskem polju naše župnije. Glavno njegovo delo je tukajšnji vodovod. Sladkogorska vas rn sosedna Polžanska vas sta bili do naprave vodovoda broz vode ob vsaki znatni suši. Koliko so tvpeli prsbivalci teh vasi vsled pomanjkanja vode ob sušah, vedo sami najbolje. Zares tcžkega dela, ki je bilo zvezano s skora.j nepremagljivimi ovirami in težkočami, se je imenovani odločno lotil. In sedaj imata obe vasi Sladkagora in Polžanska vas krasen vodovod z izborno vodo, kar jim marsikdo zavida. Na njegovo pobudo _e je tudi ustanovila gasilska četa, ki zbira piispevke posebno s prireditvami za nakup potrebnih gasilskih cevi. In res se govori, da bodo gasilci s pomočjo prijateljev in dobrotnikov skoraj imeli tolikšnega »mačka« skupaj, da si v kratkem kupijo cevi. — Predpust nam je obetal več porok in gostij, kot jih je v restiici bilo. So pač ovire. Kljub temu se jih je precej izmuznilo iz samskega stanu, oziroma vdovskega. Med nj'mi je tudi Kovačev. Miha, bivši predstavnik in zastopnik fantov svoje okolice, ki so ga res spoštovali in radi imeli. Zdaj ee je že njegova mlada žena, ki jo je privabil iz Poljčan, udomačuje na novem domu. Na predvečer poroke so se zbrali fantje iz okolice tsr niu zapeli poslovilno podoknico.se poslovili od ujega ter mu želeli sreče na mernike. Sv. Peter pod Sv. gorami. Kjer se ptič zval , tja rad zleti, pravi pregovor. Tako se je zgodilo tudi z našim organistom. Še ni minulo leto, odkar je nastopil službo organista pri nas. Že je dobil poročilo iz domačega kraja, da je tam nekje v Medžimurju razpisana služba organ'sta. Pobral je svojo prtljago in odjadral preko Sotle v svoj rojstni kraj. Veseli emo Te bili, dragi Janko, ki si nas razveseljeval z lepim cerkvenim petjem. Želimo Ti v novem kraju obilno uspahov! Sv. Rupert nad Laškim. Smo tako daleč od velikega sveta, da se res čudimo, kako je tudi k nam našla pot moderna bolezen hrlpa! Menda vsako hišo in v.ako kocico naše župnije je obiskala ta ljubezniva španjolka in nas nagnala na peči ali za peč. Sicer se je pa zlasti otroci niso zelo ustrašili: saj so mnogi v hudi zimi bili prikovani na peč, zato ker bosi niso mogli hoditi po snegu in ledu, čevljev pa jim starši nieo mogli omisliti. V resnic', strašna stieka ubogih ljudi: niso raogli v'z:mi otrok pcšiljati v šolo, ker ni obutelji in ni denarja za obutelj! Zdaj pa prihaja ljuba in topla poralad, hripa se je menda vrnila na Špansko, otroci zapuš.ajo peči, ker lahko že bosi pohajajo žolo. Tud: smo polni velikega zaupanja ra našo novo vlado, ki je slovesno obljubiia, da se hofe zavzeti zlasti za najveejega trpiua in siromaka v državi, ubogega kmeta. Železniške cene so že znižal;, upamo, da se to zgodi turti pri soli, petroleju, *?žigalicah in sladkorji"! Ker so naše poljedelske reči, recimo: jajea, les, živina tako znižane v ceni, da jih bolj znižati sploh ni več niogoče, pričakujemo, da se gospodi, ki imajo usodo države in l.udstva v roLah, tudi na na_ sponmijo, zlasti ker nam to vedno obljubljajo. Seveda noč.mo biti tako poredni, da bi pri tem mislili na tistega SlomSekovega beloga mucka, ki se je v čevljarskem loncu prebarvali po dlaki, v srcu pa ostal pravi šmentani mucek! Bog ne daj k.j takega misliti! Resni časi volitev se nam bližajo, zato moramo trezno misliti! Zagreb. V nedeljo dne 10. marca smo dožU' v-jli pri sv. Roku prijetno presenečenje, ko smo zagledali pred oltarjem svojega prejšnjega g: duhovnika Janeza Hladn:ka. G. Jože ga je povabil in g. Janez je rad prišel k svojim zagrebškim Slovencem, za katere je pred letom tako vneto delal. G. Janaz je imel pri sv. Roku deseto sv. mašo in popoldne krščanski nauk z iitanijami. V Kostanjevico se je vrnil v pondeljek. — Isto nedeljo po litanijah je bilo v Slomšekovem društvu predavanje o Lutru .n o protestantizmu. G. predsednik prosvetnega odseka je povedal mnogo zanimivosti iz Lutrovega živijenja in proteetantovskega gibanja, ki je prišlo tudi k nam v Slovenijo (Primož Trubar). — V nedeljo dne 17. marca jepravlepo predaval g. dr. J. Klemenc o turških napadih na Slovence v 15. in 10. stoletju. 0 drug'h dogodkih drugič!