Poštnina plačana r gotovini.
Lota XIV., štev. 87
Ljubljana, četrtek 13. aprila 1933
Cena 2.— Din
upra.vmst.vo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Konferenca
v Washingt©n&
Od časa velikega demokratskega predsednika VVilsona se je Amerika, nejevoljna in razočarana :,ad malimi evropskimi spletkami, umaknila v svojo osamel ost. Republikanci, ki so vodili ameriško politiko vso povojno dobo, so se vrnili k ttadicionalnemu ameriškemu na-ziranju, da Amerika ni nikdar dovolj daleč od Evrope. Samo enkrat, pod Hoov-rom, je skušala republikanska uprava poseči v evropsko zmedo z znamenitim reparacijskim moratorijem, toda ker se je za videzom nesebične pomoči skrivalo le sebično koristolovstvo republikanske plutokracije, Hoovrov korak ni bil srečen. Amerika se je za tem neuspehom še bolj potegnila nazaj; obdala se je s pravim kitajskim zidom, ki jo je odrezal skoraj od vsakih zvez z zunanjim svetom. Ta politika je Ameriko veljala, kakor je sedaj povedal državni tajnik Hull, 6 milijard dolarjev. Že ta ugotovitev bi moral? novo upravo napotiti do tega. da poskuša z nasprotno politiko, tudi če bi po svojem programu bila za načelo gospodarske in politične izolacije.
Predsednik Roosevelt je sedaj pod vtisom teh ugotovitev komaj dober mesec po svojem ustoličen ju v Beli hiši poslal evropskim velesilam in Japonski povabilo, naj se udeleže konference v Wa-shingtonu, ki bi po predsednikovih željah bila nekak uvod ^a svetovno gospodarsko konferenco v Londonu. Slednjo čaka tako velika in za vse človeštvo važna naloga, da je dolžnost vseh odgovornih državnikov, utreti ji kolikor mogoče pot in odpraviti pravočasno ovire, ki bi lahko preprečile njen uspeh. Izmed velesil ameriški predsednik ni povabil edino Rusije, ker noče vzbuditi doma vtisa, kakor da gre za neko ponudbo Rusiji in za priprave priznanja sovjetskega režima. Priznanje Rusije že dolgo časa loči ameriške duhove in novi predsednik je mnenja, da je to tako veliko vprašanje, da se ga ne sme lotiti, dokler ni izvedel svojega notranjega programa.
Čeprav so bila povabila poslana razen Rusiji vsem svetovnim velesilam in bodo kakor pravi ameriški zunanji urad, i »vabljene tudi vse ostale države, ki bi hotele teh razgovorov udeležiti, se da vendar sklepati iz dosedanjih službenih izjav, da bo težišče v »trikotniku zapadnih demokracij«, pri čemer so mišljene Anglija, Francija in Amerika. Res ima ameriška demokracija danes še večjo duhovno skupnost z obema velikima demokracijama zapada, ne glede na to, da jo s slednjima vežejo tudi gor.podarski stiki in velike koristi iz njih. Kljub temu ameriškemu poudarku se ni bati, da bi za tem povabilom v današnji dobi paktov tičala kaka ponudba za pakt trojice, ki bi potem svojo voljo oktroirala ostalemu svetu. Predsednik Roosevelt se naravnost trudi, da bi vvashingtonskim posvetovanjem dal značaj zasebnih in posvetovalnih razgovorov m se izognil vsemu, kar bi jim dalo videz neke »mednarodne konference velikega stila«.
Kolikor se da razbrati iz dosedanjih skromnih službenih izjav, bodo tvorila glavni predmet razgovorov vprašanja, kako bi se dalo oživeti svetovno gospodarstvo in trgovina, kako bi se dalje organizirala londonska svetovna gospodarska konferenca, da bi imela izglede za uspeh, in kako bi se uredilo vprašanje vojnih dolgov v zvezi s svetovno gospodarsko konferenco. Toda v dobro informiranih krogih zatrjujejo, da se ti »trikotni« razgovori ne bodo omejevali le na gospodarske probleme in vprašanje dolgov, ker je Rossevelt medtem prišel do prepričanja, da današnii politični položaj v Evropi nujne je kliče po raz-čiščenju. nego gospodarski. Roosevelt uvideva. da postaja revizionistični blok vedno bolj izzivalen in nasilen ter vzbuja upravičeno bojazen v Washinsrtomi. Za^di tega se bo verjetno razgovanalo v Washinsrtonu tudi o današnii nemirni politiki Nemčije. Italije in Madžarske in direktorija četvorire. ki ie zadnie tedne tako strašil no Evropi, bo sedaj kon-čn"-»veljavno nokopan.
Da bo tc-žišče wasliingtonskega sestanka ležalo v »trikotu zapadnih demokracij«, svedeči tudi želja, ki jo je Roo-seveit sporočil v Pariz, nai bi^ zastopala Francijo ker sta zaradi današnjega evropskega položaia njen ministrski predsednik Daladier in zunanji minister ?<±ul Boncour zadržana, kaka druga močna o?ebnos\ ki bi nastopala z avtoriteto poleg Rooseve^a in angleškega delegata prernieria Macdonalda. Roosevelt je pri tem nredlaeal. na.j bi prišel v Ameriko bivši ministrski predsednik Herriot, ki ie dar.es v Ameriki najpopularnejši evropski državnik, z ozirom na svoje junaško držanie za oa<=a srdite francoske parlamentarne V>orbe v zadevi plačila voinih dolgov Herriotovi tovori v parlamentu so izšli v Ameriki v posebni Im Ti žici. ki ga ie popularizirala v vseh slonih prebivalstva. Predsednik Roosevelt cp nadleia. da bo sed^i z Macdonal-dom in Herriotom dosegel nekak pred-
Kaj pripravljata Rim in Vatikan
Sestanki nemških in avstrijskih državnikov v Kvirinalu in Vatikanu — Pogajanja za enoten nemški in avstrijski konkordat
Rim, 12. aprila, č. Mussolini ie snoči sprejo! ministra Goringa takoi za njim pa nemškega poslanika Hassla. Razpravljal je z nj ma o francoskem odgovoru na italijanski načrt o direktorju štirih velesil.
Fodikancelar Papen ie imel snoči več razgovorov z vplivnimi vatikanskimi osebnostmi. Razpravljali so o ponovni ureditvi odnošaiev med Vatikanom in Nemčijo. Gre za to. da se dosedanji konkordati z Bavarsko. Sašlko in Badensko spričo centralizacije, ki io namerava izvesti Hitler v nemški državi, nadomestijo z enotnim kon-kordatom. ki bo veljal za vso nemško državo in bo služil kot osnovni zakon za ureditev odnošaiev med državo in katoliško cerkvijo.
Precejšni o senzacijo je izzval tudi p ose t voditelja centruma prelata Kaasa. ki se je prav tako mudil v Rimu, pri podkancelarju Papenu. Mislijo, da je Kaas razložil Papenu stališče centruma. ki se orientira v desničarskem smislu, da podpre Hitlerjevo vlado.
Podkancelar Papen in minister Gornig sta bila danes popoldme v zasebni avdienci pri papežu. Obe avdienci sta trajali po pol ure. Razgovor s podkancelariem je b'l nad vse prisrčen. Goring ie podal papežu pregled o sedanjem položaju v Nemčiji, pri čemer ie posebno na^Iašai moč nacionalne vlade ni novega režima, ki slon-i na enotni volji nemškega naroda. Goring ie nato obiskal vatikanskega državnega tajnika kardinala Pacellija. s katerim ie imel nad enourni razgovor o položaju v Nemčiji in o novem režimu. Ko je zapušča! Vatikan, ie izjavil novinarjem, da je z uspehom razgovorov popolnoma zadovoljen. Papež je izročil p-odikancelarju Papenu po končanem razgovoru zlato spominsko kolajno svetega leta.
Tudi minister Schuschnigg pojde v Rim
Dunaj. 12. aprila d Kakor poročajo listi, bo prihodnjo nedeljo odpotoval v Rim tudi pravosodni minister dr. Schuschnigg, ki se bo tamkaj sestal z dr. Dollfussom pred povratkom na Dunaj. Pravosodni minister ki bo prispel v Rim v spremstvu sekcijskega šefa v prosvetnem ministrstvu dr. Loebensteina bo po pojasnilu zveznega kancelarja o razgovorih v Vatikanu pričel pogajanja za sklenitev konkordafa Dr. Schuschnigg bo sodeloval pri teh pogajanjih predvsem kot strokovnjak v zadevah, ki se tičejo reforme zakonskega prava v Avstriji, dočim bo seketjski šef dr. Loe-benstein vodil pogajanja, ki se tičejo šolstva in verstva. Včeraj popoldne se je vršila izredna seja vlade, ki se je bavila z meritornimi pripravami za ta pogajanja. Pravosodni minister Schuschnigg bo ostal dalje časa v Rimu.
Kakor poročajo iz Rima je snoči ob 6. posetil zveznega kancelarja dr. Dollfussa v avstrijskem poslaništvu italijanski državni tajnik za zunanje zadeve Suvich.
Konkordat po fašističnem vzorcu
Berlin. 12. aprila, d. Državni podkancelar Papen je v listu »Stahlhelm« obrazložil stremljenje svoje nove katoliške organizacije »Kreuz und Adler«. Trdi, da ne gre za osnovanje nove politične stranke, pač pa stremi nova organizacija po sodelovanju z nacionalnim in konservativnim nrotesrantizmom za zgraditev nove nemške države. Glava naloga Papenove nove organizacije naj bi bila vzgoja naraščaja političnih voditeljev.
O Papenovih pogajanjih v Rimu piše »Vdlkischer Beobachter«, da gre pri tem nredvsem za bodoče stališče centruma napram državni vladi. Kolikor je doklej znano. ne bo papež izrekel nobenih pomislekov proti Hitlerjevi vladi, kajti njeno na-ziranje. da se mora v državi uveljaviti predvsem red. odgovarja vseskozi tudi načelu krščanstva Zlasti ne bo Vatikan povzročal niti najmanjših težkoč boju nemške državne vlade proti komunizmu. Dolgoletni nuncij v Berlinu, kardinal Pacelli. bo brez dvoma pritrdil Papenovim načrtom. Nasprotno pa domnevajo v cerkvenih krogih, da je papež manj navdušen 7.a načrt osnovanja nove katoliške stranke v Nemčiji Razen te?a zatrjujejo, da bi rad podkancelar Papen dosegel zaključit ev konkordafa med Nemčijo in Vatikanom.
ki bi bil v glavnih potezah sličen konkor-datu Italije z Vatikanom. Na včerajšnjem sestanku Paoena in Mussolini a se je razpravljalo tudi o potovanju državn-*" kan-cclaria Hitlerja v Rim. Hitler bo bržkone odpotoval v R.m ob koncu aprila.
Socialisti o DcllSussovi misiji v Rimu
Dunaj. 12 aprila, d. »Arbeiter Ze tung« piše k potovanju zveznega kancelarja dr. DoMofussa v R m. da je v interesu _Avst-i-je, če varuje strogo nevtralnost. V sedanjem položaju nima Avstrija večje naloge, kakor da se izogiba vsakemu videzu, da se hoče pridružiti enemu aii drugemu /m-vez-n škemu sistemu. Vabil ne manjka. Italija in Madžar skd sta zaveznic in Avstrija leži med njima. Hirtenberška afera je dokazala. da potrebujejo avstrijske železnice za prevoz italijanskega orožja na Madžarsko. Kakor kažejo italijanskj listi, go-je razne načrte. Pričeli s« z navidezno nedolžnim načrtom gospodarske antante Italije. Nemčije in Madžarske, v katero bi radi pritegnili tudi Avstr jo. končujejo pa z načrtom osnovanja nove majhne Avstro-ogrske pod habsburškim žezlom in italijanskim pokroviteljstvom, ki bi radi pr>dru-ž:Ii tudi Hrvatsko, ako bi jo odtrgali od Jugoslavije. Vsi ti načrti, pravi avstrijski socialist čni list, predstavljajo od naj-skromnejšega do poslednjega za Avstrijo samo nevarnost. Kar potrebuje Avstrija, je najstrožja nevtralnost, ako noče postati kmet na šahovski deski, ki bi ga velike države izigravale za svojo igro med seboj.
V teh razmerah se je peljal dr Dollfuss v Rim pra>v v času. ko se tamkaj mudita tudi Papen .,n Goring. Ni še znano, kaj prav za prav hoče tamkaj. Parlament je izločen in ma ra zunanjo politiko vlade prav tako malo vpliv d kakor na zakonodajo Čeprav pa bi bili nameni dr. Dollfussa povsem nedolžni, mora njegovo potovanje v sedanjem trenutku zbuditi vsaj nezaupanje in mnenje, da se hoče Avstrija pridružiti ustvarjajočemu sc bloku fašističnih držav. To nezaupanje more v Parizu in prestolnicah francoskih zaveznikov postati za malo in slabotno Avstrijo zelo nevarno. Ko je bila h rV-.bersfca afera likvidirana. je glavn odbor Narodnega sveta sprejel socialno-dcmokratski predlog, ki zahteva strogo nevtralnost napram vsem zavezniškim sistemom, ki se porajajo v Evropi, ter prepreeenje vsakega vide/a, da bi mogla Avstrija opustiti tako nevtralnost. Zato ne more nihče trd ti, da je Dollfuesovo potovanje v sedanjem trenutku v skladu s to sočasno izraženo voljo ljudskega zastopstva. Velika vprašanja zunanje politike so tudi v najtesne:si zvezi z notranjo politiko. Dr. Dollfuss bo v R-mu govoril z italijanskimi in nemškimi državniki. toda Nemčija in Italija, ki nastopata v svetu skupno, sta v zadnjem času prav v Avstriji druga drugo pobijali. Nemški fašizem podpira v Avstriji narodne socialste. italijanski fašizem pa plačuje in podpira Heimvvehr kneza Starhemberga. Italija noče priključitve Avstrije k Nemčiji; imeti hoče sicer fašistično Avstrijo, ne pa narodno-soc:alistin<\ Ka; torej išče Dollfuss v Rimu v trenutku, ko razpravljata Mussolini in Papen o srednjeevropskih vprašanjih? Ali hoče morda, kakor meniio nekateri, samo preprečiti, da bi se nemški in italijanski fašisti ne sporazumeli o zadevah, ki se tič»jo Avstrije, b^ez njenega sodelovanja, ali pa hoče. kakor menijo drugi, porabit; priliko, da bi dosegel po ovink h preko Rima sporazum med obema kriloma avstriiskega fašizma, med narodnimi socialisti in Starhembergovim Heimwehrom. da bi razširil ozko podlago svoze vlade s črno-rjavo koal'ci'o? Papen bi mu mogei morda povedali, da narodni socialisti pogaziio vs"ko£»ar. kdor se z njimi druži. Tn kakšen b? b'l zunanji položni Avstrije, ee bi prišel seda? kak nnrodno-socialistični minis+er kot Hitferj^v namestnik v avstrijski vladi, ne mo^e nihfo dvomit', kdor se spominia. s knkn srdi+o«Ho to zavrnile zahodne ve'e«ile mnogo skrOm-neiši načrt nemško-avstrijske carinske unije
V Franciji so pozorni
Pariz, 12. aprila. V Franciji se ž^ čuti reakcija na. najnovejše rimske načrte, k; so v zvezi s sedanjimi konferencami v Rimu Francoski tisk, posebno levičarski, je započel kampanjo proti Avstriji in njenemu kancelarju dr. Dollfussu, ki ga dolže pristranske politike proti demokraciji in socialistom »Populaire< piše, da se Avstri-
hodni sporazum o giavnih osnovah sodelovanja treh zapadnih demokracij, ki bi močno olajšal končno oživljenje mednarodne trgovine, znižanje carinskih tarif in i-reditev vojnih dolgov.
Eden najožjih sotrudnikov Rooeevel-tovih, državni tajnik Hull, je poudaril, da bi washingtonski sestanek dosegel svoj namen, če bi se na njem sporazumele velesile v skupnih smernicah svoje gospodarske politike. Drugi važni razlog, ki je napotil predsednika do sklicanja tega sestanka, je bila n.iegova namera, da s tem vpliva na ameriško .javnost in na kongres. Ameriški predsednik se boji, da se ne bi ameriški narod v današnji hudi krizi uprl sklepom svetovne gospodarske konference za znižanje carinske zaščite, če bi tako pogodbo podpisali ameriški delegati v Londonu. Mnogo lažje bi bilo, če bi se ta pogaja-
nja vršila v ameriškem ozračju, da bi bili senatorji in poslanci v stalnih stikih z evropskimi delegacijami in bi bili o gospodarskih težnjah sveta neposredno poučeni. Ravno nepoznavanje svetovnih razmer it položaja je bilo krivo, da se je ameriški kongres dosedaj uprl še vsakim žrtvam, ki jih je ameriška vlada zahtevala od njega za sanacijo sveta.
Rooseveltovo pobudo so sprejele vse države z Velikim zadovoljstvom. Njegove ponudbe se smatrajo za prvi dokaz, da je današnja Amerika res pripravljena za sodelovanje z ostalim svetom in za iskanjf rešitve iz sedanjih težav. Pariški »Temps« piše, da je Roosevelt res pravi naslednik Wilsona, ki prehaja sedaj od svojih obljub na dejanja in je odločen tudi izvesti načela demokratske stranke, ki noče, da bi Amerika bila osamljena v kateremkoli oziru.
ji dr. Dollfussa ne sme posoditi niti vinar ter pristavlja, naj si francoska vlada v sedanjem položaju nikakor ne upa uresničiti oosojila Avstriii.
O potovanju avstrijskega zveznega krn-celarja dr. Dollfussa v Rim izjavlja »L* lntransige".nt« med drugim, da je razen oficielnih razlogov zanj še več drugih po-
iNiaročnina znaša mesecuo Uin zo.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3120. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440.
Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
litičnih vzrokov, ki pa ne bodo objavljeni. Med temi je želja dr. Dollfussa. da bi v Vatikanu obrazložil nazirarje avstrijskih katoličanov glede narodnega socializma, pri čemer igra važno vlogo tudi prizadevanji nemške vlade, ki hoče katoliško cerkev nacionalizirati. Dr. Dollfuss odklanja »An-schluss«, ker se je po dosedanjih Hitlerjevih ukiepih prep'.čai, da bi postala Avstrija s priključitvijo vazal Nemčije. Navzočnost htvšega voditelja avstriiskeca Heimvvehra majorja Pabsta v Rimu, tolmači isti list. češ da hoče major Pabst s posredovanjem Rima doseči spravo med raznimi skupinami Heimwehra. Bodoči dnevi bo<1o torej po naziranju jL' Intrdnsigean-tai za nadaljnji razvoj odnošaiev med Nemčijo, Italijo iu Avstrijo največjega pomeni.
Nova akcija Mussolinija
Razgovori o direktoriju štirih veSesil naj bi se nadaljevali v Italiji — Mussolinijevi napori za sklenjtev
pakta štirih
Rim, 12. aprila, č. Kakor zatrjujejo, bo Mussolini dal novo iniciativo za ko-nierenco velesil, ki nai bi se vršila takoi po povrat-ku Macdonalda iz VVashingtona.
V rimskih političnih krogih izražajo željo, da bi se razgovori o zaključitvi pakta štirih velesil vršili na italijanskih tleh. Kot najbolj pripraven kraj označujejo Benetke. Razen tega bi Musiioliiii rad videl, da bi ga pred pričetkom konier^nce posetil H.tler in Daladier. Kakor zatrjujejo, iudi želi da bi ga posetili zunanji ministri Male antante.
Italija popušča?
Pariz, 12. aprila, d. Rimski poročevaiec »Teinpsa« javlja, da se je v italijanskih po-litonih krogih pokazala v zadni li dneh :z-prememba naziranja v prid Francija. Ita.i-janska vlada ne kaže več sedaj toake i;f-ipopustijivosti kakor prvotno. Že sedai je Mussolini pripravljen pristati na več izor^-inemb svojega načrta o paktu štirih. Tako na francoski kakor na italijanski strani kažejo gotove tendence za sporazum. Mussolini stremi predvsem za tem, da ^i nc prevzel prevelikih obveznosti, in se nikakor ne kaže pripravljenega, da bi bil povsem na razpolago Nemčiji, ker motri vso tadevo v prvi vrsti s stališča italijanskih interesov. Zato se tudi samo v tem okviru bavi z nemškimi tezami. V Nemčiji se predvsem boje, da bi prišlo do posebnih pogajanj med •Italijo iai Francijo, ki bi dovedia do teme, ite izpremembe prvotnega načrta pakta štirih. Zato je Nemčija v svoji bojazai tudi poslala Papena in Goringa v Italijo, da bi posredovala v tem smislu. Nemčija bi vsekakor rada vedela, do katere točke m'sli ostati Mussolini v nemško-italiianski sme-'. Zato so vsa njena prizadevanja usmer.ena na to, da bi se načrt pakta, ki vseoujc gotove nemške misli, nič več ne izpremenil. Rimska vlada pa v ostalem prav dobro v;, da vodi nemško politiko trenutno mnogo boli nemšiki generalni štab kakor pa državni kancelar Hitler. Zato se zdi, da se Mussolini naoram berlinski vladi noče orevec vezati.
Mušanov proti direktoriju štirih
Sofija. 12. aprila r. Ministrski predsednik Mušanov je pred parlamentarnim odborom za zunanje zaleve podal obširen ekspoze o zunanjepolitičnem položaju Bolgarije. Njegova izvajanja so bila očitno pod vtisom njegovega nedavnega potovanja v Pariz in London in splošno se U> opazilo, da so bila mnogo realnejša in cb-jektivnejša, kakor pa je bilo to pri nicin do sedaj običajno.
Glede Male antante je Mušanov izjavil, da bolgarska vlada v novem paktu ne vidi nič novega, ker Mala antanta ni od včeraj, ter so tudi dobro znani njeni glavni cilji, ki so ostali neizpremenjeni. V odnošaiib Bolgarije do Male antante se ni nič izpre-menilo in za Bolgariijo ni nobene nevarno-
sti, ker bo lahke tudi še v bodoče vodila pogajanja z vsako posamezno državo Ma'e antante v svrho ureditve spornih vprašanj in tesnejšega zbiižanja.
Glede Mussolinijcvega načrta o pak'u velesil se je izjavil Mušanov zelo skeptično. Naglašal jt-, da Bolgarija sprejme sklepe velesil, v kolik-or se nanašajo na razorožitev v duhu razorožitvene konfcre'»-ce. Nikakor pa Bolgarija ne bi mogla pozdraviti direktorija velesil, ki ri.t.j bi Mussolinijevem ipredlogu po svoje uredil razmere v Evropi, kjor je imela Bolgarija v nedavni prošlosti največ škode baš zaradi nasprotujočih si interesov velesil iih. Balkanu. S;iričo opozicije Francije iu Male antante tudi ni r->benega izgleda, da bi Mussolini je v načrt pr»drl. Nd pa izključeno, da bi v ta direktorij prišli tu i z.i-stopniki Male antante in Poljsko, rozneje pa še zastopniki drugih regionalnih skupin, vse pa v duhu Briandove Paiievrona in v duhu Društva narodov. Tako razširjeni direktorij pa bi ne bil več to. kar predlaga Mussolini. k'i hoče imeti samo org»n za zaščito interesov vele'.,;!, marveč bi odgovarjal tudi interesom manjših držav in duhu Društva narodov.
V političnih krogih komentirajo Mnša-nove izjave kot dokaz, da hoče biti Boisa-rija nevtralna napram vs^m velesilam, tembolj, ker se je začela po povratku ze m 1 j or adn i Sik i h emigrantov velika propaganda za zbiižanje » Francijo in Jugoslavijo.
Mala antanta in Sovjetska Rusija
Pariz. 12. aprila, č. »Temps« se v obširnem članku svojega dopisnika iz Prage bavi z možnostjo zbiižanja Male antante in sovjetske Rusije ter piše med drugim: Dogodki zadnjih tednov so k temu nedvomtv* mnogo pripomogli. Pakt o nenapadanju, ki je bil sklenjen med Francijo, Poljsko in .sovjetsko Rusijo, bo na.,brže razširjen tudi sedaj na Malo antanto. Na drugi strani vodi sovjetsko Rusijo k zbližanju ' Malo antanto razvoj dogodkov v Nemčiji, ki izziva v Moskvi vedno večje nera^ndlože-nje. Sovjetska Rusija je očividno pripravljena prenesti vsa naročila, ki jih e irr.eia c.osedaj Nemčija, na Češkoslovaško F j no oviro tvorijo finančne težkoče, v katerih se nahaja sovjetska Rusija. Sovjetska Rusija n'ma sredstev, da bi naročila sproti plačevala, marveč bi se želela poslužiti dolgoročnih kreditov, kakor je imela dogovorjeno z Nemčijo. Češkoslovaška pa z ozirom na svoj lastni finančni položaj ne more dovoliti tako dolgoročnih kred tov, kakor jih želi Rusija. Kljub temu pa to nJ ;t:kaka ovira, da bi ne prišlo do tesnejšega zbiižanja med Malo antanto in sovjetsko Rusijo. Več kot verjetno je. da se bo zbližanje najprvo izrazilo v sklenitvi ne-napadalnega pakra.
Praga, 12. aprila. AA. Uradno se deman-tira vest nekega inozemskega li-ta. da bi bilo v kratkem pričakovati sklenitve pakia o nenapadanju med Malo antanto in sovjetsko Rusijo. če6 da to vprašanje ni akti/' alno
Preganjanje židov pride pred Društvo narodov?
Zaupno poročilo angleškega poslanika v Berlina je očividno porazno za Nemčijo
London, 12. aprila. AA. Zunanii minister Simon je na vprašanje o položaju nemških židov odgovoril, da je dobil od angleškega berlinskega poslanika zaupno poročilo, ki ga pa še ne more objaviti Na vprašanje, aii bo sprožil židovski problem v Ženevi, je Simon odgovoril, da bo to storil, če se bo ponudila priložnost.
Varšava, 12. an -ila. s. Ž dovska skunina v parlamentu je izdala proglas, v katerem poziva vse poljske Žide. naj še ostreje na-daFujejo boj proti narodnemu socializmu
v Nemčiji.
Berlin, 12. aprila AA. Uredba državnih ministrov za notranje zadeve in za finance o izvajanji zakona za obnovo poklicne vestnosti uredništva določa, da se od'Ju=t.e vsi uradniki, ki pripadajo komunistični stranki in vsi uradniki, imenovani po 1 \vgutstu 1914 če imajo v prvem ali drugem rodu židovske prednike, ki se niso borili na fronti ali ra niso ubili očeta ali sinov med svetovno vojno.
Chemnitz, 12 aprila AA. V noči od ponedeljka na torek so prišli na stanovanje židovskega odvetnika Weinerta možje v uniformah nacionalnih socialistov in e:a odpeljali s seboj v avtomobilu Z-laj so ga našli v Wiedensuu mrtvega s prestreljeno glavo. Policijsko ravnateljstvo v Heimnit-
zr je izdalo komunike, da ni dvoma, da so zločin izvršili nasprotniki nacionalnega gibanja. češ da ni policija izdala nikakeg.i naloga za aretacijo Weinerta Odvetnika sploh ni bilo v seznamu židovskih odvetnikov. proti katerim se je začel bojkot, k.-r se je udeležil svetovne vojne.
Berlin, 12. aprila AA. Vlada je prepovedala 50 Dovih francoskih, belgijskih, avstrijskih čeških, ruskih in švicarskih .i-stov.
Prva justifikaclj? v Hitlerjevi Nemčiji
Berlin. 12. aprila č. Danes je bila izvrše-n v Nemčiji prva justifikacija pod Hitlerjevim režimom Davi ie bil na dvorišču sodišča v Z\vickauu justificiran 261etni delavec Albert Kluge. ki je pri demonstracijah v Rennscheidu ubil neko žensko. Smrtna kazen je bila izvršena javno z od-sekanjem glave.
Državni namestnik za Bavarsko
Berlin, 12 aprila d. Državni predsednik je na predleg državnega kance aria imenoval za državnega namestnika na Bavar_ s>kem generala Eppa. ki je bil dosedai državni komisar po odstavitvi bavarske viade.
V Washington bo pozvana tudi Mala antanta
Ameriška vlada namerava povabiti na gospodarsko konferenco v Washington tudi Malo antanto
Washmgton, 12. aprila, s. Vlado re$no razmišlja o predlogu, da bi povabila nu washtn<itonsko konferenco tudi Malo an-ianto. ker so nieni zastopniki izrazih svoje nezadovolistvo. če ne bi mogli zagovarjati svojega stališča, dočim bi bila Italiji ta možnost dana. V krogih ameriške vlade izjavljalo, da bodo fakoi odposlali povabilo. čim bi Mala antanta izrazila željo, da žch sodelovati na tei konferenci
London, 12. aprila, g. Kakor poroča »Daily Tehgraph« iz \Vashmgtona. namerava predsednik Roosevelt po konferenci Z 2hf\-nimi d"lesati velesil sklicati v IVa-shington Splošno gospodarsko predkonfe-renco. na katero naj bi bili povabljeni za-stcpniki vseh držav. Ta konferenca bi se morala v glavnem baviti z vprašanjem odprave deviznih omejitev. ureditve žitne proiz\-odn je. cene srebra in bakra ter končno 7. raznimi tarifnimi vprašanji
K^sija za sodelovanje
Moskva, 12. aprila. AA. 0'asilo komisa-Tjata za težko industr io »Za industrializacijo« posveča poseben uvodnik washing-tonski konferenci in nravi, da kaže že sama sestava seznama vabil, da Washmgton ne namerava načet; razgovorov samo o vnra-šartju volu.;h do'gov, temveč o celotnem lomp'eksu svetovnih gospodarskih prob'e-mov in rnnogli polit onih vprašani, ki segajo preko okvira dnevnega reda bodoče londonske konference. Pri iniciativi za sklicanje wash;ngtonske konference io brez dvorna igralo vlogo tudi vznemirjenje, ki ga ie v Ameriki povzročil načrt o evropskem direktorju, ?.akai ameriško iavno mnenje '.e videlo v tem direktoriju samo nov poizkus za ustanovitev »enotne evropske fronte«.
Ker Rusija ni bila povabljena na wa-shmgtonske razgovore, zbuja to samo začudenje sovjetskega javnega mnenja, ki nc more razumeti, da bi kdo hotel' proučiti svetovne gospodarske probleme z upatiiem ra uspeli brez sodelovania z Rusiio. Kako tiai s« n. pr.. se vprašuie list. izdela mednarodni dogovor glede žita. ne da bi pri razgovorih sodelovala največja izvozniška država? Samo dvoje ie mogoče: ali države. ki poidejo v VVashnigton. ne sruatraio teh razgovorov za resne, ali pa zasledujejo c 1 e. o katerih ne bi radi govorili v ruski navzočnost'. Dosedanje izkušnie vsiljujejo domnevo, da bi washin.gtonski sestanek samo poizkus, kako naj se rešijo se-daniia protislovja v kapitalističnem svetu na škodo Sovietske Rusije, lavno mnenje namreč lahko upravičeno reče: Kar ie brez nas, je nujno proti na in
Optimizem v Angliji
London. 22. aprila. AA. Predsednik angleške vlade bo poda! nova pojasnila o svojem potovanju v \Vasliin.gton in o razgovorih z RooseveStom na jutrišnji seji spodtrje
zbornice med razpravo o zunanji politiki Verjetno je. da bo v svojem govoru očrtai splošne oorise teh razgovorov in navede! tud. nekaj vprašanj, ki bodo na dnevnem redu svetovne gospodarske konference.
Londonsko politični krogi upajo, da bo pn razgovorih v Washingtonu prišlo do soglasja med Anglijo in Ameriko v raznih važnih gospodarskih vprašanjih, po vsej priliki tud. v vprašanju carinskih tarif m mednarodne izmeiujave blaga. Razen tega pričakujejo, da bosta Macdonald in Roosevelt govorila tudi o splošnem poiožahi v Evropi in o ukrepih, s katerimi naj se prepreči nevarnost razvrstitve evropskih držav v dva nasprotna tabora.
Sodelovanje Francije, Anglije in Amerike
Pariz. 12. aprila, d. Herriot je objavil v gospodarskem listu »Information« članek, ki ga smatralo kot zavrnitev nedavnih napadov na L!oyd Georgea proti Franciji, češ, da stremi po premoči, na drugi strani pa kot izraz njegovega mnenja o potrebi t r a n co s k o - a n g! e šJk o- a m er i k a ms k e-g a sodelovanja. Značilno je, da Herriot v svojih izvajanjih sploh ne omenja Italije kot morebitne francoske zaveznice. Bivši ministrski predsednik želi sodelovanje Francije z Anglijo. ne da bi se ogražala Nemčija, temveč, da bi se pripravila k miroljubnemu in previdnemu pojmovanju svojega bodočega razvoja. Herriot bo odpotoval v Ameriko 17. t. m. ria pa miku »Me de France«.
Ugoden odmev na borzah
VVashington, 12. aprila. AA. Hull je izia-vil zastopnikom listov, da namerava Roose-velit začeti razgovore z Macdonaldom in Herriotom o razorožitvenem in gospodarskem programu, ni pa izključeno, da hi Zedinjene države po končanih razgovorih načele tudi pogajanja za sklenitev recinroč-nih trgovinskih pogodb, še preden bi se se;tala svetovna gospodarska konferenca.
Washington, 12. aprila č. Ameriško ja'--ao mnenj« pričakuje mnogo pozitivnih uspeliov od vvashingtonske predkonference Na borzah so tečaji v splošnem poskočili in prvič v doglednem času so bile zabeležene tudi višje cene za žito in bombaž. Žito je doseglo danes najvišjo eeno v letošnjem letu, bombažne cene pa so poskoči1« za 50 centov. Državni tajnik Hull je v razgovoru z novinarji izjavil, da je glavni cilj -\vashingtonske konference ureditev gospodarskih vprašanj. Zedinjene države bo do še pred sklicanjem svetovne gospodarske konference priliela pogajanja za sklenitev novih trgovinskih pogodb. Roosevelt bo v zvezi s tem zahteval v^a potrebna pooblastila od kongresa.
Italijanski delegat
Rim. 12. aprila AA. Italijansko vlado bo v W>a slrin g tonu zastopal finančni minister Jung.
Hitler in židje
Ena prvih velkih akcij hitlerjevstva, ko je prišlo na vlado, jo bi! antisemitski pokret. Poiskal si ie najhujšega izraza v protižidov-6 k eni bojkotu, naitrainejšega in morda najučinkovitejšega pa v postav;tvi zaklavzuli-rane^a razmerin za židovske strokovnjake v javnih poklicih. Vse to in še drugi pojavi so dejanja v veliki protižidovski akc ji. '<' ima namen. nemštvo očistiti tujih rasnih primesi, nemško gospodarstvo iztrgat^ iz rok židovskega kapitala in sploh javno živ-len je nacionalizirati do skrajne mere.
Protižidovski pokret ni nič novega. Ni treba. da bi posegali v daljnjj srednji vek, ko so razne države izganjale Žide ob raznih prilikah s kakršnimikoli gesli; tjdi najnovejša doba nam moro postreči z mnogimi primeri. Na Dunaju in sol oh v Avstriji ie antisemitsko gbanje v zadnjih desetletjih pred svetovno voino zavzelo zelo velike dimenzije in krščanski-socialna politična presnovi ie tamkai ravno z antisemitizmom dosegla marsikaterega svojih uspehov. Po voini ie protižidovski pokret postal precej močan v nekaterih državah vzhodnega dela srednje Evrope. zlasti na Poljskem, na Madžarskem in v Rumuniji. Vendar so se povsod tu le posamezne politične frakcije zavzele za antižidovsko propagando, in sicer so b;le to radiknlnonarionalistične skupine Nikjer pa ni pokrit toliko napredoval, da bi velike politične stranke prevzele njegovo ideologijo, nikar še. da bi se državni aparat vpregel v niegovo službo.
šele htlerjfvska Nemčija se je povzpela do tega. dn se ie držnvna oblast identificirala s protižidovskim bojkotom in da dan^s odkrito podniro rmtisemitsko akcijo, ki kljub nfVielni odložitv. boikota izvršuje sirom \en\fiip po povsem preudarjenem st^inu. S tem je zares država posegi". po izlili sredstvih, kakor nekdai v srednjem veku. in poteptala načela enakopravnosti dr-žavlinnov brez ozira na vcoizpovedanie. ničehi. ki ®o tnkorekoč nedotakljiva osnova moderne C'vili7nc:ie ' zndniih stoletjih.
Č> se nekoliko zamislimo v vodilne politične težn'p sodobnost'. se prav za prav ne lx>mo č idili, da ie dandanes antisemitsk1 pokret Te vedno tako močan in se ie celo še inočno o;ač<l. Živimo v dobi potenriranegii racionalizma, ki i'e po vpeh tvoiib značilnostih nn°oro'en gibalom židovstva in Židov cl,-prrp nroopevania. Kolikor mani so se žVlje asim;!'rali narodu. ki med ni'm žive. toliko boli je dobi] prot'Ž'dovski pokret obnove Reči moremo tudi tako: kolikor brezobzir-pejsi n kolikor jačji ie nacionalistični po kret. toliko hujše se ie obrnil zoper židov-stvo. zlact? že ie to prav močno zasidrano in rosoodarsfvn prevladujoče v narodu. Protižidovski pokret ni razv:t povsod, dasisožidie morn; šp marsikje: ali težko da bi kie našli posameznik« ali politične skupine, ki bi si želeli, da bi bilo židovskega elpmenta še več Pač na nasprotno Toda na zapadu so židje asim lirani: tamkai m^d njimi in nacionalnimi tPŽniam? ni nnsproti; m zidie so n pr v angleški državni politik', celo v vnaniem ministrstvu, zavzemali vodilna mesta Na zapadu in prav tako v Ameriki ni
antižidovske pol tike. celo komai kaj malega protižidovskega razpoloženja, zato tamkaj težko razumejo antisemitske pokrete, ki so svojstvo srednje in vzhodne Evrope. Tolmačijo «i jih kot znamenje in izraz nestrpnosti ter brjtalnost', zgražajo se nad njimi, kakor gledajo z viška dol sploh na vse izraze pretirane nacionalne borbe v osrednjih predelih Evrope.
Hitlerjevski naskok na Žide v Nemčiji je sprožil vehementno reakcijo, skoraj bi se lahko reklo vesoljnega ž:dovstva, pri čemer ie pač vzbudil največji odpor brutalni, zares naravnost barbarski način boia. Gospodarski bojkot zoper Nemčijo ie poVazal zelo interesantne rezultate; v Nemčiji so se ga kar močno prestrašili in so prčeli svojo protižidovsko akciio speljavati v drugačne bolj skrite struge. Za vnaniega opazovalca ip to najzanimivejši obrat. Židovstvo je gotovo zelo močan faktor: po kapitalu, ki stoi' za njim. in po časorvsjn. ki ga obvlada in ki predstavlja po starem pravilu velesilo Hitlerjevski štab se ni ustrašil bre-z potrebe
Kako pa sedaj? Protiž/dovska politika se bo v Nemčiji izvajala odslei boli rafinirano takorekoč boli na tihem. Ali bo svetovno židovstvn nadaljevalo atihitlerjevsko borbo prav tako na boli rafiniran. pa ne mani učinkovit način, ali pa se bo zadovoljilo z v-dezem in se povrnilo zopet na kunči'o? Trgovski smisel, ki ie osnovno svoistvo ži-dovsfva. nima rad opravka z bojkotom in stvarmi, ki so izraz načelne borbe, marveč se mnogo rajš; prilagodi razmeram in ii'i izkoristi. Seveda pn ie tukai vmes židovska solidarnost, ki se trdi o njej. da je močna realno«!
Ilitlerievstvo =te 6 svojim radikalnim tr br.itt>lniiii nastopom zoper židovsk' element ni lotilo majhne stvari, morda celo mpe^e prevelike in pretežke za začetek rež.;ma. Podoba ie. da so Nemci s tem znova dokazali, da so zelo slabi politiki in nerodni taktiki
Konsres Rotarv klubov
Beograd. 12. aprila p. Od 5. do 7. maja se bo vršil v Beogradu kongres j'uposloven.
Rotarv-khjibov. ki tvorijo tako zvari i 77. rotarvski distrikt. Na kongresu bo vo. 11 tev r.O"efra eru verne ria za oos^ovno leto 1933/1934, V času kongresa ki se ga bodo udeležili tudi delegati iz inozemstva, bo prirejenih več izletov v beograjsko okolico
Iz upravne službo
Beoprad 12. ar>ri'a P. ITrvcko^eni so dr. .Tos;o Huibad. sreski načelnik v Celju: L-u-dov":,k Klončič. sreski podnače^ik v Celin, in Ivan Metlika, pomožni tajnik ban sike uprave v Ljub1 ja ni.
Carinfcnie orehovega lesa
Beograd 12 aprila AA. Finančni minister je izdal carinarnicam naslednje nojas. nilo: Prepoved glede izvoza orehovih debel na podlagi sk'pr>a ministrskega sveta z dne 17 februaria 1932 r>e veHa za srKHriie dele. ako se izvajajo s korenikami in ž''a-mi. vendar pa deblo nf1 remlio ne srne bi ti dali^e rfl 2 metkov dočim ie lahko dolžina korenik in žil neomejena.
Borbe za novo indijsko ustavo
London. 9. aprila
Angleška vlada je izdelaj nov načri za indijsko ustavo n ga predložila parlamentu v odobritev.« Čeprav še m prišo d J meritorne razprave, je vendar že prva debata -jprož la -»rdite spopade, ki kažejo. Kako različn, so nazor angleških politikov o tem važnem problemu h v rop« itn« zadnje tedne toliko drugih skrb . da indij^k problem zd njo n ai<tuaien Tem boli živahno pa razpravljajo o niein v ansleški javnosti
Značilno je. da ima vlada r-ajhujše pro-tivnike v vladni koaliciji s. mi in to v desnem krilu konservat vile stranke V spod-, nji zbornici vod? te mdlkontente \Vinsfm Curchill. v lordski zborirci pa lorda S«-Iisbury in Llozid Ti tr je in njihov- pristaši razvijajo med ljudstvom silovito propagando ter slikajo novo refo mo kot začetek konca imperija. v'adi p.i očitajo, do se je iznever 'a britskim intaresom in po-put=t:la peščici brezpomeribnih indsk li nujskačev. Predvsem napada t<i opozicija reprezentančni s-stem za centra'nn indijsko vlado. Kako oblast b imc-l pedkrslj zn p-i-nier težke trize. če bi izvoljena nacionalistična vseindijs-ka zbornica vrg'o »n-nvitr-stvo in se uprla sodeovanju z v k'do? Seveda so predvidene »varnostne določbe« za oliran tev »n-fflcšVe suveren i tete. t' d<3 sedanje anglešlko pcipuščanje co le oju-iač:-lo upomike. smatrali bodo za slabet in vedno na novo bodo stavili nemogoč«* zahteve.
\"a te očitke ie vlada običajno odgovarjala s trm. da je on "-zarjala no nevarnosti čisto negat rne pr>iitike Anglija je da i a Indiji v vojni svečano obljubo, ki jo mora držati Če bo reformni pred'og s^di.i propadel, bo revoluc;omnno gibanže doPs lo še večii razmah. Ravno sedaj je pravi čii? za reforr.o. ko nacionalistično g ban!e pod čvrs>to. a obenem ti'"li državniško uvi-devno rnVo podkralja Willingdcna vedno bo*j nazaduje. Novi ustava nrdi poh'2 tega za prmer nevarnosti ang'e>ki unriv" vso oblast. Oba najvažnejša resora. fin.in-ce i.n vojska, sta pa sploh odvzeta v,pl vu indiji^kega parlamenta.
Vladni predlog je tolmačil v parlamentu zunanji minister John Simon, ki vcli-i danes za najboljšega poznavalca :nd:j kili razmsi-. Dokazoval je. da so bojazni opo-zic je neopravičene in da ima voda v«n jamstva tudi za nepredvidene slučaje. Njegove besede so bile cclo preveč prenri^e-v'ne. tako da so s>ce- »m'o potolažile de^n-čarje, so pa t-moolj razburile labu-rist čno opozicijo, ki je s;cer v načelu naklonjena refornr, bori se pa proti vladni osnovi, ki jo žigoa kot nezadostno in smešno ter označuje za pravo karikaturo ustave. Vladne izi^ve. pravijo laburisti. no prav' vzor h navščine Ne samo centralna, fpmveč tudi pokra vinska ind jska avtonomija ie zgoli fikcija. Ukazi guver-erja bodo ukari vl<ide in up-mvni anar.it j"h bo moral tudi v bodoče izvrševati. Za skrijiv prmer pa stoj« za guvernerjem še vsi armada. Moaoče je s;?cr to za Tnriiio dol-iei s;stem vladavine, se roga io laburisti, treba je pa dokaj cni/ma, da se v tem yi-Ii s stern »samouprave«.
Vse te opoz:cije številčno niša tnko močne, da bi lahko ogrnžale položaj vlade. Pa? pa kažejo, da parlament ne bo im^l kego dela, zlasti še. oko je res. kakor se govori, da so tudi min'»*iri s?mi zelo različnega mnenja.
Istočasno se bavi s tem vprašanjem tudi že indijski parlament v Delhiju, ki sicer za londonske predloge ni preveč navdušen, vendar jih ni odklonil. Energično je celo zavrnil zahteve ekstremistev, naj se razprava o novi ustavi odgedi tako dolgo, da bodo izpuščeni iz zaporov Gandhi in drugi naciona'istični voditelji. Nacionalistični tisk se seveda zaradi tega zelo huduje nad parlamentom in zmerja njegove člane za angleške plačance. Vendar je danes že jasno, da vpliv tega nedostopnega naciona. lizma v Indiji vedno bolj pada in da spretna politika lorda Wellingdona vsaj začasno žanje ve'ike uspehe.
Položaj je torej tak, da bi indijski parlament nove ustave ne bo zavrnil in da zavisi njena usoda le od angleškega par-lamemta. A kakor že rečeno, ni verjetno, da bi na5r propadel v Londonu, saj se vsi zavedajo, da ne gre morda za kako defi. ndtivno ureditev, marveč le za provizorij, za novo s.top<nio v razvoju. Nova ustava naj bo nekaka fasadna koncesija indijskim množicam, da se še bolj odtujijo revolucionarnemu hujskanju Ta prvi poskus avtonomije naj bo propagandno sredstvo, ki naj vzame veter iz nacionaHstičnih jader in ustvari v Indiji stabilneišo ozračje, v katerem bo ta ogromna pokrajina končno 'ahko brez nevarnosti za britski imperij dobila večjo samostojnost.
ZA VELIKONOČNO ŠTEVILKO «JUTRA"
Poslanik Grisogono v Beogradu
Beograd, 12. aprila. Davi ie prispel semkaj naš poslanik v Pragi g. d.r. Prvi-slav Gris-ogono. V Beogradu ostane nekaj dni, nakar bo odpotoval v Primorje. kjer ostane preko praznikov.
Po krivem obdolžen
NOvj Sad, 12. aprila p. V 7>vez; z afero blagajničarke na železniški postaji v Novem Sadu, Katice Dejanovičeve, ki je bila aretirana v Mariboru, je bil aretiran tudi železniški uradnik Defranceschi iz Ljubljane, ker je Dejanovičeva trdila, da ji je pomagaj pri teh manipulacijah. Ker se je v preiskavi ugotovilo, da so navedbe Dejanovičeve neresnične, je bil Defrancesch' danes po sklepu okrožnega sodišča v Novem Sadu izpuščen iz zapora.
Oprostitev morilca lastnega očeta
N°\i Sad. 12. aprila č. Svoječasno je '■budil veliko senzacijo umor nevosadskega zdravnika Matanoviča, ki ga je ustrelil njegov lastni ?in. Danes se je vršita pred scdisče-m razprava preti sinu, ki ie po iraie. nju psihiatrov neodgovoren za svoje dejanje. Matanovič- je temu mnenju ugovarjal in zahteval, naj ga sedišče obsodi. Sodni dvor se je pridružil mnenju psihiatrov in sklenil, da se kazensko zasledovanje obtoženca ustavi, Matanovič pa odda v sana. torij, kii ga bo določila njegova rodbina.
Iz fanta punca
Beograd, 12. aprila. Notramje ministrstvo je odobrilo, da se 2\ letni Viktor Die-re iz S-ubotice prekrsti v Viktorijo Djere. Fant se ie namreč narodil moškega spola, a se je v teku let izpreinc-nil \ žensko.
ki bo izšla že v soboto zjutraj, sprejemamo oglase samo še do
JUTRI OPOLDNE!
Le nujne primere in male oglase bomo sprejemati do 17. popoldne.
Oglasni oddelek „JUTRA"
Proces proti angleškim mzenjerjem v Moskvi
Obtoženi so sabotaže v ruskih tovarnah ter gospodarskega in vojaškega vohunstva v prid Anglije
London, 12. aprila AA. Danes se je pričela doiina razpiava proti obtoženim angii-j.'kim inženjerjvDi v Moskvi. Obtoženih je (i inžen 'erjev družbe AletronoLitan Vickers m 11 sovjetskih državljanov Med obtoženci je tu li 37 let stara tajnica Vickove družbe, ruska državljanka Sodnemu dvoru predseduj sodnik Vasilij Ulrih Ko je predsed nik sodišča ugotovil ideutiiteto obtožencev, je pričel tajnik čitali pred mikrofonom "7 strani dolgo obtožnico. Obtožnica očita obtožencem v z<-lo splošnih izrazih, da so skušali poškodovati sovjetske clektričn<» pivstaje, rzpotl-kopati sovjetsko industrijo in ograž;:ti sovjetsko državo z zbiranjem in izkoriščanjem tajnih vojaških in držav nih podatkov. Obtožnica se v glavnem opira na razna »priznanja«, ki so jih izsilili iz obtožencev pod pritiskom in iz drugih razlo-cuv. Najvažnejše so izpovedi' angleškega inženjerja Macdonalda, ki obtožuje samega sebe in druge olitožence. Macdonald je edini, s katerim doslej uradniki angleškega poslaništva niso mogli govoriti.
Uradniki angleškega poslaništva bodo prisostvovali vsej razpravi in bodo vsak dan sproti poročali o njej v '^ondon.
Times< smatra, <ia so. sovjetske oblasti ves ba proces uprizorile, da pomirilo, -u-sko javnost, ki je z razvojem in z neuspehi sovietske industrije silno nezadovoljna.
Zuuanje ministrstvo je glede na današ-
Kdaj bo dovršen zemunski most
Postavljale zemunskega mosta za direktno zvezo med Beogradom in Zemu-necn s moramo po vseh nepnAikih. k, so že in bodo še ovirale to delo. predstavljati nekako tako. kakor o' si predstavljali zidanje hiše. ki bi se pričelo s — streho. Ce-l h dvajset mesecev se je zavleklo delo. ker beograjska občina n, pravočasno razlastila sveta, na katerem se je moral postav ti gavrri nosilec mosta na beograjski strani. Železni mostovni material, ki se je dobival na račun reparacij z Nemčije, je izostal, ko so izostale reparacije, ker se ni pravočasno poskrbelo ^ to. da bi sc potrebni mater jal dobavljal nepretrgoma tudi po izostanku reparacij. Toda vse te ncpri-like so sedaj, hvala Bogu, odklonjene in dela na mostu so se -opet pr čela. Seve ia le zidarska in podobna dela, za katma imamo gradivo doma.
Tako so prav pridno dela v Karagjo.rg.jp-vi ulici rd obeh nos leih. Ravno tako pa se je delo pričelo tudi že na levi strani Save. kjer se ed mosta dalje zaradi 180 metrov dolg vadukt z odprtinami po 10 m širine Samo srednja odprtina bo imela 15 metrov š rine za eno glavnih ulic, ki naj bi vodila po novi naselbin., ki poraste onstran Save. Od v adukta dauMe bo vodil nasip, ki bo ležal v nivoju nove nase b ne.
Ta dela torej lepo napreduioio in se zatrjuje, da bodo dovršen« že do konca letošnjega leta. Kar se pa tiče železne mostne konstrukcije, pa jo bo v sm slu sporazuma z nemško vlado tudi ods'ej dobavljala nemška tvrdka (Jutehoffnun.gshiit.te m »e pričakuje, da bo prva pošiljka tega gradiva že v najkrajšem času v Beogradu. Pred kratkim je dospel v Beograd ravnatelj tega velikega nemškega nduutrijskega podjetja in si ogledal vsa dela Po njegovem zatrjevanju m ostal h predstavnikov nemške tvrdke ki iin* v svojih rokah tudi montažo žele i e konstrukcije, bo dHo dovršeno do marca prihodnjega leta. Tako bi se torej most mogel že pr hoduje pomladi izročiti prometu. Toda--S
Kakor rečeno* hiša se je začela zidati s — streho! Do prihodnje pomladi bo vse drugo dovršeno, samo k mostu ne bo z beourajske strani — dohoda! Kjer naj bi bil dohod, stoji namreč staro poslopje državne tiskari.e. iz katčiega bi se b la morala državna tiskarna že zdavnaj izselit , pa se še m še do danes, in se, kakor včc kaže vsaj sedaj tudi ne bo dotlej, da bo most dovršen. Državna tiskarna je podrejen« prosvetnemu ministrstvu, k- se pa nikakor ne more odločit:, da b zgradilo zanjo novo poslopje al j pa vzelo primerno stavbo v .najem. Že leta 1931. bi se b:L" morala tiskarna i selit . toda stvar se je od'ašala in odlašala Sedaj pa se je pred kratkim vršda konferenco za^topn kov ministrstva javnih del. prosvetnega ministrstva ter beograjske in zemun^ke občine, na kateri se je pr.udarjala potreba, da s«1 nujno reš- to vprašanje, in se je prosvetnem« mm:<st,rstvu dal baje po^d-1'go'eten rok. Medtem pa ""udi reši m"d beo-irai-Mko ;n zemunsko občmo vprašanje trr.m-vaiske zveze preko novega mostu
Če sedaj prosvetno ministrstvo v kratkem poskrbi za to. da se P-e^eV, d-ža^a ti^kfr-no. se bojo mo^-la pričeti tudi dela za ureditev dokopa k mostni, pr- čemer se bo et-veda ni:.r>rei moralo podreti poslopje dr-ž.-vvnc tiskarne. Če se pa to ne zgodi m se bo prosvetno mip- -strst/o držalo poldru-.goletnega rcica. ki sega do jeseni prihod-n;e?a l°t3. pa se zemunski most ki hib re pn'n i dwTŠ:tvi ne bo mogel i-toč ti prometu ker v Beogradu ne bo dostopa do niega Toda ura «e da se bo prometno ministrstvo podvizalo in *<iko nmo<nwv,o. da se v dobrem l"f" "tvori zfinun^ki mo-st stploiiemu prometu.
nio otvoritev javne so-lne razprave v M.v skvi proti obtoženim angleškim inženirjem izdalo tale komunike:
Obtožnica GPU-ja proti šestim britanskim inž njerjem in več sovjetskim državljanom vsebuje naslednje točke:
l> Obtoženci so vršili sabotažo in vohunstvo v električni centrali v Zlatoustu. Vodja te centrale G-ušov je iziavil. oa > preieinal od inž. Macdonalda denar za obvestila. ki mu jih je dajal, m povzročil c<do vrsto zastojev pri strojih. da zmanjša produkcija iek'a in vojnega materiala. Macdonald in Sokolov sta baie ori-znala krivdo, Thornton pa taji.
2> Vi šili so sabotažo v centralah v C-c-loabinsku in v Zuevki.
3)	Vršili so sabotažo v centrali v Ivano-voznesenskem, kar je potrdil ruski državljan Lobanov, za kar mu je obtoženi Xord-\vall dal denar, pri čemer ga je opozoril, naj nc poškoduje materiala Vicke.rsqvia tovarn.
4)	Razen tega so vršili sabotažo v Mo senorgu, kjer sta kompromitirana Thornton in Monkhous<*, in na postaji v Bakuiii. kjer je prišlo do zastoja v oUrai.ovanin strojev zara ii slabega materija ta.
Obtožnica pravi, da so obtoženi inženirji vršili že od 1. 1930 gospodarsko, industrijsko in politično vohunstvo in posilili dobljene informacije v Anglijo.
Razveljavljenje komunističnih mandatov v Sobranju
Sofija, 12. aprila, p. Razprava o razve-ljavljenju mandatov komunističnih poslancev, ki se je pričela včeraj, je trajala v So-branju do polnoči ter se je d^nes ves dopoldan nadaljevala. Za predli g vlade so sc izrekli zastopniki vseh me"čanskih strank imenu vlade je ministrski predsedirk Mušanov pred glasovanjem izjavil, da jc to šele prvi ukrep vlade v borbi zoper komunistično nevarnost v Bolgariji. Če se bo izkazalo za potrebno, bo razpuščena te,a stranka, pod katero se skrivajo konuii.t. Pri glasovanju jc bi! sprejet vladni predlog z veliko večino. Razveljavljen.h .je-v.sch 29 mandatov neodvisne delavske stranke, ki je prav za prav komunistična Ncraz vel javi jena sta ostala samo mandati Dimitrija Ikonovova. ki je bi! svoje U no iz komunistične stranke izključen, in VI-kole Dojčinova. ki je sam izstopil iz ,*.an-ke, ker sc ni strinjal z njeno politiko. Poslanci. katerih mandati so bili razve.jav,jeni, .^o med prepevanjem internacionale ?■<-pustili Sob ran :e. pred katerim sc bili inoč-ni oddelki policije, da so preprečili viko demonstracijo.
Devizna pogodba Nemčije in ČSR
Berlin, 12. aprila s. Med češkoslovaško in nemško vlado je bila danes podpisana devizna pogodba. ki urejuje medsebojni p ačilni promet. Obe državi sta obenem ukinili plačilno zaporo.
Odgoditev grškega parlamenta
Atene, 12. aprila AA. Parlament je od-goden do 3. maja.
Zima v Rumuniii
Bukarešta, 12. aprila g. Zima. ki se je nepričakovano vrnila v Rumunijo, še. vedno ni odnehala. V Moldaviji in Bukovi ni so padle temperature do 8 stopinj pod ni_ člo. Iz raznih krajev države poročajo o novih snežnih zamct:h. ki so povzročili zastoj v prometu. V Bukarešti sneži.
Metniški v!ak na Gorenjsko
V	ponedeljek dne 17. aprila bo vozil ob ugodnem vremenu na pr'>gi Ljubljana g L kol. - Rateče Plan:ca - Bistrica Boh. jezero izletniški vlak štev. 920 z odhodom iz Ljubljane s>l kol ob 5.10 in prihodom v Rateče Planico ob 8.16 ter v Bistrico-Buh. Jezero ob 8.13.
V	obratni smeri bo vozil istega dne izletniški vlak štev. 1 T-11 del z odhodom iz Rateč Planice ob IS.40 in iz Bistrice Boh. jezero ob 18.25 ter prihodom v Ljubljano gl. kol. ob ca. 21.
Potniki se imajo odpraviti z direktnimi izletniškim' voznimi kartami z dodatki m po navodilih komercijalnega razpisa ~ A od 1933.
*
Vremenska na^ved
Zagrebška vremenska napoved za dane?:
Oblačno, v zapadnih pokrajinah deževno, zmerno tordo. — Situacija včerajšnjega dne: Zapadni del kontinenta pokriva visoki pritisk. ki pa pojema. Nad Severno Evropo je barometrska depresija, ki prodira proti Srednji Evropi, zaradi če<sar so v Južyi Evropi temperature narasle, prav tako pa tidi oblačnost. Pritisk ie v splošnem padel za 0.5 do 5 mm, najbolj na zapadu. najmanj na vzhodu. Temperature so v zapadni Hrvatski padle za 1 do 3 stopinje, na vzhodu in v gornjem Primorju so ostale nespremenjene, v ostalih pokrajinah pa so narasle za 1 do ft fetopinj.
Dunajska vremenska napoved za petek: Vreme se bo za kratko ogrelo, nato pa spremenilo; temperatura bo bržkone nekoliko padla. Zapadni ali severozapadni vetrovi in deževno.
--
SARGOV
KALODONT
Naši kraji in ljudje
Križev pot trboveljskih rudarjev
Vsaka socialna obzirnost pri redukcijah je nemogoča — Skrbi
nameščencev
Trbovlje, 12. aprila.
Nove velike redukcije rudarjev in nameščencev so bile po revirjih objavljene že v ponedeljek in so poleg rudarjev tudi celokupno prebivalstvo presenetile najbolj zaradi tega. ker se izvajajo baš za velikonočne praznike in v času. ko je država rudniškemu podjetju napravila znatno uslugo z zvišanjem naročil, v kolikor so ca dopustile težke razmere. Vse se z začudenjem vprašuje, če je ves rudniški obrat v resnici navezan samo na državna naročila. ko ima vendar tudi dejanski monopol nad potrošnjo premoga v vsej banovini.
V vsem revirju se Jasno vidi ne samo sedaj, temveč že od leta 1931., da je pri redukcijah rudarjev popolnoma nemogoča vsaka Socialna obzirnost, pa naj bi jo podjetje tudi še tako rado izvajalo. V revir-j h živi prvič že od nekdaj pravo poklicno delavstvo in če je kdo le imel kako zatočišče v rodnih vaseh ali kjerkoli drugje na svetu se je tia že davno zatekel. Drugič pa ni nikogar, ki bi lahko naravnost iz jame šel po pokojnino k B-atovskim sklad-nicam in če se reducira med starejšimi rudarji tudi take. ki imajo že odrastle sinove. še ni rečeno, da bodo zato sinovi dobili delo v jamah, in če bi ga tudi dobili, ne bo mogoče, da bi od njihovega zaslužka živele številne rodbine. V objavi redukcij pa tudi ni bilo govora o kaki ob-7'rnosti. r>ač pa je tam navedeno, da je kategorija kopačev previsoka in je zaradi te-pa jasno, da bodo spet reducirani sfarei.ši delavci, ki zaslužijo na šiht po nekaj dinarjev več Skrajno nesocialna je tudi redukcija plač uradnikov in nameščencev. Vsem bodo plače reducirane za 5 odstotkov in si lahko vsakdo predstavlja, kako bo teh 5 odstotkov plačeval poduradnik od svoje plače, ki znaša okrog 1500 Din. Prejšnje redukcije plač so bile procentu-clne po višini dohodkov
Poduradn-ke skrbi tudi. kako bo z odpovedjo Po obrtnem zakonu mu je odpoved trmesečna, dogodili pa so se že pri-meri. da je bilo odpovedano šesttedensko. Zieetkom letošnjega leta so dobili pod-uradniki v nodpis nekakšno staro uredbo službenem razmerju, ki je v nemškem :kn in nosi naslov »Dienstverordnung r Aufseher«. To uredbo so morali podpisati. dasi je mnogi niso niti razumeli. ' -lužbenct so bili vedno deležni dopustov v izmeri določil obrtnega zakona, za odpovedi pa obrtni zakon baje ne velja.
Z redukcijo 4D0 rudarjev si bo družba mesečno prihranila, če računamo dva š'h-ta na teden, kakor se jih je delalo v zad-n'em času v mnogih obratih, po 35 Din, ravno 112COO Din. Za veliko podietniško družbo to pač ni visoka vsota. 400 delavcev in z družinskimi člani vred poleg njih še nekaj sto liu-di bi moralo živeti s tem zneskom. ki bi si ga dva visoka funkcionarja družbe gotovo zelo nerada delila kot svo-
Danes, jutri in v soboto ostane kino zaprt!
Na velikonočno nedeljo premiera
bi k rade Evropo
V glavni vlogi:
IIARRY PIEL
Zvočni kino IDEAL
jo mesečno plačo. Po sedanji veliki redukciji. pri kateri se, kakor že rečeno, govori o preveliki kategoriji kopačev, bodo v revirjih šihti po 35 do 38 Din že velika redkost. ker bodo ostali pri delu le mlajši kopači in vozači, ki zaslužijo nekaj manj.
Velike redukcije baš za praznike dajo mnogo misliti o tem, kdo in kako naj skrbi za to, da ne bodo delavci v pravem pomenu besede s svojim življenjem plačevali vseh podjetniških težav in prekrižani načrtov. Po dolgih desetletjih in po pestri zgodovini naših rudnikov se šele sedaj ru-diarjem in vsemu prebivalstvu z največjo brezobzirnostjo dokazuje, da mora baš rudar nositi poleg rizika svojega nevarnega dela tudi riziko vsega podjetja. Zastoji in prekrižani računi so bili tudi nekdaj pred 80. in 60 leti, ko je rudnik vodil »eksce-lenca« Bruck, potem Tržaška delniška drurba in dunajski podjetnik Sarg, ki je imel velike uspehe tudi z zobno kremo »Kalodont«. Tudi TPD pri svoji ustanovitvi leta 1874. in pozneje gotovo ni vezala svojega obstoja na eno samo naročilo. Nekdaj se je gotovo delalo tako, kakor bi moralo biti pri vsakem podjetju, da se dobički dobrih časov uporabljajo za prehod preko slabih dob do novega razvoja. Da je bilo tsatko, nam najjasnejše priča razvoj vseh krajev in občin v revirjih in je zaradi tega dandanes, ko se hoče kar naenkrat prenehati s starimi normr.mi, klic po življenjski zaščiti še močnejši.
Požrtvovalnost zagorskih Kolašic
Zagorje, 12. aprila.
Na nedavnem občnem zboru Kola jugo-slovenskih sester v Zagorju so poročila od-bornic podala pravo revijo požrtvovalnega človekoljubnega dela. Društvo je osredotočilo svoje delovanje v lajšanje bede zlasti pri deci. Vodilo je kuhinjo, v kateri je prejemalo dnevno 150 otrok opoldansko hrano. Razdelilo se je 45.750 porcij, za kar so znašali stroški 32.632 Din. Pri tej človekoljubni akciji je pomagala TPD s prosto kurjavo. Sokolsko društvo pa je dalo brezplačno na razpolago lokale. Pri vseh stroških kuhinje pa je obdarovalo društvo za zimo 136 otrok s toplo obleko in perilom v vrednosti 8000 Din, mnogim družinam, zlasti pa starim revežem, bolnikom in dojenčkom pa je nudilo tudi podporo pri prehrani.
Kulturno se udejstvuje društvo s knjižnico, ki je preurejena in izpopolnjena s sodobnimi književnimi zbirkami ter občinstvu na razpolago vsako nedeljo od 8. do 10. v občinski hiši. Ob zaključku občnega zbora je bil spet izvoljen dosedanji odbor pod predsedstvom ge. Marije Birollove. Na občnem zboru je o domači vzgoji otrok zanimivo in poučno predavala gia. Cuč-kova.
Žalostna usoda rudarja v Rusiji
Zagorje, 12. aprila.
Med mnogimi, ki so še do danes ostali v Rusiji kot nekdanji avstrijski vojni ujetniki. je tudi 401etni bivši rudar Pavel Za-krajšek iz Lok pri Zagorju. Ujet je bil že v prvem letu svetovne vojne in odveden v Taškent, kjer životari še sedaj. Prvič je pisal domov leta 1916.. od takrat pa prihajajo njegova pisma še precej redno. V vsakem pismu toži. da se mu ne posreči priti domov, dasi je poskušal že vse mogoče. Tudi od strani domačih so bile uvedene že razne intervencije, ki pa so ostale brez uspeha. Pavlov oče je 621etni upokojeni rudar, ki ima s Pavlom vred 14 otrok. Pavel je njegov najstarejši sin. Oče je izdal za kolke raznih prošenj za sinov povratek že okrog 1000 D'n. ki si jih je pristradal od svoje skromne pokojnine.
Zadnje pismo Pavla Zakrajška iz Ta-
škenta je od 16. marca, domači pa so ga dobili 4. L m. Pavel se je v Rusiji oženil in je poskušal že vse mogoče, da bi preživljal sebe in svojo družinico. Izvežbal se je v fotografiranju, izdeloval pa je tudi klobase in salame. V Taškentu pa so sedaj, kakor piše, hudi časi in mu vse spretnosti ne morejo pomagati. Mnogi delavci delajo le za najskromnejšo hrano, drugim pa je še hujše, ker ne morejo na.iti posla. Pohištvo in tudi precej obleke iz boljš h časov je moral že prodati v sedanji veliki stiski. Domačim želi ve"-ele praznike ter si najsrčnejše želi, da bi jih čimprej videl.
Za novo zgradbo Šolske poliklinike
Ljubljana. 12. aprila.
V	naših zdravstvenih krogih, pa tudi med širšim občinstvom, ki je neposredno prizadeto, se je že dalje časa razpravljalo o nujni potrebi nove zgradbe za Šolsko polikliniko, ki je začasno nastanjena v skromni baraki na dvorišču državnega učiteljišča. Z naglim napredovanjem zdravstvenega skrbstva je Šolska poliklinika, ki jo vodi ga. dr. Kristanova in ki spada v področje Higienskega zavoda, postala važna zdravstvena ustanova, ki zasluži, da ji tako javnost, kakor odločujoči činitelji posvečajo vso pozornost. V baraki so nastanjeni splošni, očesni, in ortorino-larin-gološki (nos. grlo, uho) oddelek; za borbo proti tuberkulozi poliklinika ni opremljena. to nalogo vrši I'rotituberkulozni dispanzer. Kredit za novo zgradbo je od ministrstva že odobren, samo zemljišča mestna občina še ni dala na razpolago. V zdravstvenih krogih prevladuje mnenje, da bi bil najpnmernejši prostor na svetu pred Tehnično srednjo šolo.
Te dni se je sestala posebna komisija, da preišče stanje, v katerem se sedanja poliklinika nahaja. Ta komisija, ki so jo od gradbenega oddelka banske uprave tvorili gg. inženjerji Mencinger, Dolenc, Culk in Guzelj in pa direktor dr. Petrič od Higienskega zavoda, je ugotovila, da je baraka. ki je v nji poliklinika nastanjena, že tako daleč razpadla, d.i ne ustreza več zahtevam za bivanje nit: zdravniškega osob-ja niti šolskih otro-k. Komisija je nagla-sila nujno potrebo, da' se z gradbo novega poslopja brez odlašanja prične.
Kakor vsa znamenja kažejo, bo torej Ljubljana v doglednem času dobila nov dom zdravstvenega skrbstva za šolsko mladino, ki je izmed vseh najbolj potrebna takšne pozornosti in skrbi. — V starem prostoru pol:k]inika z novim šolskim letom ne bo mogla več j>oslovati.
Prijet požigalec
Murska Sobota, 12. aprila.
V	okolici Fokovcev js bilo v zadnjem času več sumljivih požarov in preiskave so dognale, da niso nikjer bili motivi do-bičkaželjnost, maščevanje ali nesreča. Intenzivna preiskava je kmalu dovedla do uspeha in so orožniki aretirali še mladoletnega krojaškega pomočnika C. Ludovi-ka, ki ga je ljudstvo že iz vsega početka osumilo zločinskih požigov.
Ob koncu prejšnjega meseca so bili v bližini Fokovcev kar trije požari v eni noči. Okrog 21. ure je nastal ogenj pri posestniku Barbariču, kjer so zgorele velike količine slame, ki jo je imel spravljeno pri gospodarskih poslopjih Nevarnost za poleg stoječe objekte ie bila izredno velika, vendar se je posrečilo ogenj omejiti. Pri
Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurne pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
požaru je pomagal gasiti tudi C Ludovik in še prav vneto se je udejstvoval.
Ni pa bil še ta požar udušen, ko se je C. Ludovik nenadno odstranil z izgovorom. da gre domov po suknjo. Kmalu po njegovem odhodu je plamen švignil iz gospodarskega poslopja pri posestniku Pod-lesku. Med prihitelimi reševalci je bil tudi C. ter je z isto vnemo pomagal gasiti kakor pri prejšnjem požaru.
A čudno, komaj je bil požar toliko omejen, da je bila odstranjena večja nevarnost za ostala poslopja, je spet C. izginil, češ da pojde domov Razumljivo je, da je bil strah ljudstva velik, ko je takoj nato nastal požar pr očetu osumljenca, kamor se je napotil.
Ker se je C. tako smešno obnašal ni čudno, da je takoj padel sum na njega. Ta sum je podkrepil še prizor, ki ga je videl neki sosed, ko ie prihitel na dvorišče, kjer je nastal zadnji požar. Našel je namreč osumljenca, kako je slonel na vrtni ograji in brezbrižno motril plamee, ki so se dvigali iz slame. Šele ko je C. opazil soseda, je planil k pogorišču in začel vneto gasiti. Osumljenec sicer trdi drugače, in sicer pravi, da je med tem časom, ko je razbijal po zaprtih vratih, da bi mu kdo odprl nenadno opazil, da gori za njim. Proti osumljencu je zbranih že toliko dokazov, da se mu ne bo lahko izmazati.
Smrt med delom
Bled. 12. aprila Ko je pretekli ponedeljek popoldne Anton Rogač, čevljar z Mlinega, napravljal drva na Straži pri Bledu, se je nenadno zgrud i na zemljo. Mimoidoči mizar Ora-žem z Bleda je hitro poklical Rogačevo ženo, ki je bila v bližini. Bilo pa je zaman ves trud. da bi nesrečnika spet oživili, ker ga je zadela kap Z vozom so prepeljali njegovo truplo na dom, kjer so ga polož.ii na mrtvaški oder. Vaščani sočustvujejo z ubogo ženo, ki je tako nenadno izgubila svojega moža. Pokojniku blag spomin, žalujoči vdovi naše sožalje!
Iz kulturnega življenja beograjskih Slovencev
Beograd. 11. aprila. Naša beograjska slovenska društva so nam dala te dni kar 3 prireditve, ki so poka zale, kako re^no je njhovo stremlienie po č m večii poglobitvi prosvetnega ž' Ijenja naše beograjske slovenske kolonije. V soboto zvečer smo imeli kar dve gledališki predstavi. »Cankar« je uprizoril v dvorani delavske zbornice Sergjana Tučiča dramo »Golgota«, »Edinost« pa v dvorani češkoslovaškega doma Cankarjevo »Pohujšar.je«. Kakor že rečeno, sta bili dve taki predstavi isti večer skoraj preveč, ker se je občinstvo le težko odločilo, kateri naj pr-so-stvuje, pa je bil obisk zato pri cbeh nekoliko pičel, prav gotovo ne tak, kot ga zaslužita obe deli in sta ga zaslužili tudi obe uprizoritvi. Priznati je namreč treba, da se je obema poznala zelo skrbna priprava in so igralci, zlasti pa še nosilci glavnih vlog, v resnici dali vse najbolje, kar so zmogli. To velja v »Golgoti« prav posebno za Kosmačevega Demetrija. dr. Štampflovega priorja Makarija in ženo ge. Štiblerjeve. Štiblerjev vratar Peregrin je bil izboren. V »Pohujšanju« gre vse priznanje zlasti Pirnatovemu Petru in Lam-prehfovemu Konkordatu. Šentflorijanci so bili vsak zase dobro izdelani in velja to prav posebno za Logondrovega župana, Razbomikovega dacarja in Ermenčevega učitelja Šuligoja in vse ženske vloge. Skupinski prizori v »Golgoti« so bili kar najboljši. dočim pa je bilo v »Pohujšanju« ob koncu želeti več življenja. Ob nedostaja-nju odrskih tehničnih pripomočkov je zlo-dej izginil nekam bolj »po francosko«, kot pa po peklensko. Z uprizoritvijo »Pohujšanja« se je tako prav dostojno proslavila petindvajsetletnica njegove prve uprizoritve, a društvo »Cankar« je z uprizoritvijo »Golgote« zelo primerno zaključilo predvelikonočno sezono svojega delovanja.
V nedeljo zvečer je v dvorani francoskega kluba v Ratničkcm domu dal svoj koncert na5 slovenski rojak violinski vir-tuoz Maksimilijan Skalar, bivši učenec mojstrske šole praškega konservatorija, kjer mu je bil učitelj profesor Karel Hoff-meister. Skalar je zlasti pri izvajanju krajših del pokazal priznanja vreden napredek i v samem tolmačenju izvajanih del i v tehniki, dočim se je zlasti pri B berjevi sonati poznala nekaka negotovost in neenotnost, ki se je nekoliko čutila tudi še v Bustovi ariji. Boccherin-Duškinov koncert pa je bil podan mojstrski in tako tudi ves drugi del programa da se more le čestitati mlademu našemu umetniku na tako očitnem stremljenju k umetniški dovršenosti.
Snoči pa smo naposled imeli v veliki dvorani Kolarčevega ljudskega vseučilišča večer slovenske pesmi, ki so nam jo peli ljubljanski pevci gg. Štibernik, Jug, brata Petrovčiča in Šulc. dočim so tri beograj-
ske umetnice, ga. Raisa Karavodina, pianistka. ter pevki ge. Mila Boškovič-Agato-novič in Georgjevič-Papst dale večeru s svojimi umetniškimi prispevki še večjo pestrost. Večer je priredil s sodelovanjem vseh naših beograjskih društev ženski odbor za podporo beguncem iz Jul'jske Krajine. Dvorana je bila polna in navdušenje je rastlo od točke do točke Občinstvo se ni nikakor hotelo zadovoljiti z mnogoštevilnimi pevskimi točkami, kakor so bile na programu, in je zahtevalo vedno še dodatkov. Večer je tako uspel v vsakem pogledu kar najlepše, v umetniškem in gmotnem, ter poleg duševnega užitka poslušalcem prinesel znaten prispevek ženskemu odboru v njegov dobrodelni namen.
Ribarstvo na Dolenjskem
Hvalevredno je društvo »Krka« dvignilo mnogo zanimanja za prirodne zanimivosti Dolenjske. Interes za tujski promet se je vzbudil in pridobiva vedno več prijateljev. Ce se je pričela ta akcija iz zuna_ njih krogov in po agiinosti raznih merodaj-nih faktorjev, kt so raztreseni po vsej Sloveniji, ne moremo in ne imemo odrekati zdrave inicijative lokalnih odličnjakov ,ki budno spremljajo razmah vsake ideje, ki pomeni napredek v tujskem prometu.
Nedavno se je osnovala v Novem mestu močna postojanka lovskega društva.
Za lovci so nastopili tudi ribiči. Z velikim zanimanjem so se na praznik 25. marca udeležili razgovora v Novem mestu, ki ga je imelo ribarsko društvo iz Ljubljane s tamošnjimi lastniki in zakupniki ribarskih revirjev. Sestanek je imel namen združiti vse ribarsko.spcrtne kroge dolenjske metropole v enotno ribarsko organizacijo. Bogastvo reke Krke, njena raznolika favna nudi nešteto momentov, ki morajo zanimati športnika in ribjega gospodarja. Navzoči odlični predstavniki novomeških kTO_ gov so sledili z vidnim zanimanjem razpravam, ki so jih razoetali delegati ljubljanskega r i barskega društva. Udeleženci so se v podrobnem soglasili glede podrobnosti bodočega pravilnika o športni gospo_ darski eksploataciji voda v polnem soglas_ ju med lastnikom in upravičencem. Ribarsko društvo pa bo osredotočilo to delovanje v povzdigo in prid tujskega prometa.
Navzoče predstavnike je pozdravil v od_ ličnem poudarjanju gospodarske strani, ki mora spremljati stremljenje Ribarskega drušva. novomeški župan g. dr. Režek, ter se je zahvaliti njegovi navzočnosti in krasnim izvajanjem, da je po njegovih in pa zaslugah navzočega predsednika okrožnega sodišča g. dr. Kavčiča ribarska ideja padla na rodovitna tla.
Navzoči so bili nadalje gg. mag. phar. Bergmann, oba graščaka Langerja iz Po-gancev in Bršlana, župan Matko iz G-otne vasi, veleposestnik Kuiavec, hotelir Win-disch;r i dr.
V nadi, da naj bo ta prilika v pobudo še ostalim lastnikom za pristop v krog ljubljanskega društva ter naj nudi sport_ niku, lastniku ter bogatstvu krkinega vodovja največjih koristi, so se zbgrovalci razšli. Ribarsko društvo v Ljubljani pa ima zavest, da pomeni ta društveni razmah korak naprej tudi Novemu mestu in njega privlačnosti za tujski premet.
Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan
za 10 000 Din!
Danes, Jutri in v soboto ZAPRTO!
Na velikonočno nedeljo premiera največjega filmskega umotvora
Don Quichotte
V glavni vlogi poje najslavnejši svetovni umetnik
Vstopnice za premiero se bodo dobivale v soboto dop. od 10.—'/2 13.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
ICULTURNI PREGLED
Mnriborsko kulturno pismo
Razstava likovne umetnosti in koncerti
Po daljšem presledku sme imeli ob koncu marca in v začetku aprila v vel>ki kazinski dvorani »raz-tavo moderne slovenske likovne umetnosti« aranžirano iz Ljubliane.. kt pa nikakor ni izpolnila tega kar ie obljubljala s =>vojim zvenečim naslovom. Pod tem menom bi bili morali videti na razstavi dela v«eh tistih naših slikarjev, grafikov in kiparjev, ki ustvarjalo obličje sodobne slovenje likovne umetnosti, in to z reprezen-tativnimi. res značilnimi deli. Namesto tega j* bila določitev in razvrstitev slik. neka, grafike in dveh. treh plastik, na videz čisto si ičajnostna. Zelo slabo ie bila zastopana t,idi Štajerska, saj eo prvotno obesdi na stene nekai svojih slik le P™f Ivan Kos iz Maribora. nrof. Albert Sirk iz Sv. Lenarta m prof. Karol Jirak iz Ptuja, katerim se ie potem pridružil še prof. Mežan. Vsi drug, s» bili Ljubljančani vseh generacij, einen tehnik in hoteni. od impresionizma do nadrealizma ali nove stvarnosti. Zares zna&lnib slik je bito bore malo in	tega smo
opazili celo nekai kot>ij. odnosno variant.
Dasi načelno gotovo nismo proti tei razstavi in smo io kljub vsemu z veeeljem pozdravili. saj ie ustvarila nekai novega življenja v našem kulturnem mrtvilu mislimo vendar, da bi se bila morala prirediti pod
malo skromnejšim imenom, če je že morala biti taka, kakršna je bila. Zavedati se namreč moramo, da si jo je ogledalo tudi nekaj Nemcev in sploh ljadi, ki o njenem bistvu niso bili poučeni in so jo res po napačnem naslovu smatrali za izraz slovenskega kolektiva moderne umetnosti. Na ta način so pa dobili napačno predstavo in slabše mnenje, kakor hi ga zaslužili. Sploh bodi ta primer nauk za vso bodočnost: Maribor ni kakšno zaplankano provine;alno mesto, kamor se lahko pošlje vse. brez sistema! Maribor je orag Slovenije v srednjo Evropo, mesto, ki živi v stalnih stikih e tujino itn mu Gradec ter Dunai nista tako daleč kakor Ljubljani. Podcenjevanje tu ni umestno, ker ne škodu-le samo Ljubljani, temveč tudi naši celotni narodni skupnosti. Upamo zato. da bo v bodoče to dejstvo zadosti upoštevano.
Koncertne prireditve
Mimo razstav« smo imeli ob začetku meseca tudi nekaj koncertnih prireditev, ki jih moramo kot vestni kronisti vsaj mimogrede omeniti- Bili so to koncert dijaške Počitniške zveze (Ferijalnega saveza), tria Fani Brandlove in nastop pevcev trgovske akademije na akademiji v Narodnem domu. O prvem }e poročal v »Jutru« že g. V. M. Drugi je bi! 5. t m. v veliki kazinski dvorani. Nastopile so znane umetnice tria ge. Brandlove, Fani Brandlova, Valy Gera in Herta
Reiserjeva. Na sporedu so imele: Beethoven, op. 70; Handel - Halvorsen, Passacaglia in Dvorak, Duniky, op. 90. Trio je pokazal svojo še večjo vigranost kakor na prejšnjih koncertih, globoko muzikalno občutje in poseben sm sel za staro klasično muziko, ki ie njegova glavna domena. Najbolj so navdušile z Dvorakovo >Duinko«, kjer sla se lepo uveljavila slovanski kolorit in ritmika. Preteklo soboto so pa. kakor omenjeno, nastopili mladi pevci trgovske akademije pod taktirko skladatelja g. prof. Vasilja Mirka z narodno pesmijo Slovencev in Srbohrva-tov. Ker na akademiji petje ni učni predmet, je zbor res le dijaški zbor in zasluži zato višina njegovega nastopa, zlasti pa vnema g. prof. Mirka, vso pohvalo. V nadaljnjih dneh aprila in v začetku maja bomo pa imeli še štiri nadaljnje koncerte. Tako smo glede koncertov prav sedaj na višku, ko se sezona nagiblje h koncu.
Preradoviceva komedija »Se Ii razumemo«
Petar Preradovič. vnuk velikega hrvatskega pesnika pozne romantike, je znan bolj v nemški kakor v hrvatski literatari, ker gradi svoja dela v nemščini in je tudi »Se li razumemo?« le prevod v hrvaščino, odnosno sedaj v slovenščino. Mimo nemške jezikovne konstrukcije te »sodobne igre o treh generacijah v treh dejanjih«, kakor jo imenuje avtor sam. se pa zrcali iz dela tudi avstrijsko - nemška, skoraj bi rekel tipično dunajska miselnost Dunajska neprisiljenost je
morda sploh njena najboljša stran; ta ji je nedvomno pomagala do velikega uspeha na Dunaju in jo je približala tudi Zagrebu in sedaj nam.
Preradov č je zajel v okvir komedije tn rodove, 6tarega (predvojnega), srednjega (vojnega) in mladega (povojnega). Prvega zastopajo babica, stric in hišni zdravnik, dragega bančni ravnatelj in njegova žena. tretjega sin, hči in njen ženin. Najmlajši rod se bo&i proti srednjemu za pravico svojega gledanja ne svet. ki je morda bližji stari, predvojni kakor srednji, vojni generaciji. Ta rod pove nekod tudi resnico, ki smo jo že dolgo potrebovali, »da 6e srednji rod vse preveč izgovarja na vojno-« Vojna je postala tej generaciji, ki ima danes življenje v rokah, zares univerzalni obliž za vse rane. Zato pa mladi rod tudi zmaga, ker je naravnejši, odkritosrčnejši in smelejši in njegova zmaga dobi celo blagoslov najstarejše generacije, zlasti njene glavne zastopnice babice. Mlada 201etna Lili se ob koncu zaroči z mladim pesnikom Emanuelotn: ona ž nj'm, ne narobe;
Režiser g. VI. Skrbinšek se je lotil dela z vidnim zanimanjem. Doumel ga je novorea-listiono in ga tako tudi postavil na oder. V naravni inscenaciji je razvil naravno igro, brez eksperimentov in — zmagal. Dasi rekviziti komike Preradovičeve komedije niso bistveno novi, 60 vendar nebanalni, in taki so bili tudi v igri mariborskega ansambla. Konverzacija ie v delu glavno, zato ji je bila čisto pravilno posvečena največja pažnja. ~2al Je, da je motila jezikovna avstrijsko-
nemška dialektična epaka Jomamar (nam<^-sto slovenske ibabice«) in da se niso izločili nekateri germanizmi, kar naj bi se zgodbo vsaj pri nadaljnjih reprizah!
Skladno z delom, inscenacijo in režijo se je razvijala tudi celotna igra naravno, neprisiljeno in zaokroženo. Prvo generacijo so upodobili ga. Dragatinovčeva (babica), g. Skrbinšek (stric polkovnik) in g. Furijan (zdravnik). Trio je skladen, zelo močna pa je bila zlasti ga. Dragjtinovičeva. Duo druge generacije je zaživel v igri g. Daneša (ravnatelj) in gdč. Starčeva (žena) z vso naravno karakterizacijo. Drugi trio. najmlajših, so pa upodobili z mladostnim žarom in zdravo igro g. Nakrst (sin), gdč. Kraljeva (hči) in g. Blaž (ženin). Sobarico je odigrala gdč. Križajeva. slugo pa g. Cmobori.
Premiera v soboto in prva re-priza v nedeljo sta bili precej dobro obiskani. Kontakt med odrom in občinstvom res čao ni popu-stil-	R. Rehar.
Praški uspeh P. in P. Mlakar
V ponedeljek, dne 3. aprila sta nastopila Pia in Pino Mlakar v praškem Mestnem komornem gledališču. Četudi plesalca nista imela takega finančnega uspeha, kot bi ga j;ma človek privoščil, smeta biti na moralni uspeh svojega prvega nastopa v Pragi ponosna; saj sta 9 tem nastopom pridobila zase vso praško publiko in spet napravila nad vse pričakovanje lep korak v veliki svet. Da se tudi naše občinstvo objektivno sezna-
Domače vesti
*	Odlikovanje. Znani književnik Brani-,«!av Nušič v Beogradu je odlikovan z redom jugoslovenske krone IM. stopnje.
♦	Slovenski člani Jugoslovenskega udruženja za pomorsko pravo. Kakor v vsaki civilizirani obmorski državi, se je pred časom tudi v Jugoslaviji ustanovilo posebno društvo za raziskavanje pomorskega prava, Jugoslovensko »druženje za pomorsko pravo (Association Yougoslave de droit m ari tirne), člani tega društva so najodlič-nejši znanstveniki in institucije. Slovenski člani udruženja so: Zbornica za TOI, bin dr. Drago Marušič, senatorji Ivan Hribar, dr. Valentin Rožič, dr. Fran Novak, odvetniški pripravnik dr. Josip Vašič, a relacijski sodnik dr. Rudolf Sajovic, dr. Fran Windischer, predsednik Odvetniške zbornice dr. Jiinko Žirovnik, univerzitetni profesor dr L. Bohm in odvetniki dr. Juro Adlešič, dr. Egon Stare in docent idr. Boris Furlan.
ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
Mlo - vino
posebna specialiteta zdravilna črnina Kuč liter 10 Din, jeruzalemčan, rizling, cviček liter 9 Din.
AVTOMATIČNI BUFFET
Šelenburgova ulica št. 4. Telefon št. 2863.
+ Vojaške vesti. Z naredbo ministra vojske in mornarice so odrejeni na službovanje: pehotni poročnik Mihael Avšič kot vršilec dolžnosti komandirja 2. četi 46. pehotnega polka; pehotni kapetan 2- razreda Jurij Sič kot vršilec dolžnosti komandirja 2. četi 1. bataljona 46. pehotnega polil;:'; pehotni poročnik Anton Cimerman kot vršilec dolžnosti komandirja 10. četi 30. pehotnega polka; pehotni poročnik Borisav Jovanovič* kot vršilec dolžnosti komandirja 1. četi 43. pehotnega polka; pehotni poročnik .\Iileta čukič kot vršilec dolžnosti komandirja 4. četi 45. pehotnega polka; pehotni poročnik Dušan Ilie kot vršilec dolžnosti komandirja mitraljeske četo 1. bataljona 45. pehotnega polka; pehotni poročni Leopold Lončar kot vršilec dolžnosti manipulanta skladišču 4. pehotnega polka.; *" hotni poročnik Janko štuhec kot vršilec dolžnosti komandirja čete prikomandiranih vojakov 16. pehotnega polka; pehotni poročnik Ivan Srakar komandi petrinjskega vojneza okrožja, pehotni poročnik Fran Ko-Inr kot vodnik 3. bataljona 12. pehotnega polka: pehotni poročnik Peter Bizjak kot vodnik 23. pehotnemu polku; pehotni podporočnik Stanislav Javornik kot vodnik
DAMSKI PLAŠČI!
vsak drugačen — vsak posebnost zase — vsak eleganten
K. PUČNIK, LJUBLJANA
Šelenburgova ulica 1, nasproti kavarne z Zvezda«
Dežni plašči in suknjiči vseh vrst za dame in gospode; za gospode vsa oblačila po meri.
1. velocipedskemu bataljonu; pehotno, poročnik Ivan Kališ kot vodnik 1. pehotnemu polku: pehotni podporočnik Viktor Koželj kot vodnik pehotnemu polku, kraljeve garde; nižji vojaški uradnik Ivan Lavrič kot manipulant inventarja zagrebški garnizij-ski upravi; arhitekt Janko Grahar inže-nj-ri'ji komande osiješke di vizij ske oblasti; pehotni podp<<'očnik Ivan šarnbek komandi ljubljanskega vojnega okrožja za mobilizacijske posle in statistiko; pehotni kapetan 1. razreda Oskar Benkovič komandi zagreo^kega vojnega okrožja; zraikoplovni kapetan 2. razreda Lijudevit Kos kot komandir 61. eskadrili; zrakoplovni poročnik Josip Krajnc kot komandir aerodromskega oddelka komandi aerodroma 2. zrakoplov-nega polka: zraikoplovni podporočnik Alojzij Knap kot aidjuta.nt tehničnega parka 6. Krakoplovnega polka: zrakoplovni poročnik
ZAKADI PRESELITVE PRODAJAMO
DAMSKE PLAŠČE
iz zaloge po globoko znižanih cenah samo do 20. t. m.
„NOBLESSE"
Aleksandrova c. 4.	4931
annccaDnmDnoonnnaJuumnnnnD
še na veliki petek
dopoldan prinesene obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in sve-tlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna	4883
JOS. REICH
ijuuujuunnnncnccj;. jnnr racconon*
Albin Vesel na službo v štabu 7. zrako-plovnega polka; zrakoplovni podporočnik Ladislav štrus kot šef požarne sekcije komandi aerodroma 2. zra kop lovnega potka; vojaško-tehnični uradnik Gabrijel Haupt man pa kot manipulant tehničnega materiala tehničnemu skladišču 4. zrakoplovnega polka.
+ Poljski dom na Jadranu. Na Lopa*u
pri Dubrovniku je veliki poljski potniški biro »Frankopol« prevzel znani dvorec »Rašico« ter ga preuredil v Poljski dom na našem Jadranu. To je prvi večji dom, ki so ga Poljaki uredili na našem Primor ju, ki bo obenem služil kot odlična propaganda za naše morje na Poljskem.
♦ NoVj grobovi. Raz streho Sokolskega doma v šiški je zaplapolala žalna zastava. Zopet je zamrlo plemenito sokolsko srce, umrl je brat Rado Oblak, dolgoletni uradnik pivovarne Union, Dolgo časa se je zdravil plemeniti pokojnik na Golniku, prišla pa je pomlad in mu izpila življenje. Pokojni Rado se je vedno rad oda v al vabilu, kadar je bilo treba delati v Sokolskem društvu, zlasti resno in požrtvovalno pa je vršil dolžnost podpredsednika Društva za zgradbo Sokolskega doma v šiški. še na silvestrovo, ko so krasili dvorano je bil zraven in se veselil, zdaj pa je moral zapustiti drago ženo in dva nedorasla otroka. Pogreb Rada Oblaka bo danes ob pol 15. izpred hiše žalosti v Kettejevi ulici na pokopališče k Sv. Križu. — V Ljubljani je ugrabila smrt tudi gospo Irmo Felber-j e v o, ki bo danes ob 16. položena k večnemu počitku. — V Št. Petru na Medvedjem selu je preminil gospa Marija O to repe c, trgovka, v celjski bolnišnici pa je včeraj umrla 12 letna čevljarjeva hčerka Justa Iskračeva iiz Ivance pri Višnji vasi. _ Pokojnim blag spomin, rodbinam pa iskreno sožalje!
Za pomlad in poletje
največja izbira NOGAVIC, TRIKOTAŽE IN PERILA
HED. ŠARC, LJUBLJANA
šelenburgova ulica 5. 4985
♦	Jubilej slovenskega lista v Ameriki.
Znani slovenski tednik v Milwaukeeju jJu-goslovenski obzor«, katerega urednik je g. Rado Staut, je nedavno izdal jubilejno številko ob priliki 20 letnice izhajanja. List objavlja zgodovino slovenskega časopisa v Milwaukeeju v teku zadnjih dvajsetih let. Prvi slovenski časopis v Milwaukeeju je ustanovil g. Leon Zakrajšek, ki biva zdaj sr New Yorku. Imenoval se je »Bodočnost« Pozneje se je ime izpremenilo v »Slovenijo« od leta 1928. pa se imenuje jJugoslovenssi obzor.«
♦	Ustanovitev okrožnega sodišča na Su-šaku. ^.Službene Novine« objavljajo odredbo o prenosu poslovanja z okrožnih sodišč v Gospiču in Ogulinu na okrožno sodišče na Sušaku za področje sreskih sodišč na Sušaku, v Bakru, čalbru, Delnicah, Crikve-nici, Novem in Senju.
♦	' Lep knjižni dar. Oče pokojnega Slo-bodana Jovanoviča, bivšega jugoslovenskega konzula v San Frančišku v Severni Ameriki, je beograjski univerzi poklonil pokojnikovo knjižnico, kd šteje nad 6000 knjig.
VELIKONOČNO ŠUNKO
odlične kakovosti po ugodni ceni, DESERT-NA LN NAMIZNA VINA, domača, originalna španska in italijanska, vsako količino, tudi odprto, kupite v delikatesni in špecerijski trgovini	4912
FR. K HA M, Miklošičeva c. 8
♦	Zanimivo odkritje. V Brekovici v okolici Bihača je neki kmet na svojem pašniku pod kupom kamenja odkril precej globoko jamo. O tem je bil obveščen šef Doma narodnega zdravja v Bihaču dr. Stanko Selški, ki je v jami baje našel kosti pračlove-ka. Domneva se, da je biia ta jana bivališče jamskega medveda iz neolitske dobe
♦	Za razveljavljenje prepovedi nočnega dela v pekarnah. Obrtniške korporacije iz Subotice in Novega Sada so Obrtniški zbornici v Novem Sadu poslala spomenico, v kateri prosijo, naj se razveljavi prepoved nočnega dela v pekarnah, ker je praksa pokazala, da je ta naredba škodovala prodaii pekarskih proizvodov.
PROTI SONČNIH PEG ? ... .
ORISOL CREIVIE !
Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefove« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo.
ni s sodbo praških kritikov o obeh Mlakarjih. naj podamo tu nekaj odstavkov iz praških časnikov:
H. D. piše v »Ceskem slovu« o Mlakarjih in njunem nastopu: Oba umetnika sta še popolnoma ndada, četudi imata za sabo že marljiv študij in delovanje po scenah v Nemčiji, kjer sta se oklenila Labanove moderne smeri v koreografiji in se v njej odlično izkazala s svojo nadpovprečno nadarjenostjo. Sedaj nastopata po Jugoslaviji in začenjata potovanje po svetu, v katerem e svojo imetnostjo nikakor ne bosta odveč, ker prinašata ne le dovršeno izvajanje, temveč tudi mnogo lastne invencije in veliko obogačenie plesnih izraznih sredstev. Tu šele vidimo, kako bogat je svet svobodno ustvarjajočega modernega plesa v primeri e povezanim in okorelim klasičnim plesom. Izrazna sredstva meloplasitičnih gibov in likov. katera je pohvalil sam veliki jugoelo-venski kipar, tenko se odražajoča zla6ti v mimiki rok. so tako raznovrstna, da v /sem večeru, ki ga izpolnjujeta samo dva človeka, ni ne enoličnosti, ne ponavljanja, četudi je edina sprememba meniava nastopov v paru in solu. Plešeta ob izbranih skladbah raznih slogov, katere jima na klavirju precizno igra Pavel Sivie. a moreta ee izkazati tudi "v nastopih brez godbe: v teh nastopih jp že sam gib telesa godba, ritem in melodija. Višek "večera je bil tu ples »Bolest«, ki ga ie naravnost dramatično podala Pia, do-č- m se ie Pino povzpel do iste višine v solo-plesu »Privid« na moderno polytonalno skladbo F. Petyrka. Občinstvo, zlasti iz vrst gojiteljev umetniškega pleša, je bilo vidno
presenečeno in je obsipalo gosta s priznanjem.«
Kritik V. P. piše v »Lidovih Novinah« med drugim: »Pino in Pia Mlakar, simpatični par jugoslovenskih plesalcev, sta v ponedeljek prvič nastopila v Pragi. Harmonično sta izoblikovana v isti šoli (Laban) in prinašata v njeno učenje vsak svojo posebnost: Pia, ki se od obeh bolj obvlada in je ecenič-no gotovejša, fino izraznost. Pino pa svojo silovito mladost, mnogo tehničnega znanja in veliko invencijo v gibih. Oba kažeta izredno lep čut za ritem in formo. On je našel najlepše razumevanje za svoj stil v Petyr-kovem grotesknem »Prividu«, ona v res eteričnih Chopinovih valčkih ...«
Daljše ocene eo posvetili Mlakarjema tudi drugi praški listi. Posebno moramo omeniti oceno M. H. v »Pravu lidu«, ki po podrobni, za mlada plesalca prav ugodni razčlembi njune umetnosti končuje z upanjem, da se bosta gosta še katerikrat pojavila pred praškim občinstvom.
Medtem sta že prejela povabilo praškega nemškega gledališča, da pod njegovo 6treho ponovita 6voj plesni koncert Umetnika sta povabilo sprejela in bosta v dneh po 20. aprilu drugič nastopila v Pragi.	Lgr.
»Autor centrala« r Beogradu, ki io je vodil dosedanji glavni direktor g. Bakarči6 in ki je zašla v konflikt z večjo skupino naSib avtorjev - skladateljev bo likvidirana Ka kor poroča »Vreme«, bo skrb za avtorsko zaščito prevzela »Centralna zadruga Jugoslovenskih autora«.
Čudovite uspehe dosežete
Z LIKER ESENCAMI HOLANDSKEGA IZVORA
24 različnih vrst, ki so pripravljene za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma.
Liter likerja vas stane Din 35»—
DROGERIJA KANC
Tyrševa (nebotičnik) in Židovska nI. 1.
♦	Odprte planinske koče. V Triglavskem gorovju bodo preko velikonočnih praznikov odprte in oskrbovane naslednje koče in domovi: Triglavski dom na Kredarici, Sta-ničeva koča in Koča pri Sedmerih jezerih Za silo bo oskrbovana tudi Vodnikova koča. Snežne in vremenske prilike prav ugodne. Pota do koč zgažena in markirana. Ugodno za smučarske ture. — Malnar-jeva koča pod črno prstjo bo odprta in za silo oskrbovana od 15. do 17. t. m. V Karavankah: Prešernova koča na Stolu bo za velikonočne praznike olprta in za silo os/krbovana. _ Kamniške planine: Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu in Koča na Veliki Planini so stalno oskrbovani. Na Veliki Planini je snega še dovolj za smučanje, zlasti v Tihi dolini in v bližnjih
Zaloga najlepših daicskih plaščev v Ljubljani
A. PAULIN, Kongresni trg štev. 5.
gozdovih. Smg je -zjutraj zmrznjen, pozneje pa zrnat, tako da je smuika še prav ugodna Vremensko poročilo od 11. t. m. Temperatura —5 stopinj C, oblačno, veter se vrn o vzhod ni. — Savinjska podružnica SPD v Celju sporoča, da bo Kocbekov dom na Korošici od 14. t. m. dalje odprt in stalno oskrbovan. Pot iz Luč je markirana z novo zimsko markaciijo. Snežne razmere so ugodne. Prav tako bo odprt in za silo oskrbovan Frischaufov dom na Okrešlju, kjer je dovolj idealnega terena za smučanje. Dom bo odprt tudi vsako soboto in nedeljo ob lepem vremenu.
♦	šivanka je povzročila smrt. V Brodu je tc dni 8 mesečna deklica Pavla Zadnje-kova pogoltnila šivanko. Otroka so prepeljali v bolnišnico, a zdravniška pomoč je ostala zaman. Nesrečna deklica je umrla.
Dežniki in nogavice
lastnega izdelka, najceneje v detajlnih trgovinah tovarne
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA, Pred Škofijo 19 -- Prešernova ul. 20
♦	Žalostna usoda viničarske družine. Poročali smo že, o tragični nesreči, ki je za dela družino Antona Mlakarja, viničarja ge. Hedvike Rodoškove iz Ptuja v Rodnem vrhu, ko sta ob priliki požara 8. t. m. v ognju našla smrt Mlakarjeva 61etni sinček Joško in 5 letna hčcrkica Marija. Kolikor se je dalo ugotoviti,, so bili kritičnega dne zaposleni starši zunaj z delom. Otroka sta bila nekaj časa pri starših. Ker pa je bil mraz ju je oče povedel domov. Otroka je najbrže tudi doma zeblo in sfta si zakurila v skednju, kjer so pod kupom goreče slame našli njuni zogleneli trupli. Viničar je izgubil vse premoženje. Da bi mu zgorelo tudi nekaj glav živine, kakor poroča neki Itist, ne ustreza resnici, ker je splošno znano, da so viničarji v Halozah veliki siromaki, ki živijo le od trdega dela. Z nesrečno družino sočustvuje vse tamošnje prebivalstvo. Pogreb oben otrok se jc vršil ob velika udeležbi ljudstva.
♦	Smrtna nesreča služkinje. V Slovenski ulici v Zagrebu je služkinja Slava Puklja-kcuva izgubila ravnotežje ko je snažila okno, in padla na cesto. Ponesrečenko so prepeljala v bolnišnico, kjer je že istesa dne umrla.
♦	Eden v grob drugi v ječo. Pred mari bonskim sodiščem se je zagovarjal včeiaj dopoldne 20 letni posestnikov sin Feliks Koser iz Doliča, ki je zabodel 18. novembra preteklega leta pri vasovanju pod oknom nekega dekleta tik ob madžarsko-jugoslo-venskii meji svojega tekmeca Jožefa Horvata. Omenjenega večera je odšel pokojni Horvat v družbi dveh svolih priiateljev va-sovat k soji izvoljenki. Pod oknom dekleta pa je našel Koserja, ki je držal v desnici dolg kuhinjski nož, in pa nekega njegovega tovariša oboroženega s kolom. Dočim je Koserjev tovariš ob prihodu nove družbe pobegnil, se je Koser zakadil proti Horvatu in ga brez nadaljnjega zabodel v trebuh tako, da so mu izstopila čreva. Koser je priznal, da je zabodel svojega tekmeca, zagovarjal pa se je s silobranom, češ, da je Horvat v družbi svojih dveh tovarišev navalil nanj in ga hotel pobiti. Koser je bil obsojen na 5 let robije, skrbeti bo Da moral tudi za 3 nezakonske otroke, ki jih je imel pokojni Horvat.
Na velikonočno nedeljo
bo na igrišču ILIRIJE
mednar. nogometna tekma
G. A. K. Graz
proti
S. K. ILIRIJA
♦	Mlad potepin. Pod Krvavcem nekje so včeraj prijeLi orožniki iz Kamnika 15 letnega Franceta Hlebša, ki je že znan potepin in je doma iz Ljubljane. Fant je priznal, da je kradel po vaseh okrog Kamnika Naposled je povedal tudi, kje ima spravljeno ukradeno blago. Orožniki so ga spremljali na označeno mesto, kjer pa blaga miso našli. Imenovani ima sploh navado, da rad vleče varnostne organe za nos in je to večkrat storil tudi v Ljubljani, ko ga je policija zasledovala zaradi raznih nepoštenih dejanj. Mladega pokvarjenca bodo najbrže izročili v poboljševalni} zavod
♦	Ciril Metodove razglednice za velikonočne praznike se dobe ▼ vseh trgovinah s papirjem in trafikah. Kupujte družbine razglednice, ker s tem pomagate družbi.
♦	Obledele obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna Jo«. Reich.
Odkar kuharica Fini v Slamičevi trgovini kupi vse, kar je za v lonec, je pri nas mrmranja konec!
♦	Modne, športne in bele srajce, spodnje hlače, dobite najtrpežnejše le pri F. I. Go-ričar Ljubljana. Sv Petra cesta 29
♦	Damske plašče za pomlad v ceni od 195 Din nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
Iz Ljtiblfane
u— Slavni violinski vrtuoz Vaša Pfiho-
da je določil za svoj koncert 21. t. m. v veliki unionski dvorani, naslednji spored: Beethoven Sonata v g"duru, Schubert Fantazija v c-duru, po odm-oru pa Mendelssohn
Violinski koncert v e-molu in Dvofak-Kreisler Slovanski ples- v e-molu, dalje Dvofak- Prihoda Valček v a-duru ia Paga-nini Prihoda: Varijacije. Velik in izredno bogat repertoar. Vsak ljubitelj prave glasbene umetnosti mera biti z njim zadovoljen. Da bo pa izvajanje na umetniškem višku. zato nam jamči Pfihoda, ki je danes najslavnejši violinist v Evropi. Sedeži od S—40 Din so v prodajii v knjigarni Glasbene Matice.
u— Pevski zbor Ljubljanskega Zvona
bo izvajal 24. t. m. v frančiškanski cerkvi Zajčav jOče našx, oratorij za soli, mešan zbor, orkester in orgle t ■ Zajčevo »Uskrsnuče Isusovo, kantato ; sopranski solo, mešani zbor, orkester in orgle. S tem cerkvenim koncertom proslavii Ljubljanski Zvon 100 letnico rojstva najpomembnejšega hrvatskega skladatelja Ivana Zajca. Poleg zbora sodelujejo špelca Ramšakova, Nuša španova, Ivan Mohorič, člani opere dalje Fric Ljubša in kapeluik Svetel. Orkc-strsk part igrajo člani opernega orkestra. Dirigent Zorko Prelovec. Vstopnice so že v prodaji v Matični knjigarni.
TEDEN REKLAME
10 komadov fotografskih modernih velikonočnih razglednic samo 12 Din pri
Foto Tourist, Lojze šsnuc
Ljubljana, vis a vis hotela Uniona.
u— Spomenik Janezu Nepomuku. Prenovitev Sv. Florijana in njegoive okolice, o kateri je »Jutro« že izčrpno poročalo, živahno napreduje. Včeraij so znameniti kip sv. Janeza Nepomuka, ki je svoj čas stal na črnuškem mostu in je bil doslej hranjen v stranskem oltarju cerkve sv. Florijana, v sklaniu s Plečnikovim načrtom namestili ob glavnem vhodu v cerkev ob Flo-rijanski ulici. Spomenik Janeza Nepomuka je arhitektonsko in umetniško dragocena pridobitev za ta del mesta.
•j__Društvo za zgradbo Soko'skega doma v šiški javlja tužno vest, da je v torek 11. t. m. preminil dolgoletni društveni podpredsednik br. Rado Oblak, ter poziva članstvo, da se udeleži pogreba blagopokoj-nika danes ob pol 15. izpred hiše žalosti Kettejeva cesta 3. Udeležba v civilu z znakom.
u_ Učiteljski pevski zbor JUU v Ljubljani. Pevke! Tečaj ja ženski zbor se bo vršil o velikonočnih počitnicah od 20. do 22. t. m. v Glasbeni Matici. Začetek ob 9. uri. Navzočnost vseh jc strogo obvezna. Odbor.
u_ Sresko tajništvo JRKD poziva člane,
ki se hočejo udeležiti manifestacijskega zborovanja JRKD v Nišu 23. t. m., da se prijavijo do 14. t. m. v tajništvu, kjer dobe vse informacije.
Od/Uči pza5&flj6 Sotfec/
u— Cvetlični dan »Društva za ustanavljanje šolskih zobnih ambulatorijev v dravski banovini se bo vršil 6. in 7. maja. KeT je čisti dobiček namenjen za brezplačno zdravljenje zob revnih otrok, opozarjamo vsa narodna in kulturna društva na to prireditev, ter prosimo za podporo in sodelovanje.
u— Znameniti film »Trad^r H°rn« je
na velikonočnem sporedu ZKD. Film je delo družbe Metro Goldwyn m nam prikazuje vse lepote, romantiko, pa tudi stra_ hote afriškega pragozda. ZKD bo predvajala film v kinu Matici na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob 11. dopoldne ter od torka do četrtka ob 14.
u— štrajk prj »Pasijonu«. Kakor vsako leto, tako je Narodno gledališče tudi letos pripravilo za velikonočni teden INRI. pa-sijonsko igro, za katero sta napisala besedilo p. Roman Tominec .in član drame Gre-gorin in ki v režiji prof. šesta privablja v gledališče množico najširšega občinstva. Za uprizoritev Pasijona je potreben precejšen kader komparzerije in tak<? je uprava najela okrog 20 statistov, ki Se ponavadi rekrutirajo izmed študentov. Iz idealizma, iz navdušenja za umetnost se študentje radi stavljajo gledališču na razpolago. Ni pa brez vsakega pomena pri takšni umetniški službi tudi — honorar. In prav zavoljo honorarja je včeraj in predvčerajšnjim prišlo do konflikta med upravo in statisti. Kakor izjavljajo študentje, jim je intendanca obljubila za vsak večer nagrado od 10—15 Din, nato pa je z izplačilom zavlačevala in jim je hotela honorar znižati na 5 in 6 Din. V protest so statisti pri včerajšnji in predvčerajšnji predstavi odrekli sodelovanje. V stiska je moralo gledališče kostumi-rati in maskirati svoje tehnično osobje in ga poslati na oder, da je križanje Kristusa v Ljubljani v redu poteklo. — Ta incident, kii je sicer neznaten, zgovorno priča o tem. na kako teža-k način se naše gledališče prebitja iz gospodarske krize, ki je materia.no občutno prizadela tudi to našo pomembno umetniško ustanovo.
u— Društvo trgovskih potnikov in za-stopt-ikov poziva svoje člane, da se udeleže danes pogreba gospe Felberieve, soproge našega odbornika.
u_ Ciril-Motodova podružnica moSka in ->e»«ska v šiški priredi dne 26. t. m. ob V .•edni občni zbor pri štepicu v lovski sobi
u— Kovčeg z obleko je našel, šolar Milan Tihelj iz Zgornje šiške je prišel predvčerajšnjim v gozd pod Kamno gorico, kjer je opazni v grmovju skrit kovčeg, ki je bil sicer zaklenjen, spodaj pa prerezan. Iz prereza je mahal bos obleke. Tihelj je pozneje prijavil zadevo na stražnici in so v kovčegr. našli poleg obleke tudi razne listine, glase če se na ime Andrej Vončlna Kovčeg * obleko je bil najbrže nekje ukrade® in ga je tat skril v grmovju, da ga ob ugodni priliki odnese
so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. V uradu, kavarni, kinu, gledališču, vas obvaruje najbolje prehlada, hripe, difterije in vseh obolenj vratu redna uporaba
ANACOT PASTILE DR. WANDERA !
Dobivajo se v vseh lekarnah. Mali zavojček Din 8.—, veliki zavojček Din 15.—
u— Tatinska reka povsod. Na stavbi v Postojnski ulici jc bilo ukradenega vi-č raznega orodja, kakor vodna tehtnica, v-č dlet, pil, svedrov ter klešč v vrednosti 500 Din. — Jožefi Anžičevi iz Štepanje v > i je ukradla neznana ženska z vozička na Krekovem trgu vse veliKonočne dobrote, ki spadajo k potici: 1 kg rozin, 1 kg orehov, 2 kg sladkorja in pa šo več drugega — Pri nakupovanju v nekj trgovini v Prešernovi ulici je ukradel nekdo Mici Hrovatovi iz ročne torbice 600 Din gotovine in pa osebno legitimacijo.
Iz Celfa
e— Oratorijski koncert za šolsko mladino. Včeraj od pol 11. do 12. dopoldne .io priredilo Celjsko pevsko društvo ob sodelovanju solistov Golobičeve, Ra.ihove, Žir-ka in Finka in orkestra Celjskega goribe-nega društva, pomnoženega z učiteljstvom in gojenci Glasbene Matice in člani celjske železničarske godbe pod vodstvom pevo-vodje CM D Pera šegule v Marijini cerkvi koncert na katerem je bil izvajan veličastni Havdnov oratori.i .Sedem poslednjih besed Kristusovih r. Koncert je bil namenjen šolski mladini, ki je docela napolnila prostrano cerkev. Izvajanje oratorija bilo zelo povoljna Glavni koncert bo na veliki petek ob pol 20. v Marijini cerkv:. Priporočamo občinstvu, da si takoj nabavi vs"opnic v knjigarni Goričarja vdo-"e.
e— Posnemanja vredno. Stavbna zadruga držaivnih uslužbencev v Celju je v smislu sklepa zadnjjega občnega zbora naklonila iz dobička v 1. 1932. dijaški kuhinji v Celju, Krajevni zaščiti dece in mladine, pro-tituberkulozni ligi in Rdečemu križu po 100 Din.
e— Razmere na celjskem delovnem trgu
so v zadnjiih tednih postopno boljšajo. Od 1. do 10. t. m. se je pri celjski e.ksoozituri javne borze dela na novo prijavilo 90 brezposelnih (69 moških in 21 žensk), delo je bilo ponujano za 127 oseb (94 moških in 33 ž<'nsk, posredovanj jc bilo izvršenih 107 (za 75 moških in 32 žensk), odpadlo je 23 oseb. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 1151 brezposelnih (102S moških in 122 žensk) nasproti 1192 (105S moškim in 134 ženskam) po stanju L t. m.
e— Vsi brivski in frizerski lokali v Celju bodo v nedeljo 16. L m. ves dan zaprti, v ponedeljek 17. L m. pa bodo odprti od pol 8. do 12.
e— Elitni kino Union ostane danes in jutri zaprt.
e— Celjske denarni zavodi na veliko soboto ne bodo poslovali.
Iz Ma<*i!^ra
a._ Pravoslavni velikonočni obredi. Pravoslavna cerkvena občina obvešča svoje vernike, da bo danes na veliki četrtek ob 18. čitank' 12 evangelijev v pravoslavni kapeli na Melju. Jutri na veliki petek ob 16.30 bodo večerni<o, na velikonočno soboto ob 16.30 tudi večernice, v nedeljo ob 4. procesija in vstajenje, po vstajenju sv. maša. Na velikonočni ponedeljek pa bo cerkveno opravilo ob 9.30.
a— Zagonetna težka poškodba, Včeraij je prispel v Maribor z vlakom 33 letni radar Janez Broiar iz Moravč pri Kamniku, ki pa zaradi hudih bolečin v plečih in po ostalem telesu ni mogel peš nadaljevati poti v mesto. Bil je z reševalnim avtomobilom prepeljan v bolnišnico. Brodar zatrjuje, da ga je pretepla neka oseba, o kateri pa ni hotel dati nobereih tečnejših podatkov.
a__Požigalca lastne domačije pred sodniki. Pre-d mali ka-zenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča sta stopila včeraj zjutraj zakonca 33 letni Anton Obrovnik in njegova 10 let starejša žena Terezija iz Broda pri Dravogradu, ki sta bila ob dolžena, da sta visoko zavarovala svojo zadolženo domačijo, katero je Obrovnik na prigovarjanje svoje žene 30. j';nija 1931. sam zažgal. Gasilci so le z velikim naporom re-šli sosednja poslopja, dočim je o-brovni-kovina pogorela do tal. Proti Obrovnikovi-ma je bila uvedena preiskava, ki pa jc bila zaradi pomanjkanja dokazov ustavljena. Požigalca sta prejela tedaj ol dveh zavarovalnic izplačanih 19.000 Din, ki sta jih pa naglo zapravila. Ko je nastopilo v hiši 20-pet pomanjkanje denarja, sta se zakonca pričela prepirati in si pri tem očitati pož,:g. Ti očitki so prišli na uho tudi orožnikom, ki so zakonca izročili sodišču. Dočim mož požig odkrito prizna in se izgovarja, da sra je prisilila k zločinu žona, Obrovnikova vse taji. Senat je obsodil Antona Obrovnika na 2 leti robije, dočim je bila žena Terezija zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Zaradi prevare zavarovalnic pa sta bila oba oproščena.
a_ Karambol. Na križišču Gosposke in Slovenske ulice se je zaletel predvčerajšnjim zjutraj neznan kolesar v pravilno po desni strani ceste vozečega tesarskega pomočnika Franca Osojnika iz Košakov in ga podrl na tla ter mu poškodoval kolo.
Iz Kamnika
ka— Pešpot Kamnik - Jarše. Na zadnji občinski seji se je obravnaval uraj>:ii predlog poslanca g. Cerarjo. da bi ee pe&pot, ki vodi iz Kamn ka preko Bakcv-niJca, Duplice, Smarce in Homca v Jarše popravila in razš'r la ter^ proglasila za javno pot. Ker vodi ta pešpot vzporedno in nedaleč od banovinske ceste, b b '«a prav dobrodošla pešcem in kolesarjem, ki bi se s tem lahko izognili nevšečnemu cestnemu prahu n blatu. Za realizacijo tega načrta so bili takoi napravljen* potreb-n; korak' Kakor doznavamo. imaio me-rodajne oblast? v načrtu tud' napravo obcestnih hodnikov proti Duplici. Podaoriu im Vrhpolju Hod n ki se bodo gradili postopno, da ne bodo preveč obtežilj proračuna.
»JUTRO« št. 87
5
Gospodarstvo
Veliko gospodarsko zborovanje
Zanimiv referat ministra n. r. Ivana Mohoriča o naših gospodarskih
potrebah
Ljubljana, 12. aprila. Včeraj zvečer ee je vršil v veliki dvora-7ii Trgovskega doma sestanek gospodarskih krogov, ki ga je sklical predsednik Zborni-
ce za TOI g. Iv. Jelačin in na katerem je imel glavni referat o perečih gospodarskih vprašanjih generalni tajnik Zbornice minister n. r. g. Ivan Moborič. Velika dvorana 1 rgovskega doma je bila do zadnjega kotička napolnjena. Med poslušalci smo opazili na jod lične j še predstavnike našega gospodarskega življenja.
Po kratkem pozdravnem nagovoru g. Iv. Jelačina je spregovoril borno pozdravljen gosp. Ivan Mohorič, ki je med drugim izvajal naslednje:
V našem gospodarstvu so zadnja leia nastopili pojavi, o katerih ni nihče mislil, da bi bili kdaj mogoči. Zato je potrebno, da malo proučimo naš kritičen položaj Ln da si postavimo vprašanje, kaj je treba ukreniti in kaj hočemo. To, kar se danes odigrava pri nas, je refleks tega. kar se dogaja v se večjem obsegu v ostalem svetu, 9 katerim smo močno povezani. Dru« od dngega smo odvisni; če ee hoče ed'en izolirati, občutijo posledice te izolacije tudi drugi.
Osnovna karakteristika današnjega stanja je pomanjkanje zaupanja, ki je vodilo do tega, da se je zrušil ves mednarodni kreditni sistem. Narodi se skušajo vedno boli izživljati v lastnem krogu, zato se vedno bolj zapirajo na zunaj. Pojavila se je nova miselnost. ki ima za svetovno gospodarstvo najdalekosežnejše posledice. Dve leti že traja psihoza nezaupanja. Širila se je kakor jHišastna bolezen, ki razkraja vse tvorbe in pridobitve desetletij in stoletij. Tudi nam rii prizaneslo. Pred poldrugim letom smo ugotovili, da je to razkrajanje t.idi pri nas zavzelo velik obseg. Mnogi niso verjeli več niti v de.iar. niti v denarne zavode, niti v najbližjo okolico. Izgubili so vero vase in v vse vrednote. Zlasti stara generacija je prepričana, da je svet vržen iz tečajev, mnogih se loteva malodušje, ker se ne morejo znajti v metežu pojmov in odnošajev.
Preživljamo težko preizkušnjo. Današnje stanje grozi paralizirati vso svetovno trgovino. Pri nas se je to že zgodilo. Naša zunanja trgovina je padla od 9 na 3 milijarde. Pati se je, da bo obseg izvoza in uvoza letos 5e manjši, potem ko je že lani padel na komaj '200 Din na glavo prebivalca. Naš narodni dohodek je nazadoval od 80 na 30 do 35 milijonov Din. Neposredna posledica te konstatacije mora biti, da se moramo znajti v novi situaciji in si pomagati z lastnimi sredstvi. To velja tako za posameznika, kakor tudi za vse javno in privatno gospodarstvo. Pri nas je še vse premalo trdne volje, prilagoditi sp položaju. Do tega pa mora priti, kor to zahteva interes celote in naše skupne bodočnosti.
Po mirovnih pogodbah smo Slovenci ostali mejaši na skrajni severozapadni meji države. Pogoji za našo gospodarsko aktivnost so taki, da ne moremo pridelati dovolj živeža za prehrano prebivalstva. Zato smo v veliki meri odvisni od obrtne in industrijske de-iavnosti. ki nam daje možnost preživljanja. Tržišče za naše proizvode se je v novi lastni Iržavi odprlo na vzhodu. Pri tem pa imamo razne težkoče. Ena izmed njih je neugodna tarifna lega dravske banovine nasproti glavnim konsumnim centrom v državi. kamor lahko močna inozemska konkurenca dovaža svoje izdelke po plovnih rekah s cenejšimi stroški. Daleč smo od siro-vinskih baz. Ko smo v tarifah zahtevali izenačenje. smo naleteli na odpor, da bi potem dobili možnost za izvoz. Še danes si mnogi zagovorniki te teze niso na jasnem, da ne bomo prodali v inozemstvo niti enega živinčeta več. če ukinemo tudi vse carine.
1'a tudi naši gospodarski krog; premalo proučujejo razmere v državi. Pogosto se kritizira gradlba železnic v Južn/ Srbiji, k vendar odpirajo naš;m proizvodi m pot do novi tržišč.
Ogromne naloge nas čakajo. Izvršiti j h moramo z lastnim." sredstvi b~ez tuje pomoči. Danes je za milijarde dinarjev poverjenih javnih del tuj m družbam, povečini francoskim, na bazi širokih koncesij, k' gredo v mnogem oziru nam v škodo. Borili smo se proti temu in nadaljujemo to borbo, ker vemo, da b lahko doma z dobro voljo gradili morda za 20 do 30 odstotkov ceneje Mnogo amo tudi grešili v nvesticijski politki. Postavljena je bila zahteva, da se pri nas ustanovi tvorn ca 7n vagone in lokomotive. Ko smo jo do-bili, so se železnice premislile, češ da bodo vagone grad/le in popravljale same. Zgradile so svoje velike delavnice. k;er raste danes trava.
Ko je leta 1925. nastal preokrot v go-spodarsk: pol tiki Evrope, smo bili tudi mi postavljeni pred vprašanje, pojačati industrijsko produkcijo. Nastale so vel:ke borbe. Še lani je zšel v beograjski »Politiki« niz prori industrijskih členkov, ki naj b' dokazal svetu, da je industrija le organizirano hajduštvo. ki izkorišča konsu-rnenta. Res so mnoge industrije dale povoda za krit ko. toda ne smemo genera-1 žira ti. Vprašajmo se. kaj bi bilo n. pr. na Gorenjskem, ako ne bi imeli t«m industrije. Kakšne posledice je imelo že zmanjšanje produkcije premogovnikov na polovico za blagostanje celih okolišev, da r.e govorimo o socialni m zeriji.
Polom cen na svetovnih tržiščih je že povzročil globoke brazde tud; v našem gospodarstvu Najprej emo doživeli katastrofo pri hmelju, ko je padla cena v nekaj letih od 100 na 7 D n. v enakem rnz-merju seveda tudi dohodek Savinjske do! ne od hmeljarstva, ki je v dobrih letih znašal 100 milijonov Din. Pri tem opažamo tipičen primer pomanjkanja samozavesti -n organizirane disciplin ranosti, saj je skoro vsa hmeljska trgovina v inozemskih rokah.
Prišel je padec pri opiju. ki je zadel zlasti ,užno Srbijo, potem pa žitni monopol. pr; katerem je država doplačala 250 m lijonov, dočim je notranji k on sum doplača! pol milijarde Mnogo se ie pred le ti grešilo pri kolonizaciji V Južni Srbiji je b:!a zgrajena moderna kolonija 1 in pol ure hoda od studenca s pitno vodo
Nastop"^ krize v živinoreji, v vinogradništvu in v lesni trgovini: posledice te krize vid mo še dan^s Obubožan kmet se je pomaknil nazai v svoje zatišje Pro. nehal > kuno vati v trgovinah m tu se zač-mja fatalen zastoj v trgovskem m po-
slovnem prometu. Problem našega kmete in njegovih dolgov je postal pereč. Kmetje v vzhodnem delu države so plačevali 40 in še več odstotkov obresti, kar Je postalo nevzdržno Pojavili so se razn predlogi za konverzijo dolgov in za izplačilo vlog z boni, ki so izvali vel ka razprtja.
Posledice navala vlagateljev na denarne zavode še nismo preboleli. Z zašS tni-mi usrepi situacije nismo rešil rn tako stojimo še danes pred tem vprašanjem, ki je postalo osrednje vprašanje vsega natega gospodarstva.
Nastopil je čas, ko se morajo vsi javn izdatki pritagod ti situaciji. Tu je predvsem problem državnega proračuna. Državni proračun je zadeva nas vseh. ker nosi vse prebivalstvo posledice upravH»-nja z drža vn mi financami. Vsi smo enako interesiran , da se ston vse, kar se v danih razmerah more storiti, da čm bolj prilagodimo izdatke obstoječim razmeram in da bremena čim pravičneje razde-limo. Leta 1926 je naš državni proračun znašat 100 Din na glavo prebvaka, kar je predstavljalo 20 od-st. narodnega dohodka, dines pa navzlic znižanju na 800 Din predstavlja onrememtev eno tretj no narodnega dohodka. Dohodki od neposrednih davkov so v novem proračunu predvideni za 10 odst. višje. Treba je izvršit- revizijo pokojnin, ker je mnogo upokojencev, ki so pr šli do pokojnine na nepravilen na-č;n. Izdatki za pokojnine so bili že v 11 mesecih pret. prorač. leta za 22 odst višji nego je bilo predvideno. Znašali so 977 mil jonov namesto predviden h 800 milijonov. Izenačiti je treba davčno prakso Davek na poslovni promet bi moral do naša ti neprimerno več. če bi se povsod enako pobiral So kraji na jugu, kjer do nedavna sploh niso vedeli, da obstoja davek na poslovni promet.
Veliko skrb povzročajo državia podjetja. Po zadnjem proračunu bi morala dati 750 mili j. Din presežka, namesto tega pa vidimo v izkazn za 11 mesecev tega proračunskega leta deficit od 660.000 Din. Tu ne pomaga poviševanje tarif, treba je spremenit: sistem in izvesti popolno reorgani-zacijo_ Ni potrebno, da nosi vsak akt 20 ali 40 podpisov, preden je rešen.
Isto, kar velja za državno finančno gospodarstvo, velja tudi za naše avtonomne finance. Naši avtonomni proračuni se razvijajo na način, k kaže vel-ko neskladnost s splošnim stanjem gospodarstva. V letu dobre konjunkture, to je 1. 1928. so znašale vse avtonomne dnklade v dravski banovini 35 milijonov Din. leta 1930. pa so znašale že 110 milijonov Kljub 20 odst. zrržanju novtga banovinskega proračuna ano morali uvest nove davščine in povišati nekatere u ose dan je. Predvideli pa smo še druge nove davščine, ki pa niso bile odobrene. Ce ljubljanski proračun ne predvideva nobenih novih davščin, se smatra, da je s tem storjen že maksimum, ki sc d« .doseči.
Problemi, ki stojijo pred nemi. se ne dajo rešiti niti z navdušenjem, še manj pa z ogorčenjem in zabavljanjem, niti z de-magoškim parolami. Za njih rešitev je treba hladne krvi. treznega prevdarka. strogega računa, mnogo strokovnega znanja in prakse, pa tudi odločnosti, da Človek sprejme nase tudi neprijazne posledice. Potrebno je mnogo iskrenega patriotizma, samozatajevanja in nesebičnega domoljubja. Vsi smo poki cani, da pri tem velikem delu sodelujemo Izvajanja g. Mo horiča so zborovalci sprejeli ' z burnim odobravanjem.
Referatu g. Iv. Mohorifa je dodal še n«-kaj pripomb predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, ki je ponovil svoja izvajanja na zadnj; plenarm seji Zbornice, kjer je odklon 1 insinuacije glede defetiz-ma slovenskih gospodarskih krogov. Omenil je trošarinsko vprašanje, ki ga je treba reformirati. Stibilizac ja našega dinarja je bila izvedena na pogrešnih osnovah devizna politika je napačna. Izterjevanje davkov postaja vedno ostrejše. Rubežni se množe. Tu se pri nas mnogo pretirava.
Na našem gospodarskem organizmu ne smemo eksperimentirati; bolje pustiti, da se bolezen sama izleči. Slovenci smo vČti-s; nestrpni in hočemo vse na hitro, če obstojajo v pojmovanju raznih vprašanj razlike, se to ne sme napačno tolmačiti. Nam Slovencem je mesto le v Jugoslaviji, ki smo s jo želeli in ki jo želimo videti veliko in močno Moramo pa vztrajati in se kljub žrtvam boriti za boljšo bodočnost nas vseh.
Po končanih izvajanjih g. JelaČina je predsednik Društva tiskarnarjev g. M. Hro-vatin sprožil vprašanje državn h tiskarn, ki so pasivne in jih je treba zaradi tega ukriiti. O lesni krizi je govoril še gospod inž Kobi. Po kratki debati o vprašanju gospodarskega sveta je predsednik zaključil uspelo zborovanje, ki je trajalo skoro do 23. ure.
Ustanovna seja Okrožnega odbora obrtniških združenj v Celju
V ponedeljek 10. t. m. se je vršila v Celju prva redna seja širše uprave in nadzorstvenega odbora Okrožnega odibora obrt. ruških združenj v Celju. Te seje, ki je imela značaj ustanovne skupščine, se je udeležilo 14 č anov uprave, 5 članov nadzorstvenega odbora, za mestno načelstvo ma-gisitratni direktor g. šubic, za Zbornico za TOI pa prec5s?'dn;ik obrtnega odseka g. Jo. sip Rebeik in zbornični član g. Jernej Gol-čer.
Sejo je vodil predsednik g. Miloš Hoh-njec, ki je najprej pozdravil vse navroče, aakar je podpredsednik Zbornice g. Reb&k v daljšem govoru orisal velike naloge okrožnih odborov ter pozival vse člane uprave k vztrajnemu dehi. Nadzorstveni odlbor se je konstituiral tako, da je bil izvoljen za predsednika g. Fr. Vehovar, mizarski mojster v Celju.
Sledilo je poročilo o dosedanjem dek>va_ aju pripravljalnega okrožnega odbora, ki ga je podal začasni tajnik g. žabkar. Iz poroči'a sleda, da je ta odbor opravil veliko delo. Poročilo je bilo soglasno odobreno.
Tudi pravila okrožnega odbora so bila soglasno odobrena in brez spremembe. Dosedanji začasni tajnik g. Drago žabikar je
bil sprejet kot definitivni tajnik. Po izrečeni razreienici blagajniku in odboru je trii po daljni debati sprejet proračun za leto 1933/1934. Letna članska vloga za vsakega člana adruženja je bila določena na 15 Din. Upoštevati je treba, da si mora okrožni od. bor šele nabaviti potrebni inventar.
Pri slučajaiostih so stavili predloge g. Rebeiascbeg-g glede denarnega prometa, g. Kralj glede nezakonite iadaje obrtnih pooblastil. g. Golob glede težav mlinarstva, g. Novak glede oddaje del pri samoupravnih zavodih, g. Virjent glede šušmarstva. g M alga j glede obratovalnic Bat'e in S. Kralj glede avtonomije socialnega zavarovanja delavcev.
Da jša debata se je razvila glede uredbe o številu vajencev in o odškodnini vajencem po enem letu učenja. Delavske organi, zacije so predlagale besedilo uredbe, ki ga obrtništvo ne more sprejeti. Razpravljalo se je o delovanju inšpekcije dela. o mojstrskem socialnem zavarovanju, o taksni prostosti vlog od strani obrtniških organizacij in o raznih organizacijskih vprašanjih.
Končno je predsednik zborničnega obrtnega odseka g. Rebek poda' daljše poročilo o obrtniški gospodarski politiki in pozival vse obrtništvo, da strne svoje vrste, ker le v edinosti in skupnosti je moč obrtni, štva. Obrtništvo naj zato pozabi vse spore.
Stanje Narodne banke
Po najnovejšem izkazu od S. t. m. -c ;e podlaga Narodne banke v zlatu in devizi h povečala za 3.9 na 1934.3 milijona Din Tudi račun deviz, ki se ne vštejejo v podlago, narasel za 2.1 na 12.6 milijona Din. Srebrni kovanci so prišli v večji m t-" v obtok, tako da se je zaloga kovanega denarja skrčila za 26.7 na 168.5 milijona Din.
Menični portfelj se je po daljšem času •prvikrat zopet nekoliko dvignil, in sicer za 5.1 na 2023.9 milj. Din. Lombardna posojila pa so za malenkost nazadovala za 0.9 na 329.7 milj. Din.
Obtok bankovcev se je skrčil za 5.8 na 4558.1 milijona Din, tako da je sedaj za 365 milijonov manjši nego lani ob istem času. Obveznosti na pokaz pa ao narasle za 17.0 na 95.8 mili. Din. Državno dobro-imetje znaša 6.7 milij. Din (za 0.5 milij. manj"), žiTovni računi 289.2 milij. Din (za 16.2 milij. vrč), rasni računi pa 609.9 milj. Din (za 1.3 milij. več). Obveznosti z rokom so 9e skrčile za 2.7 na 1283.7 milij. Din.
Razmerje .kritja je rr zlatu iin devizah nespremenjeno 35.4%. v samem zintu pa znaša 32.23%.
Gospodarske vesti
= Za pravice podeželske mesarske obrti.
Združenje mesarjev in prekajevafcev za ljubljanski srez in sodni okraj Višnja gora jo imela redno skupščino v sredo 5. aprila 1933. Skupščino je vodil predsednik Dimnik Jakob iz Dev. Mar. v Polju, navzočih pa je bilo okrog 60 članov. Okrožni odbor i« zastopal njegov predsedftik g. Filip Pristou, ki je v svojem pozdravnem govoru poudarjal, da bo Okrožni odlbor vodil račun tudi o zadevah mesarske obrti, posebno glede klanja po neobrtmikih. Poleg običajnih .poročil so se na skupščini obravnavala tudii druga važna gospodarska vprašanja, predvsem vprašanje klanja po deželi, ki se je tako razpaslo, da se o pravi mesarski obrti na deželi že težko govori. Predsednik Jakob Dimnik je omenil predloge, ki jih je stavilo združemio na Zbornico za TOI za zaščito podeželske mesarske obrti, poročal je o deputaciii pri banski upravi in prečital odlok banske uprave, ki uvaja ostrejše postopanje glede tega klanja, ki m nič drugega nego šušmarsivo v mesarski obrti in ni v škodo samo mesarju- obrtniku, ki mora nositi davčna bremena, ampak tembolj v škodo tudi ftudski higieni in narodnemu gospodarstvu. V .razpravi se je nadalje govorilo o predpisih obrtnega zakona, o inšpekciji dela, o davčnih vprašanjih in davčni praksi ter o vzgoji in izobrazbi mesarskega naraščaja. — Skupščina je z glasnim odobravanjem sprejela vsa poročila in sklenila posebno zahvalo skupni Zbornici za TOI v Ljublia-ni, ki je vedmo in povsod podpirala stremljenje strokovnih mesarskih združeni. P" poročilih so se izvršile volitve in so bili izvoljeni v upravo gg. Dimnik J., Hodnik Ign„ Jager Val.. Javornik Fr., Javornik Josip, Jesih L.. Keber Fr.. Marolt Fr.. Mrežar Al., Nered Fr., Turk And. — Skupščina je trajala nad 3 ure in je pokazala življenjsko moč tega strokovnega združenja in njegovo veliko delavnost v prid podeželske mesarske obrti.
_ Konkurz je razglašen o imovini Marije Germutove, posestnice v Podvelki pri Brez-nern (upravnik mase dr. Jos. Bergoč, odvetnik v Mariboru; prvi zbor upnikov pri okrož. sodišču v Mariboru '20. t. m. ob 10., prijavni rok do 10. maja, ugotovitveni narok 18 maja).
= Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t m. ponudbe glede dobave bencina, belih cunj, smrirkovega platna, mila, vžigalic, svinčenih plomb, čopičev, ščetk, fianela za parkete, blaga za ribanje, kotenine, pralne sode, svetola, jeklenih oblancev in riževih omel. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. t. m. ponudbe gilede dobave pisarniški potrebščin.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave osi, profilnega železa in pločevine; do 20. t. m glede dobave 2000 kg masti, 2500 kg riža, 3400 kg koruznega zdro-ba, 600 kg kave in 500 kg papirnatih vrečic. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg mila in 2000 kg jedilnega olja. Direkciji državnega rudnika Senjski rudnik spre:ema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 3400 kg žebljev. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 36. t. m. ponudbe glede dobave 300 komadov kožic za pretakanje bencina, do 4. maja glede dobave cclonskih mazil, lak-barve, cinkovega belila, firneža. barv, mini ja, šelaka, kita, gorske krede itd.; do 6. maja pa glede dobave gumijastih oblek in čevljev. — Vršile se bodo naslednje I citacije: 13. t. m. pri komandi 45 pes. p* ka v Mariboru glede dobave živil (ma olje, zelje, k- moir, čebula rezanci, č; kava, shve, sočivj«): 14. t m. pa pri ko mandi dravske diviziHce oblasti v Ljub- J ljani glede dobave 2700 m* drv.
Borze
12. aprila
Na ljubljanska borzi je danes Ueviza New-york znatneje popustila, tudi Trst je bi! slabejši, dočim se je Berlin popravil. PrtN miia znaša nadalje nespremenjeno 28.5 odstotka. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu trgovali po 7.45 (v Zagrebu S.3950. v Beogradu 8.30—S.40). V grških bonih pa ie bil promet v Zagrebu po 41.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda precej čvrstejša. Promet je bi! za kaso po 188 in 190, za maj pa po IS8 Zaključek je bil zabeležen samo še v 7-odstotnem Blairovem posojilu po 35.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2315.40 — 232G.76, Berlin 1355.69 - l3»>6.49 Bruselj 7999« 803.90. Curih 1106.35 - 1113.85 London 195.25 - 190 85. N«?wyork ček 5706.86 -5735.12. Pariz 225.85 - 226.97 Praga 170.67 — 17153 Trst 29*' -
Curih. Pariz 20.3775. London 17.61. New-J-ork 516.50. Bruselj 72.475, Milan 26.465, Madrid 43.925, Amsterdam 208.90. Berlin 122.60, Dunai 55.62. Stockholm 93.15, Oslo 90.20. Kobenhavn 78.55. Sofija 3.75. Praga 15.415, Varšava 58.10, B.ikarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaji v privatnem kliringu.) Beograd 11.97. London 31.78, Milan 47.80, NewJ'ork 931.93. Pariz 36.85, Praca 25.72. Curih 1S0.84, 100 S v zlatu = 131.62 v pap.
Efekti
LJubljana. Vojna škoda 186 — 188. 7 odstotno investicijsko 41 — 42, 7 odst. Blair 34 — 35. 8 odst. Blair 36 den., 7 odst. Drž. hip. banka 42 den. Trbovlje 130 — 140.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 188 — .190. za maj 187 — 188. 7 odst. in-vest. 42.50 den., 4 odst. agrarne 23 — 25, 7 odst. Blair 34.50 — 35, 8 odst. Blair 35 — 38, 7 odst. Drž. hip. banka J) — 41, 6 odst. begluške 30 den.; bančne vrednote: Nar. hanka 3425 den., PAB 188 — 192: industrijske vrednote: Nar. šumska 35 den., Sečerana Osijek 110 den.. šečerana Vel. Bečkerck 900 bi, Isis 30 bi.
Beograd. Vojna škoda 188 — 190, 7 odst. investicijsko 43.50 bi., 4 odst. agrarne 23 den., 6 odst. begluške 32 zaklj.. 7 odst. Drž. hip. banka 40.50 bi.. Narodna banka 3480 den., PAB 192 zaklj.
Dunaj. Trboveljska 14.95, Alpine-Montan. 11.60, Sečerana 12.25.
Blagovna tržišča
žito
4- Chicago, 12 aor:la. Začetni tečaj-.: Pšenica: za niai 59.25 za iulij 60 25. za sept 6175: koruza za mii 32 25 za julij 34.625. za sept 36 25; ovc": za maj 20.i5. za sept. 21 28.
+ 1 Vinnipeg. 12 aprila Začetni tečaji: Pšenica: za maj 52 50. za okt. 55 50.
+ Ljubljanska borza (12. t. 111.) Tendenca za žito nespremenjena Nudijo se: ps«*n,«-a (po mlevski tarifi, slovenska ostaja. p!a-č'lo v 3(j dneh): baška. 7K kg po 240 pc 242.50, 77 kg po 250 — 252.50: koruza (pc mlevski tarifi, slovenska oostaja. plačilo v 30 dneh): promptna po 100 — 102. za apr-l po 107 — 110; moka (slovenska postaja, pačilo v 30 dneh): ba^ka »0« po 410 - 415. banatska 420 - 425.
-i- Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 41 vagonov. Pšenica: baška. okol Novi Sad. S0111-bor, sredniebaška. gonijebaška. baška potiska, srem. 185—187.50 gornjeban 1S2.50—1*5. Oves: baški. sremski. slavonski 95.50 —97.50. Ječmen: baški. sremski. 64 65 kg 97.50—100; pomladni. 06'G7 102.."»0 - ">5 Koruza: baška 56 58: sremska 57 _ 59; baška. sremska. za april - junij 60 — 62 50; banatska 55 _ 57 Moka: baška. banatska »0g< in »Ogg« 320 - 340: 300 - 320: •»5« 280 da 300: »6« 260 - 270; >7« 165 — 175; j>S« 65 do 67.50. Otrobi: baški. sremski 52.50—55; banatski 50 — 52.50. Fižol; baški, sremski beli 100 — 105.
-f Budimpeštanska terminska borza (12. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet slab. Pšenica: za maj 13.68 — 13.69, za okt. 12.58 — 12.59; rž: -a maj 7.03 — 7 05; krr,,za: za maj 7.08 — 7.10. za julij 7.57 — 7.59.
živina.
4- Sejem za živino v Mariboru. N.i sejem 11. t. m. je bilo prignanih 528 glav goveje živine, in sicer 13 konj. 7 bikov. 144 volov, 312 krav, 22 telet. Kupčija je bila srednja. Cene živini so od zadnjega sejmi nekoliko poskočile. Povprečne ccnc za kg žive teže so bile: debeli voli 550. poldebeli 3.50 — 4.50, voli za rejo 3 — 3 25. biki 3.25 — 3.50. krave debele 2.75 — 3.25. kra-50 — 2.50. krave klobasari-
ve plemenske
ce
1.25
1.(5. breje krave 1.50
./.i.
krave za molžo 1.50 — 2./5, mlada živina 4 — 5 in teleta 4 — 5 Din.
Si o k o 1
Jugoslovenska Sokolska Matica je izdala v svoji založbi zope>t prav k-.po knjigo znanega, finanooskaga strokovnjaka za. telesno vzgojo Georgesa Heberta: Šport proti telesni vzgoji. Prevod je oskrbel br. Stane Trček. V tej knjigi je v kraitkili poglavjih ptravilno obrazložen pojm telesne vzgoje vobče, dalje pravega in lažnega športa, itd. Vsakdo, ki se za slična vprašanja bo z ^e-seJjcai segel po omenoeni brošurici, ki stane samo deset dinarjev in se naroča pTi založnici v Narodnem domu. Opozarjamo nanjo vsa br. društva, čete in vse brate m sestre.
Lutkovno gledališče Sokola Tržič je priredilo 25. in 26. t. m. stojo drugo predstavo m so to pat prvikrat nastopili domači igralci novrinoi. Uprizorili so čarobno pravljično igro >Kralj Lavrinc v spretni režiji br. Christofa. Ig^a je bila naštudirana- prvovrstno in je dosegla popoten uspeh v vsakem oziru. Lgralci noviinci po mnenju gledal op. v niso prav nič zaostajali za brati iz Ljubljane, ki So gostovali iz prijaznosti z velikim uspehom pri nas pretekli mesec in nam pokazali 9\tojo umetnost. Glavna zasluga. gre br. režiserju. Občinstvo je bilo naravnost začudeno! Da je pa predstava tako lepo uspela, gre pa še posebna zasluga br. šetru, našemu odličnemu sokolskemu delavcu, ki jc pri tej igri pokazal res čzredne slikarske zmožnosti. Ustvaril nam je sest Bfeincrij, ki jih jc občinstvo naravnost občudovalo. — Lutke so vse iz Prage, krasno izielane in prav tako oblečene. Izivanredne obleke so napravile naše sestre in so se pri tem najbolj odlikovale sestre 'jjajovččeva, H.nvkova in Erjavčeva. Vseh predstav je biko pot in to dve za odrasli in tri za mladino. Obisk jc bi>l odličen in so se o-lnasti prav tako nasmejali od srca in zabavali kakor otroci. Opaža pa se, da sc vrši velika agitacija proti gledališču od gotove strani in to posebno pmi otrocih. Načelnik Ch.ri-sdof si je na vzel lepo naJogo, da je ustvaril res nekaj umetniškega, kar je namenjeno predvsem mladini in se prirejajo res krasn«-mladinske lig-rice, ljubke in poučne, a obenem zabavne vsebine. Zagrizenost pa je tako velika, da se ocroke odvrača od pose-čanja predstav in nekateri starši ne privoščijo svojim otrokom ljubke in nedolžne zabave, a to samo zaito, ker je sokolska. Tisti, ki sejefte to nerazpo lože nje in sovraštvo, ali res nc čutite in ne vidite, da v svoči zaslepljenosti ne ravnate prav? Kdaj bo tega konec?
Sokolska četa Nova sela je imela 25. marca občni zbor. Udeležba je bila prav dobra, prišli so tudi nekateri delegati matičnega društva Kočevje s starosto Lovšinom. Brat starosta Anton Curl je orisal zgodovino in delo mlade organizacije. Nato je s. tajnica podrobno očrtala vse delovanje, spremembe in število članstva ter dopisovanje s sokolskimi edinicami. Poročali so še br blagajnik, načelnik, pro-svetar in revizorji. Celotni odbor je dobil razrešnico s pohvalo. Kočevski starosta br. Lovšin je v jedrnatih besedah orisal smernice sokolstva in žel vsestransko odobravanje. Prosvetar br. Prešern je zanosno govoril o nalogah in težnjah, ki naj dičijo pravega Sokola. Njegove besede so vzbudile v članstvu veliko navdušenje in odobravanje. Novo četno upravo tvorijo starosta br. Prešern Dofle, podstarosta br. Curl Anton, tajnica s. Prešern Vida, blagajnik br. Kajfež Anton, načelnik br. Kla-
rič Jože, prosvetar br. Prešeren Dolfe. Odborniki: br. Rački Jože, br. Gotcnc Matija, br. Curl Jože. Za revizorja -sta bila izvoljena ^s. Klemenčič Julija in br. Glad Jože.
Iz Trbovelf
t— Zaključek nižjega samaritanskega tečaja RK. Dne 10. t. m. se je zaključil nižji sat nar tanski tečaj RK.. ki je trajji od 7 novembra lanskega leta. Vpisalo je v tečaj 55 oseb, povprečni obisk je bii 5>>. Tečaj je vodil agilni društveni zdravnik g. dr. Baumgarten. ki je bil vodia /e mnogih samaritan.sk h tečajev pod okriljem KK. Saj je znano, da se je prvi sainar*-tanski tečaj v dravski banov ni vršil baš v Trbovljah. Poleg teoretičnih predsvnaj. ki jih je bilo 23 po številu, so se vrš le tudi praktične vežbe v obvezo vanju. Ob koncu tečaja so se vršili izpit , katere «0 priglašenci izvršili /. odličnimi uspehi. Predsednik KK, g. učitej Omerza se ;>, V6em udeležencem zahvali za njihov? vztrajnost. Vodji tečaja g. dr. Baumgi*-tenu iskrena zahvala za njegov požrtvovalni trud.
Iz Wtma
j— Huda poškodba z motiko, Viničar Kranjc Franc iz Maretincev jc ">i! zapusl-n v vinogradu. Šalil se je / dekleti n se je približal Mariji Pridlovi, ki je pav v stem trenutku z mot ko zamahnila m tako po nesreči udarila z vso silo Kranjca po dlani desne roke. pri čemer mu je v-e prste nasekala. Poškodba je huda in je nevarnost, da bo Kranj, ki se zdravi v ptui-ski bolnišnici, ob prste.
j— Jadranska straža in Jugoslovcnško-feškoslovaSka liga bosta melj -bčnn /bora v soboto 22. t. m. ob 20 v Narodnem domu. Pr dite!
j— O požaru v Novi v a9 i pri Ptuju iln-znavamo. da je I.ovrenku Stubergeti.i T--zen poslopij zgorelo tudi pohištvo. Ro/rn tega je postalo žrtev plamenov 6 svinj in 30 kljunov perutn'ne. Stanje ranjencev. ki ležijo v ptujski boln;šn:c . je ne-izpremenjeno. Lovrcnko se bori s smrtjo.
Poslano
V kazenski zadevi sem prejel izjavo, ki vsebuje med drugim naslednje:
Podpisani Ivan Torkar. starešina glavnega oddelka finančne kontrole v Kranju, preklicujem in obžalujem vse žaljivke, s katerimi sem v svoji vlogi, naslovljen na Dravsko finančno direkcijo v Ljubljani, g. Ignaca Andrašiča, trgovca v Kranju, neopravičeno in brez vsakega najmanjšega povoda in podlage žalil. »Posebno pa preklicujem svojo obdolžitev v isti vlog, v kateri sem ovad i g. Ignaca Andrašiča. da nima moralne sposobnosti za nadaljni zakup velikoprodaje tobaka v Kranju To obdolžitev preklicujem kot popolnoma ne-osnovano in izm šljcno. ker nimam niti najmanjšega povoda izrekali o g. Ignacu Andrašiču takih summčenj. ker sem se kasneje prepr čal. da mu kaj takega ne morem niti najmanj očitati. Vse navedi-ne žaljivke preklicujem in obžalujem kot ne-resn čne in popolnoma neosnovane ter s tem dajem g. Ignacu Andrašiču popolno zadoščenje, ker sem to napravil v razburjenju in na podlagi dobljeih iz.^av Plačam na strošk h 80 Din. — Kranj, dne 2. aprila 1931. Janko Torkar 1. r.« — Kranj, 11. aprila 1933. Ignac Andrašič, trgovec, Kranj.
Državna razredna loterija
Dne 12. aprila 1933 so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
200.000	Din srečka štev.:			46.381
80.000	»	»		98.895
60.000	»		»	45.868
40.000	»		*	62.004
80.000	»	»	T>	93.986
10.000	»	srečke	■»	32.822,
5.000	»	srečki		82.937,
8.000	»	srečke	»	13.814,
1.000	»	»	»	18.790,
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
\
Iz življenja in sveta
Pehota z maskami proti plinu
Zastopnik Francije na washingtonski konferenci
Ponesrečen start rakete
Katastrofa »Acrona« pred sodiščem
V ponedeljek ob 10. uri predpoldne 6e je sestalo v Lakehurstu (New Jersey) mornariško sodišče ter je z vso natančnostjo obravnavalo katasrofo »Acrona«. Po-veljinika Herberta \Vil eya so, pri tej obravnavi zasliševali kakor obtoženca, to pa zato, ker je bil prvi namestnik poveljnika. \V lley je izpovedal, da bi bil moral zrakoplov v usodnem trenutku leteti baš v nasprotni cmeri kakor je letel, on pa ni imel časa, da bi zidal tozadevno povelje. Sodišče je poleg \Villeva zaslišalo tudi podčastnika i,n pomožnega strojnika Krivima. Vsi trije, ki so preživeli katastrofo zrakoplova, so moral podati svoje vtise o nesreči kolikor mogoče nepristransko in preiskovalna komisija je vzela njih izjave na zapisnik.
V Duhnenu poleg Cuxhavna je odstrelil te dni inženjer Gerhard Zucker raketo, ki pa je dosegla komaj višino 50 m, nakar se je v zraku prekucnila in padla z velikanskim hrupom v plitvo morje. Zucker kljub temu ni izgubil poguma in pravi, da bo
eksperiment v kratkem ponovil
Edvard Ilerriot
bivši predsednik francoske vlade je sprejel ponudbo pariškega kabineta, naj zastopa koristi Francije na gospodarski konferenci v Washingtonu
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Miss Francija 1933
Jacque!ina Bertinova
bo zastopala svojo domovino na letošnji mednarodni tekmi lepotic v Madridu
SPOMLADANSKE
OBLEKE
za gospode, površnike in velika izbera sukna modernih vzorcev še vedno najceneje pri
Drago Schwab, Ljubljana
Orožje — a ne takoj
Pariška kriminalna statistika beleži čedalje več umorov in samomorov s samo. kresom, zau. so se v parlamentu začeli bavi ti z vprašanjem uvedbe orožnih listov. Neki poslanec predlagal, naj bi se vsakdo, ki bi hotel kupiti samokres ali naboje, zapisal v posebno listo, a »blago« bi prejei š-sl.e po treh cfcrfh. Na ta način, miš i poslanec, bi se dal preprečiti marsikateri samomor in uimor iz ljubosumja.
«	—i—-. ------—-■--i_jBaaai
Medicinci o smrti
Večina ljudi se boji smrti, ker menijo, da Jb ob zaključku življenja čaka še trd boj. Toda zdravnik ima drugo mmenfje: zdravnik ve, da večina ljudi umre, ne da bi se zavedali nastopa smrti. In jasno mu je, da tu o kakšnem »smrtnem boju« sploh ni govora. (Oskar Bloch.)
ur
Ce bi imel še toliko moči, da bi mogel držati pero, bi ga hotel uporaiiti, da povem, kako lahka in prijetna je smrt. (Wil-
liam Hunte- na mrtvaški postelji.) ★
Strah pred smrtjo je povsem nepotreben. Nihče ne doživi svoje smrti. Kadar umremo, nas ni več zraven. Preden nas smrt pobere, nas dobrotno uspava. Naše bitje ubegne kakor v sanjah v drug čas in drug prostor, še preden je smrt oprostila posamezne organe njihove naloge. (Kari Ludwig Schlei/ch.. >
štiri stotnije mornariškega oddelka v Plymouthu so prehodile 24 km v polni bojm opremi in z maskami proti plinu. Pravijo, da je ta poskusni marš pokazal zadovoljive rezultate
Stvariteljske sanje
Mnogi umetniki so dobili pobudo za svoja dela v sanjah
Malajski pregovori
Gost ti bodi svet — zlasti če je oborožen.
★
Lastno življenje v

VL-? si*
Suhreta obnavlja svojo mladostno ljubezen
V Tvlovem gledališču v Pragi imajo svojevrstno atrakcijo. Na sporedu je operetna rev j a »Marička«, ki prikazuje do^'>-dek, katerega je doživela operetna diva, ki nastopa v revij v vodilni vlogi, pred tridesetimi leti.
Takrat se je mudil knez \Yi.nd;schgratz, ki se je malo prej oženil z vnukinjo cesarja Franca Jožefa I. v Pragi. Videl je su-bretko Marijo Zieglerjevo, ul je b la že tedaj silno priljubljena, in se do ušes zaljubil vanjo Zieglerjeva mu je tako ugajala, da ji je uredil na' Kral. Vinohradih v v li Griibbe krasno stanovanje in jo je tam večkrat ob skal.
Njegova žena pa je po svojih tajnih vohunih kmalu izvedela za moževa pota in je nekoč zvečer nas Ino vdrla v vilo. ustrelila slugo, ki j- je hote* zabraniti vstop z revolverjem, ter dir;ala naprej po stanovfl-niu. V spalnici s<* je namer la na subretko Zieglerjevo. s katero je spregovorila par kratkih be^ed. nato pa jo je obstrelila s svLnčenko, ki je Z eglerjevo hudo ranila.
V tisku pokojne Avstrije ^e je zadeva previdno zamolčala. Le a- inozemskih oaso-p sih se je bralo o skrivnostni drami cesarjeve vnukinje, pr.iicese NViodischgr&t-zove. Listi so objav Li celo slike, ki s^ prikazovali srečanje med kneginjo in subreto.
Seveda je imela stvar za Z eglerjevo neprijetne posledice. Na višji migljaj jc morala subreta odpotovati za nekaj časa v inozemstvo, k.ei je ostala tako dolgo, da se je dogodek nekoliko pozab'1. Ko je okrevala, je š!a v Ameriko, kjer je slavila velikanske triumfe
Tragedija ljubosumnost', k: je tedaj dvignila toliko prahu v Avstrji. se zdaj obnavlja v podobi ooeretne rev-je i deskah Tvlovega gledal v Pragi. In kar je najznačilnejše, predstavlja operetno su-breto Zicg erjcva s.ina. Danes ji je seveda že 50 let, amipak operetna diva je in ostane vedno mlada. Rev ju. ki obsega 15 je zelo pestra in pr-vlečna
velik
e ,mage v cesiKO-slova-ki prestol'ci.
Stari Wr angel, najpopularnejši berlinski general, ie ljubil družabnost do svojega konca. V družbah se je pa najrajši sukal v krogu mladih dam. Nekoč se je ena med njimi ubranila njegovih preveč ljubeznivih komplimentov, češ: »Gospod general, saj ste vendar star gospod!« — »Tako?« je menil Wrangel užaljeno, »če sem ugajal vaši stari materi, bi mogel pač tudi vam zadostovati !«
Na vprašanje, d a-Ji morejo sanje atvan-teljsko vplivati na duha, odgovarja znanost skeptično. Navzlic temu je celo število verodostojnih primerov, ki izpričujejo, da morejo biti sanie včasih res rešitev kakšnega težkega problema in ustvarjajoče.
Tako je slišal slavni virtuoz in komponist Tartini glavne motive svoje Hudičeve sonate najprvo v sanjali. Ko se je nekoliko minut pozneje zbudil, jih je spravil takoj na papir. Tudi drugi glasbeniki, n. pr. Pucci-ni, so ponovno zatrjevali, da so ime. li v sanjah marsikakšno stvariteljsko domislico.
Ustanovitelj moderne atomske teorije Nie's Bchr je temeljno misel svoje genialne hipoteze prejel baje v sanjah. V sanjah se mu je zdelo, da gleda nenadoma v nedostopno notranjost atoma. Ko se je zi>u_
dil, je to kar je bil videl, narisal na papir: to je bila prva oblika njegovega pozneje tako slavnega atomskega modela.
Veliki mojster med francoskimi kiparji Rodin je pripovedoval, da vidi svoja dela najprvo v sanjah ali v sanjam podobnem stanju.
Končno naj omenimo še primer izumitelja Chariesa Crosa, ki je prvi govoreči aparat zgradil že davno pred Edisonom. Mnogo mesecev se je že bavi! z idejo takšnega stroia, a ni našel tehnične rešitve Nekoč je po napornem vrtanju zaspal na stolici in je zagleda1 stroj pred seboj. Ko se je zbudil mu je bilo mogoče konstrukcijo tega stroja narisati. Načrt je poslal tajništvu Akademije znanosti .kjer je dragocena risiba obležala seveda v tajnikovi miznici.
Ce ti ponuja Kitajec roko, poglefj naj.
prvo, da-li te drži druge za hrbtom. » ★
Ljubezen Malajke je kakor potovanje v pragozd čim dalje greš. tem lep6i postaja. A če se obrneš in hočeš nazaj, opaziš, da si izgubil pot.
*
Belokožec je bedak: Ijubd žensko, jo Ob. daruje potem si jo vzame. Malajec si vzame žensko, potem jo ljubi, potem obdaruje — ona njega.
Belokožci mislijo, da so najmogočnejše ljudstvo na zemlji Kitajci imenujejo svojo deželo »deželo sredine«. Vsa ljudstva so zas!ep'jena do svoji domovini. V resnici je eno samo veliko liudstvo na zemlji: to smo mi Maiajri.
Nuvolari
je zmagal minile dni v znani avtomobilski dirki na 1000 milj okoli Brescie
Petdeset let v sibirskem pregnanstvu
Te dni se je vrnil na Poljsko zadnji izmed takozvanih »pol i sk i h patriotov«, ki so bili še za časa carističnega režima izgnani v S bir jo. Prognanec je star 83 let in se piše Rok Paszowski. Ruska vlada ga je izgnala iz Poljske v Sibirijo 1. 1883. zaradi udeležbe pri neki zarotni^kl akciji poljskih domoljubov.
ANEKDOTA
prta
Danska plavalka Jacobsenova (levo) prihaja iz bazena s pomočjo sotekmovalke Suchardtove, katero je premagala
»Gospod plačilni! vžigalico!«
Postrezite mi vendar
Premagani ciankalij
Clanka ij, ena izmed soli pruske kisline, spada med najmočneje in najhitreje delujoče strupe. Njegov učinek temelji na njegovi lastnosti, da se veže z rdečimi krvnimi telesci
že lanski nagrajenec z Noblovo nagrado za medicino prof. Warburg je odfkril, da se da ta zveza razčleniti z metrlensko modrim barvilom. To odkritje je pred kratkim preizkusil v piaksi neki ameriški raziskovalec, ki je nekemu zastrup' jen cm vbr i zgrnil raztopino metilensko modrega. Po 15 minutah je pacient oživel Ta poskus je tem pomembnejši ker ie bila ogromna večina s c:ankalijem zastrupljenih ljudi doslej brez pomoči izrročena smrti in ker se bo dal isti postopek uporabljati bržkone tudi zoper zastrupitve z ogljikovim okisom.
Prva poslanica Amerike
Zadnji las
Nemški profesor Lassar je pred let; slovel kot prva avtoriteta za ko-ne bolezni. Bolniki so trumoma prihajali k njemu tudi iz inozemstva. Razen tega je ime! ra/Acžn<> korespondenco, kajti manj premožni ljudje si niso mogl privoščiti dolgega potovanja.
Profesor je nekoč prejel pismo od bolnika na deželi. Tožil je, da 60 mu izpadli skoro vsi lasje in ga je prosil pomoč. Lassar je proučil bolezen, zapisal zdrav la m bolnika opogum 1 Naročil mu je, na.j vsak mesec pošlje po en las, da bo zdravnik lahko sklepal o poteku bolezni. Bolnik je poš Ijal lase tri mesece. Četrto pismo je imelo to le vsebino: »Blagorodni gospod profesor! Pošljem zraven potreben las in vam moram žal sporočiti, da je to zadnja poš Ijatev. Ta las je namreč zadinj.i, ki ga sem bil v stenju odkriti na moja lobanji. Izvolite sprejeti mojo globoko zahvalo in izraze odličnega spoštovanja«. Prof. Lassar je sam otel to zgodbo pozabljenja v svojih spominih. Priznati je treba, da bi marsikateri zidravnik rajši zamolčal svoj neuspeh.
Rnt Bryan Owen
je poverjena z diplomatskim zastopstvom Zedinjenih držav v Kodanju. Poslanica je dobro podkovana v književnosti in filozofiji
Elektrika ubila kmetico
Te dni je šla neka 28-le-tne avstrijsko-štajerska kmet ca v svinjak, da bi nakr-m la svinje. Ko je stop la v svinjak je hotela priviti električno žarnico, da bi vi-d<-ia pri luči opraviti svoje delo. Toda žm se ie žarnica z grlom dotakn la električnega spoja, je ženska kriknila m omahnila na tla Nekaj čase je še živela, a ker ji niso vedel- pomagat, je kmalu izdihnila. Preiskava je dognala, da je zaknv la nesrečo šušmaršeina nestrokovnjaka, ki je napeljal elektnčno napravo. Žice. po kater h ie strujila elektrika, niso bile dovolj izol rane
Smrt ženske s 64 kg težko nogo
V bolnišnici v Modlingtu pri Dunaju je umrla 32-letna Leopoldina Sohlogelbaiuer-jeva, ženska, ki so ji zdravniki pred krat-k m odrezali nogo, ki je tehtala 64 kg. Ta operacija je bila medicinski in kirurgiški fenomen svoje vrste Operira.nika je trpela na kostnem raku, zarod- katerega je noga otekla do neverjetnega obsega. Smrt jo je zidaj odrešila trpljenja kljub temu, da so zdravniki upali, da se j m posreči ohraniti jo pri življenju.
Prva nezgoda ekspedlcije na Mount Everest
Kakor poročajo, je zadela angleško eks-pedicijo na Mount Everest težja nesreča. Meteorolog ekspedncije je hotel spustiti z vodikom napolnjen poskusni balon v zrak, pri čemer mu je balon eksplodiral. Plamen je precej ožgal raziskovalca in oba njegova asistenta.
Zmagovalec v dirki na looo milj
Koliko stane doienček
v
Na razstav: »žena«, ki jo imajo ta čas v Berlinu, je videti med drugim tabele z računi .koliko stane vzdrževanje dojenčka, pri čemer so upoštevana vsa moderna načela o negi otrok.
Po takšni tabeli zahteva dojenček letno: 92 1 materinega mleka, 131 1 kravjega mle-' ka, 47.6 1 ovsene kaše, 2 kg zdroba, 51.2 j kilograma zelenjave, 21 jabolk, 180 oranž, j 110 banan, 365 kosov prepečenca, 4 kg ! sladkorja in 1 kg masla. To pomeni letno 115 mark ali dnevno 30 pfenigov. K temu pridejo izdatiki za umivalne snovi, milo, prašek, v skupni vrednosti kakšnih 65 mark. Vsi stroški skupaj znašajo torej 180 mark letno ali 50 pfenigov dnevno. Seveda bi bilo prišteti tudi enkratni nabavni strošek za perilo, posteljico, voziček itd., a tudi tu ni izdatek velik, če polagamo vrednost na preprostost. V naslednjih letih ni vzdrževanje otroka nič dosti dražje, šele ko stopi otrok v šolsko dobo, narasejo stroški za vzdrževanje.
V tirolski noši na madžarski prestol?
Cela družina žrtev malika
V Rillupuramu v Indiji je policija odkri. la ob vznožju nekega kipa, ki je predstavljal boga - slona, truplo nekega moža, njegove žene in petero otrok. Pismo, ki so ga na5'i, je povedalo, da gre za žrtvovanje maliku. Policija misli, la je grozni verski zločin izvršil oče, in sicer deloma zaradi bede.
S plavalne tekme Berlin—Kodanj
Oton Habsburški
sin pokojnega cesarja Karla in bivše cesarice Zite, se je dal fotografirati v tirolski narodni noši s krivo sabljo ob strani, da bi se v tej opremi prikupil madžarskim legi-timistom
S P
Za Veliko noč
GAK : Ilirija, GAK : Primorje
Po starodavne:., običaju se na velike praznike ne igrajo oficielne tekme, tedai ni ne prvenstvenih, ne pokalnih, ne drugih podobnih isfer nn procramu. Zato pa gredo moštva drugo drugemu v posete in igrajo med seboj prijateljske tekme.
Jlirija jc letos pozvala za dva dni GAK v Ljubljano in odstr-pik tekmo dru^a dne Pr :mor-u, odnosno kluba sta sc -vo _a-zuncH da se izvede to gostovanje v skupni režiji.
GAK je gotovo prvorazredno amatersko moštvo Avstrije, mnogoletni prvak Oradca in tudi večkratni državni amaterski prvak. V Ljubljani ni novinec, in bo s'gum o tudi letošnje njegovo gostovanje pomenjalo, kakor še vsako doslej, veliko in nesporno športno atrakcijo Tembolj, ker mu je še pred kratkim uspelo izsiliti od famoznega Ferencvarosa, ki je z lahkoto zmagal nad M ariborom z 10 : 2, nad vse laskav rezultat 4 : 6 Napad, ki je *nal zabiti Fercncvarosevi obrambi štiri gole, bomo prav radi gledali tudi v Ljubljani na delu.
Medtem je prišla vest iz Zagreba o malo častnem rezultatu ki ga je GAK utrpel v borbi z Gradjanskim. Ta poraz je morda realen po poteku igre, gotovo pa ne more dati realne slike o močeh in spodobnostih obeh moštev. Predvsem je treba upoštevati, da je GAK proti Gradjan-skemu moral nastopiti s tremi rezervami, v Ljubljano pa mora privesti seboj svojo kompletno prvo garnituro. Potem je vplivalo zelo deprimirajoče na moštvo, da je že v prvih trenutkih igre nesrečen slučaj onesposobil srednjega krilca za nadaljnjo borbo. Z eno besedo: Gradjanski je imel najbrže svoj dan in opravka z nasprotnikom. proti kateremu se je vse zareklo. Gj-tovo pa je, da niti Ilirija niti Primorje ne bosta imela takih šans, kot jih je n-.el < >radjan.^ki, zato lahko računamo z d*ema lepima borbama.
Službene objave LNP
(Sadaljc/anje seje p. o. 5. t. m.)
Ponovno sc opozarjajo klubi, da bo p. o zavrnil vsako verifikacijo, kateri ne bo priložen predpisani znesek. (Verifikacija stare za vsakega igralca brez legitimacije Din
13	(5 poškodb, fond, 5 za tajništvo in 3 v.3i legitimaciio), s predloženo legitimacijo pa 10 Din. Poziva se Maribor, da v roku
14	dni pošlje znesek 3S2 Din, katerega si j s prdržal neupravičt-no za sodnika, in sicer v izogib susccnza. K. o. se preda igralec g. Gricar Milan (Retje) na podlagi sodniškega poročila od tekme Retie : Zagorje 19. III. v Trbovljah.
Verificirajo se s pravom nastopa 8. t. m. za Olimp Sešek Simon in Smon Leopold, s pravom nastopa 13. t. m. za Korotan. Kranj Kanoni Avgust, za Rapid Gottlieb Valter, za Slovan Schlegl Drago, za Jadran Markič Rudolf, za Olimp Stanič Franc, za Domžale Čad Franc, Može Ivo. za Hrasr-nik Kmetic Viljem, Bajti Karol, Žlindra Uro. za čakovečki SK Šarič Peter, za Re-i: Friavec Stanko, Kokalj Ciril, Lavren-v ~ Karol, Laznik Ivan, Rozmane Ivan. Mr-z kar Jakob, Pešrovčič Anton; s pravonv nastopa 15 t. m. za mednarodne 5. julija 1933. za prijateljske 5. oktobra 1933, za prvenstvene tekme se verificira za Grafiko
1.	snik Jože.
Odobri se prijateljska tekma Korotan. Kranj : Grafika 9. IV. v Kranju; naknadno se odobri tekma Elan : Olimpija, Karlovac,
2.	IV v Novem mestu. Zavrne se verifikacija igralca Stcrnada Franca za Korotan. Kranj, ker ni oriložena prijavnica, niti ni potrjena odjavnica po orejšnjem Klubu.
Amaterju se sporoča na njegov dopis št 11-33, od 3. t. m., da igralec Bole Anton ni verificiran.
Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo Zcnko Josip. Makovec Josip, Šrej Ladislav. Hudel Mirko, Kovačič Gavro, Kol-manič Anton, Skok Ferdo, Horvat Stjepan VIII, Horvat Valent Veljko in Erenrcich Stjepan. — Tajnik II.
Posebni vlak v Zagreb za tekmo Pri. morje : COnc<>rdia 30. aprila. Za pose On i vlak v Zagreb, ki ga aranžira Putnik v dogovoru s Primorjem dne 30. t. m., vlada med ljubljanskim občinstvom veliko zani. manje že z ozirom na niziko ceno; vožnja tja in nazaj stane samo 40 Din; z druge strani pa celodnevno bivanje v Zagrebu (odhod približno ob 7. zjutraj, povratek v Ljubijano ob 22.) omogoča ogled Zagreba kakor tudi prisostvovanje tekmi sami. R.e-flektanti naj se čim preje prijavijo potovalni pisarni Putnika v Gajevi ulici, kjer je treba pri prijavi plačati ves znesek za vožnjo. Poleg tega sprejema vodstvo Primorja dnevno prijave v kavarni Emona od 12. do 13. in "od 18. do 19., članstvo in simpatizerje bo pa na domu obiskal poseben klubov inkasant.
še o protestu SK Ilirije glede crofs c°untrya v Mariboru. Lahkoatletska sekci-ja nam pošilja z ozirom na zadnjo izjavo ASK Primorja nasiednje: »Ker lahkoatletska sekcija SK Ilirije v svojem protestu na savez ni naved'a druge trditve, kot da je tekel žorda en krog premalo, bi bila stvar za Ilirijo rešena v trenutku, ko je lahko-atletska sekcija Primorja to javno in urad. no potrdila v »Jutru« ter s tem tudi upra. vi č on ost našega protesta, da se ni posluži-la v ta namen neosnovanih napadov na na. šo sekcijo. Kar se tiče atleta Grada pripominjamo, da je vsekakor v interesu Pri. morja in torej tudi njegova pravica in
O R T
dolžnost, da to dokaže uradnim čin i tel jem, v kolikor tega še ni storilo. Dodamo še to, da smo med tem prejeli dopis znanega mariborskega športnika in člana )uryje, ki nam piše, da je atlet Grad bil pravilno ocenjen, ker je v enem krogu čakal Krevsa in ga v naslednjem zopet vodil. In končno, če juryja protestu Primorja glede tega atleta ni ugodila, more klub še vedno protestirati na upravni odbor JLAS. Vsekakor pa ni upravičen do neosnovanih napadov na našo sekcijo. — Naj namreč enkrat za vselej zvedo vsi, da v SK Iliriji ni običaj niti potreba, da bi se sekcije morale zagovarjati pred javnostjo ali upravnim odborom razen v primeru, da so se pregrešile proti osnovnim načelom športa, športne morale ali športnega gentlemenstva. Kar se tiče primera, da se je moralo lani dvakrat tekmovati za ta pokal, priporočamo lahkoatietski sekciji ASK Primorja, da drugič raje napade forum, ki je to zagre. šil.
SpOrt v Zagorju. Z odiokom ministrstva je bil razpuščen SK Sloga, tako da obet o. jata trenutno dva kluba: SK Zagorje in SK Svoboda. Oba sta letošnjo sezono odigrala že precej tekem, a žal odšla skoro vedno premagana z igrišča. Ker se SKZ bori v prvenstvenem tekmovanju (SKS pride v poštev šele jeseni) na koncu tabele, je vse zanimanje osredotočeno skoro izključno na tekme tega kluba, kar kaže tudi ctai?k. Kljub zadovoljivi telesni konsti. tuciji enajstorice SKZ so sicer j-častni« porazi na dnevnem redu. a tudi to bi moralo nehati. Vzroki so seveda raz'ični, pred vsem pomanjkanje resnega treninga. V pomladanskem tekmovanju je SKZ zmagal SK Retje v Trbovljah 3:2. izgubil proti ŠK Rudarju 2:1 in proti SK Hrastniku 3:2. Odigrati mora še dve tekmi. Zadnji poraz v nedeljo ga je spet potisnil na zadnje mesto, kjer je stalen gost. — SK Zagorje : SK Dobrna 1:2 (1:0). Ves prvi polčas so bili domačim v stalni premoči in si priborili vodstvo. Tudi vse do zadnjih 10 minut so bili stalno na strani gostov, ki so ustvar. ja l i redke, a zelo opasne prodore, razbili so se pa na odlični obrambi (Lapuh-Brv a r-Jedlovčnik), ostalo je opravil izvrstni vratar Hauptman. Nepotrebna nabijanje žoge pred golom gostje izkoristijo in izenačijo; na pomoč pride znamenita smola domačih in že vodijo gostje. Izenačenje je tudi zadnjih sedem minut viselo v zraku. Predtek. ma obeh rezerv 4:0 za goste. Publike blizu 300.
Iz LNP. K seji k. o. danes ob 18.30 v De'avski zbornici se pozivajo igrali Brcar šos. (Jadran), Starman Adolf (bivša Svoboda) ter Klemene fReka). — Tajnik III.
Službeno iz sekcije ZNS. Drevi ob 18.30. nadaljevanje sodniškega tečaja pri »Slonu«.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Da. nes od 16 naprej trening za drugo skupino.
SK Ilirija (bazenska sekcija). Redni trening danes od 17.30 dalje na igrišču. Današnjega treninga se morajo udeležiti brezpogojno vse igraJike. One, ki so nasto-pole v nedeljo v Zagrebu, morajo oddati opremo.
SK Ilirija (Table-tenis). Danes seja sek-
cijsikega odbora ob 16.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes strogo obvezen trening od 15. naprej, ob 16.30 se igra s Triglavom. Poziva se vse igrače, da takoj vrnejo opremo zaradi tek. me na velikonočne praznike A moštvo igra v nedeljo in ponedeljek v Celju s kombiniranim celjskim medkkubskim moštvom.
Iz življenja na dežel?
MARENBERG. V nedeljo 2. t. m. je imelo Kolo jugoslo venski h sester občni zibor. Ponovno je bil izvoljen star odbor z majhnimi izpremembami. Razveseljivo je dejstvo, d« stopajo v organizacijo ž m,c, k 6o stale prej ob strani. Kolo je v času kuhinje od 11. januarja do 2, t- m. ^azdv lilo nad 7500 obedov Od 3."t. m. naprej pa razdeljuje tukajšnja kraievna pr ~>t i tuberkulozni liga dnevno 60 slibotnim otrokom mle-ko in kruh.
POLJCANE. V marcu so pokopali na tukajšnjem pokopališču 77-letnega nadpo-štarja v pokoju g. Franca Permoserja. Pokojnik se je zadržal kot poštni uradnik tukaj celih 25 let in je bil tako med svojim uradništvom kakor pri strankah prav priljubljen. V pokoj je stopil po prevratu. Preselil se je kot upokojenec v svojo lično vilo na čretniku pri Poljčanah, kjer je v krogu svoje družine preživel jesen življenja. Koliko znancev in prijateljev je imel, je pokazala njegova zadnja pot. Korpora-tivno so se udeležili pogreba tudi gasilci in domači pevci, ki so mu zapeli pred hišo žalosti »Blago rmu«, na grobu pa »Vigred«. Pokojniku blag spomin, preostalim iskreno sožalje!
RUŠE Strelska družina prične redne strelske vaje. Otvoritveno streljanje bo na velikonočna ponedeljek ob 14. M^mci-ja bo po nižji ceni. Novi strelci »e bodo v ravnanju z orožjem vedno pouč li. Strelske vaje bodo vsako nedeljo <n praznik od 14.—IS.
ŽIRI. Strelska druž na je pričela v nedeljo 2 t. m. redno streljanje na strelišču Ko bodo končana še ostala dela. bo strelišče popolnoma ustrezalo namenu Med prebivalstvom vlada veliko zanimanje za družino, h kateri stalno pristopajo novi član . Vse hvale vreden je pristop naših zvestih čuvarjev meje. graničarjev. k so na pobudo podčastnika g. Miloša Doliežiča korporativno stopili v družino. Predvsem pa se moramo zahvalit' načel-n ku g. Justinu Cirilu, učitelju, da ee celo društvo tako dobro razv\ja.
Repertoarji
DBAMA
Četrtek, 13.: INRI. Izven. Znižane cena Petek, 14.: Zaprto. Sobota, 15.: Zaprto
Nedelja. 16. ob 15.: INRI. Izven. Znižane
Cf*ne- _ Ob 20.: Hamlet. Izven. Ponedeljek. 17. ob 15.: INRI. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Dame z zelenimi klobuki. Izv^n. Znatno znižane cene od 20 Din navzdoL Torek, 18.: Zaprto
(1PEBA
Četrtek. 13.: Zaprto.
Petek, 14. ob pol 19.: Parsifal. Premiera.
Izven. Sobota, 15.: Zaprto.
Nedelja. 16. ob 1-*>.: Mala Florainve. Gostuje a. Dubajič iz Zagreba. Izven. Znižane cone. — Ob 20.: Manon. Izven. Zn žane cene.
Torek. 18.: Zaprto
Poslednja večerna uprizoritev pasionske igre »IN'RI« bo drevi po znižanih cenah od 24 Din navzdol. Za tem sta še dve popoldanski uprizoritvi "na veliko nedeljo in vefko-nočni ponedeljek ob 15. po znižan in cenah.
Premiera Wagnerjevega »Parsifala« bo v petek, dne 14. t. m. Za premiero in prvo reprizo na veFkonočni ponedeljek ob jvol 19. vlada veliko zanimanje. Prav trotovo ie častno za zgodovino našega gledališča, da se tudi v Ljjbljani uprizarja to najpomembnejše \Vagnerjevo delo. ravno tako pa tudi za celotni ansambl naše opere, ki z veliko resnostjo in vnemo študira delo. k,: stavi n^ njega ogromne zahteve. Požrtvovalnost ravnatelja Poliča gotovo zasluži vse priznanje. Poleg ulog, ki smo jih že omenili včeraj, ima veliko ulogo tudi operni balet. Scene je naštudiral baletni mo;ster Golovin, inscena-cijo je zasnoval g. Uljaniščev pod vodstvom g. Skružyja, gledališke kostume šef - garderober g. Pollak, nove lasulje g. Navinšek. Prav posebno še opozarjamo, da izide za premiero >Parsifala" Gledališki list, ki prinaša m .iz kalno razlago, natančno vsebino opere in par zgodovinskih podatkov. Opozarjamo na točni začetek. Ker traja prvo dejan ie skoro 2 uri in bodo vrata zaprla, prosimo občinstvo, da pravočasno zasede svoia mesta. Rezervirane vstopnice dvignite naikasneje danes popoldne pri dnevni blagajni v operi. Od te ure dalje se np rezervira nikomur več in se bodo vstopnice prodale, ker je zanimanje veliko
H4BI«op«ii« GLEDALIŠČE Do nedelje. 16.: Zaprto. Nedelja. 16. ob 15.: Orfej v podzemlju. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20.: Grofica Marica. Gostovanje ge.. Marice Lubeie-ve. Znižane cene. Ponedeljek. 17. ob 15.: Se li razumemo. Znižane cene. — Ob 20.: Pr belem konjičku. Znižane cene. Zadnjič. Velikonočni repertoar mariborskega gledališka bo zelo zanimiv in bo brez dvoma obisk poln. Da se omogoči obisk predstav vsem slojem, veljajo pri vseh predstavah znižane cene. Kunv.jte vstopn ce!
Radio
Četrtek. 13. aprila.
LJUBLJANA 12.15: Radio - kvartet. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: radio-kvar-tet, borza. — 18: Uvod v veliki petek. — 19: Korist rastlinstva. — 19.30: Pogovor s poslušalci. —• 20: Godalni kvartet izvaja: Ha>'d-nov kvartet »Sedem poslednjih besedi Jezusovih f. — 21: II. ura slovenske sodobne glasbe Srečka Koporca, samospeve poje ga. Thierrv - Kavčnikova. pri klavirju gdč. Po-ženelova. — 22: Čas. poročila.
BEOGRAD 20: Program kakor v Ljubljani. — ZAGREB 12.30': Plošče. _ 17: Lahka godba orkestra. — 20: Preno* programa iz Ljubljane. — PRAGA 19.30: Dramski večer. — 22.15: Godba na pihala. — BRNO 19.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18.20: Koncertna ura. _ 20.15- Orkestralen in zborovski koncert. _ DUNAJ 11.30: Dopoldanski koncert. — 15.50: Ljudske velikonočne melodije. — 17.55: Prenos Wagnerjeve opere >Pareifak iz gledališča. - BERLIN 20: Draesekejev misterij ^Kristus«. — 21.20: Ure, v katerih ie nastajala zgodovina. — KoNIGSBERG 20: Orkestralen koncert in velikonočna igra iz Monakovega. — 21.15 Stara cerkvena glasba. _ MCHLACKER 20: Beethovnove sonate. — 21.15: Koncert ko-morneea tria. — 22.2ft: Virtuozna instrumentalna glasba. — 23: Lirična kantata »Življenje in smrt«. - BUDIMPEŠTA 18.45: Violinski in klavirski koncert. — 19.45: Orkestralna glasba. — 21.15: Cerkveni koncert.
Petek, 14. aprila.
LJUBLJANA 12.15: Religiozna glasba na ploščah. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče. — 18: Uvod k sledečemu prenosu. — 18.30: Prenos Wagnerjeve glasbene drame »Parsifak iz ljubljanske opere. Med pavza-mi recitacije.
BEOGRAD 15: Prenos iz Saborne cerkve. __ 20: Cerkveni koncert. — 21: Plošče. — ZAGREB 19.30: Delni prenos Wagnerjevega »Parsifalas. — PRAGA 19.25: Stara velikonočna poezija. — 20.10: Igra. — 20.45: Vio linski koncert. — 21.15: Onerna glasba. — BRNO 19.25: Koncert iz Prage. _ 20.15: Koncert moškega pevskega zbora. — VARŠAVA 18: Večerni koncert. — 20: Skrajšan \Vagnerjev >Parsifal«. — 21 40: Prenos cerkvenega koncerta. — DUNAJ 17: Orkestralen koncert. — 19.10: Rendlov -»Pasion«. — 20.30; Mozartov >Req.iiemt. — BERLIN 19: Bachov >Mateiev pasionc. — 22.30: Prenos cerkvenega koncerta — KONIGSBERG 19: Prenos iz Berlina. — 22.20: Prenos III. dejanja »Parsifala« iz gledališča. — MOHLACKER 19: Prenos iz Berlina. — 20.30: Brahmsov ^Nemški requiem<. — 21.45: »Smrtni ples«.
c	B
LJ
n
rj □
□ □
□ □ □ □ □ □ □
Največja tvormca
avtopneumatike
Išče
STOKI STA
v Ljubljani
0 z dobrim jamstvom za komis. blago. Adrese samo danes
ali osebno od 12.—2. Hotel Slon.
4990
D
0una[3DDCEnDcaciDCK3DDncEnc3C0DnDDDDDDC3t3ranDnnDn
Vesele ln zadovoljne praznike
boste imeli, ako se popeljete kamorkoli na kolesu, katerega si po nizki ceni nabavite v meh. delavnici
STANE RAKOŠ
Društvena ul. 2 — Moste pri Ljubljani
Zaloga koles, pneumatike in nadomestnih delov. Solidne cene.
Delo garantirano. Sprejmem tudi vajenca.	4992
Kar Pariz diktira,
to prinaša Kastner & Ohler
To pomlad so priljubljeni nežni de-seni. Dame modnega okusa čaka divna izbira novih desenov v I. nadstropju naše trgovine. Damam izven Zagreba pošljemo vzorce tkanin za spomladanske plašče 8 dni brezplačno na ogled.
MINULA JE KRIZA
za slikarje, mizarje, pleskarje in hiSne posestnike, ker dobijo pri nakupu barv, firne-ža in hišnih potrebščin najbolj ugodno pri
DRAGO FRANZ, Ljubljana
Stari trg 11.	Telefon štev. 20—45.
Na zahtevo se pošilja tudi na dom!
3972
LOKOMOBILO
polstabilno, s kondenzacijo cca 60 k. s.
kupimo.
Navesti je znamko, leto gradnje in število obratov in premer zamašnjaka. Ponudbe pod »Lokomobil 149< na Jugo-mosse, Zagreb, Jelačičev trg 5.
4954
4976
VRTNE
_ S O N C N I K E
izdeluje
B. Fettmann
Zagreb, Masarvkova 0 Zahtevajte brezplačni cenik!	157
Kupim do 20 kosov živili
TOLETNIH LISIC
samo ženskega spola, starih od 6 do 12 tednov. Lisice se prevzemajo in izplačujejo na farmi Prajug na Bledu.
Ponudbe na Z. Miihlstein, Zagreb, Herce-govačka uilca 69.	4851
Moda
Dobe se v LJUBLJANI:
I. C. Mayer, Stritarjeva ulica, P. Magdič, Aleksandrova cesta, V. Lesjak, šelenburgova ulica. MARIBOR:
Anton Paš, Slovenska ulica, C. Biideffeldt, Gospodska ulica, Franjo Mastek, Glavni trg.
CELJE:
R. Stermecki.
Za velikonočne praznike
se vam nudijo fina dolenjska in štajerska vina iz slovitih vinskih goric ter se pri odjemu nad 5 litrov dostavi na dom po znatno znižanih cenah kakor eci:
cviček iz Krškega	Din	10	čez ulico Din	9
črnina dolenjska	„	12	„ „ „	10
belo štajersko	„	S	„ „ „	8
muškat	„	10 ......9
rizling renski	„	12	„ „ „	10
jeruzalemec	„	12	„ „ „	10
bermet vino	„	24	„ „ „	22
Pri večjem odjemu še primeren popust. Torej vsakdo, ki želi za veliko noč imeti kozaiec dobrega vina za sebe in za svojo družino, naj se z zaupanjem obrne osebno ali pismeno na spodnji naslov, kjer bo vsak kar najbolje postrežen z dobrini in cenenim blagom.
VSi pa, ki se hočejo dobro in poceni zabavati, naj pridejo v Zadružni dom. ker le tu je polno veselja in zabave za staro in mlado, in dobro vinee je le tod doma, ki vsak ga rad ima. Tudi prigrizek se dobi, samo da se ga naroči. Vsak dan sveže pivo v vrčkih. Vabljeni vsi na velikonočne pir-he! Za obilen obisk se priporoča gostilničar
TONE HUČ, Glince, Tržaška cesta 10.
1. avgusta oddamo
stanovanie
z vsem komlortom, obsegajoče celu prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ali druge podjetje. Ponudbe poa šifro »Miklošičeva cesta« na oglasni oddelek »Jutra«.	4057
Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk,
najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukel. Vezenje r8.znovrstnib monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene.	79
Zapustil nas je za vedno naš iskreno ljubljeni soprog, oče, ded. praded in stric, gospod
ANTON OSTERC,
mestni cestni nadzornik
dne 11. t. m. po kratki mukapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v četrtek, dne 13. aprila 1933 ob Vs5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 12. aprila 1933.
ŽALUJOČI OSTALI
Obč^Tfa L; utajim a
Mo»tJU p» grobni! za\-rxl
a
IPeii&moč!
Novi modeli naših prekrasnih pomladanskih čevljev.
črni baržun. imit. nubuka
145--
rjavi boks. s terr.norja-vim okrasom.
d 1-45*-
145-
otroški čevlji na zapono rjavi s fantaz. vložkam. iz laka, vse velikosti.
D
D.
iz laka, okrašen z luk-nicami.
moški črni ali rjavi, lepa črni ali rjavi, okrašen z izdelava za gospode.	luknicarni.	iz laka, z vložkom iz nu-
buka.
LJUBLJANA, Dunajska c. 1 a (PetoviaL
MARIBOR, Gosposka ul. 17. CELJE, Aleksandrova c. 1.
W. MECKAUER:
38
Hana išče poti
R^rnan.
»Tebi ie d >ktor Schroter zoprn.« j« rekla nato, »in prosim te, dragi NVoltjjans. ne omeni tega. kar sem ti povedala, živi duši. Tudi jaz nisem izdala tvoje skrivnosti, zaro se zanesem na tvojo molčečnost.« Woltgang ie pokirnal. »Sicer pa.« ie nadaljevala, »morda je doktor Schroter še boli zvezan od Kosteria. ki ga ljubi Helga. Vsekako leži na vsem tem še temna senca, tako da nimam jasnega pogleda.«
Zdaj se je mož pri oknu obrnil in stopil proti njej. ki se ie bila spustila v usnjen naslanjač: »Vidiš. Hana. to ie tisto, pred čimer sem te hotel posvariti. Ne imej ničesar s tem svetohlmcem; ta človek ni poštenjak
"o ni mogoče!«
je zatarnala, toliko da ne zavpila. »Čuvstvo me ni moglo tako ukaniti.«
»Praviš, da mi ie doktor Schroter zoprn. A stvar je dosti globlja. nego si misliš. Morda se ti zdi. da sem nanj ljubosumen, ker ga ima Liza rada. O tem ni govora. Predobro poznam Lizo. Tudi ne verjamem. da bi ga bila kdai resno zanimala. In tako malenkosten tudi nisem, da bi mu zameril nedolžen razgovor z mo.«
»Kaj pa je potem?« je razburjena vprašala liana. »Zakaj ne tna-raš Scfirotena? Ali iimš kak poseben ra/log? Prosim te. povej mi ga. da bom vedela, kako mi je ravnati. V tej reči moraš biti proti men- popolnoma odkrit.«
»Tak raziog ;e. Prejšnje čase sem ga imel čisto rad. Ko se je pred tri Četrt leta vrnil iz Ne\vjorka. kier je nekaj časa delal za našo
podružnico, in stopil v našo tovarno, sva se celo nekam spriiateljila in prebila časih kako prijetno urico, kadar sva po kakem poslovnem razgovoru sedla skupaj h kozarcu vrna. Nekoč .ie bilo že dokaj pozno. m zbližala sva se bila tisti večer bolj ko kdaj. Tedaj mi je zadal vprašanije, ki ga ne morem pozabiti in ki mi ga je duševno popolioina odtujilo.«
»Kakšno vprašanje?«
»Bilo je nekako takole: .Ako sedite v železniškem vozu', je dejal, in z vami vaša nevesta in dober prijatefj, im nanese, da trči vaš vlak v drug vlak — ali bi naiipre.i rešili sebe m svojo zaročenko, čeprav bi videli, da s tem prepustite tretjega, vajinega skupnega prijatelja, gotovi smrti?' Meni se je zdelo to vprašanje neslano in zelo neumno, tako da sprva sploh nisem hotel odgovoriti nanj. A Schroter je trdovratno zahteval, naj odgovorim nanj. Tedaj sem mu rekel, da ie v takih trenutkih seveda prva dolžnost, pomagati ženski. — .In prijatelj? Kaj pa prijatelj?' ie nestrpno vzkliknil in zavpil oči. .Ne pozabite, da so trije: kako bi napraviti s prijateljem?' Odgovoril sem mu. da človek ne more vedeti, kako bi ravnaj v takih nenavadnih okolnostih. in da nihče ne pozna samega sebe tako natanko; vendar pa ne verjamem, da bi prepustil prijatelja pogubi.
,Pa če bi mogli samo s tem pogojem reššti samega sebe?'
,Yse to je odvisno od marsičesa. Težko je reč:,' sem odvrnil. .Marda bi ga prepustil tuji pomoči.'
.Tedaj ste morilec!« .ie vzkliknil. Tako glasno je zavpil. da se je nekaj ljudi ozrlo in se je jel natakar sumljivo plaziti okofr; najinega kota. Meni je bila ta zadeva silno mučna. Plačal sem, vstal in se poslovil od njega.«
Wolfgang je pomolčal in si prižgal cigareto.
»\Volfgamg,« je s težkim glasom rekla liana, »ravnal si takisto kakor človek, o katerem je on govoril. Ko te je zadelo nekaj ne-zaupnih pogledov, si spravili samega sebe na varno, nisi pa mislil na
j to, da bi podal obupanemu roko v pomoč.«
»Ne maram take iznajdljive Ln preobčutljive moralke.« je Wolf-gang Herrig nepričakovano ostro odvrnil svakinji. »Kam pa pridemo, če se bomo trapili s strahovi? Doktor Schroter je izprijen e^iet. Ne maram takih ljudi! V našem času ni mesta zanje.«
»Torej trdiš, da imaijo dandanes samo ljudje z močnimi živci prav:co do življenja?«
»Da. samo ti. Razum in volja sta zanesljiva pionirja. Te temne slutnje, očitki vesti in grehi v mislili — vse to je potrata časa m nevredno sodobnega človeka.«
»Nisem tvojih misli.« je odvrnila Hana. Prav res da .ie bila huda na \Vcdfgan.ga. Zdaj je vedela, zakaj prve čase m našla duševnega stika z njim. Nagon je ni varal, in čutila .ie, da se bo tudi njeno mnenje o doktorju Schrdtenu potrdulo vzlic vsem dvomom, ki so jiih zbujali v njej ljudje hladnega razuma, kakor na primer Uršula VVoltgamg. Mimo razuma so bile še druge moči na svetu!
»Kaj je tako hudega v vprašaj ju. ki ti ga jc zadal?« jc mnlaJjc-vala. »To vendar ni razlog, da bi se človek ločil od človeka, ki je drugače vreden ljubezni!«
»Jaz vid<im v tem samo malenkostno rtičem urnost bahača. ki se hoče postavljati s svoj in ni lepimi čuvstvi.« se je uprl \Yolfgang. »To so čenče za kako literatsko kavarno. Prazne besede, otroške in jalove. Drugi dan je res prišel k meni v pisarno in me je vprašal, ali sem mu zameril včerajšnje vedenje. Skomignil sem z rameni :n nisem odgovoril bogvečesa. A kak zmisel ima občevanje s takim človekom? Zanesti se nanj ne moreš, in sredi javnega lokala te spravi v mučen položaj.«
»lx:po je bilo pa vendarle, da ie prišel k tebi in se opravičil.«
»Meni se je zdelo le še bolj nizkotno. Kako se moreš čutiti tako odvisnega od mnenja drugih ljudi? Kako moreš prositi odpuščan,a kakor kak učenček. samo da se ne bi zameril tovarišu?«
Cene malim oglasom
Zenltve in duptswmi)a. vsake »eacJ« &ln	ter ■nkretna prt-
t^o/bma cm ii/ro a/l sa dajanje nttslovm [Ji* 5.—* Oglamt trgovskega mt rek/ntn-nega enačafar v*ak a tteaedm [)*> I.—. Po Dtn t,— ta besedo ee uročim* )t> nmlttht vrn »g/jun. ki tp&dafc pod rubrike »Kjtrri pa ta/t« nrn- n>oi<t* mKaintal*, »V naierrm. »Posesrm mimikah* mSia mirvtnt* m/O« mSirttN*. • V r rti not r* aJntormartje*. a^rvall*. Wit>rt* In	tet peti rubrik rune »Trgovski potnik te tn »Zrasli*
tek*, če s oglastm tudi t asi ti tek oziroma, te tr lita potnika Kdor ti pa pod tema rubrikam» tiče tasliitlfe eh thitbn. plača ma
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 pat Pri vseh oglasih, ki ee taraCunajo po Dtn Ista besedo, »e taračuna enkratna pristojbine Dtn 5.— ta iifro ali ta dajanje naslova V ti ostalt oglasi metalnega maft. /» te računajo po 50 par ze vsako beseao Enkratna pristojbina te iifro ali za dajanja naslove pn oglasih, ki te taračunaio po 50 par ta vtftko
besedo tnaia Lhn i.— N a I man fil	oglasih po 50 pat ta beiedo, fe Din 10.—\
•ri oglasih po I Din ta besedo pa Din 1.5.—. V te pristojbine ta orale oglase fe plačati pn preti ari naročila, or*-roma nh ie vposifrM * pismu Obenem t tamčilum.
K-fc* iš-6*- me-io j.*.«
nlk» tkaf-a ta rsak«	I
1 \<a.T: l? 1-1	;
•Arij* ».ii /-»	j
3 Dv| — Kdor	I
. i- iivji f> s	■
Aa besWlo fM> 1 I >i !1;	i
L, dajanj« »li	j
ia i»» o ftoti.	t
Zastopnike
Vni? :i:»e	T»
1. ;,!>., w dmga rn-fia S n\ <■■' '»• . r ir.mo. f,,p rni-ili« lin "ir:it-n. o ■ i d k »Jnrrac pod Šifro »Za-apno d,•,..■».	i 1900-5
n Is	na*'r>ir» aH
iifro o» 3 t>:n. (2j
Salonska godba
J i« mi in 2 <tn«j>od» — rio .na. ce o, klavif ifl
, -7	- wl t.;!.	;>rvi:(i7.r	.
ii,"«. n:;-nit -rrnv kavam-* s r^-atrar jI. Cen.). [«>-nu'iiif prosi S arto KaSkaj k: [•■• nik. li.i.Ki'1 »Union« — K	11018-2
Mlad pek. pomočnik
k b. ra/.'iaša!	[tetivn
ii.-e - •:fnrnKihe na otfla*. .»1d<-!»k »J a ura« <x»rt »1'ošteo 1933«. 12010 - -
r>»»»-(l» SO |ar: 'la^nr«	aH
t» Sifw» t* S Din. (11
Prodajalka
s ni-k«; kavevjp. d •»M ta-k službo na di-že i. n- •!!>«• do rtu'a^ra o<ldfi«k »,1-rra«	»Poštenost«.
11906-1
Kuharico ali kuharja
-. 'ivrr-'ro m r?.. dnb'0 pri-f :ivl a k<t rmi a k in nMK-na--;'i trd-., s-p-ejimtmo 'a.ki>j. \ .-.i-:,-i v	*0ro<v«,
z -m. fiankofninsk« n'. i-	' 11046-1
Blagajničarko
> ufc»«;rnin) r dobrimi i»;.r:.-.-v,i.i. f»i> ir..<>7.ri iv.ti z
Mii-s-tV"-n. -uri-j mirni.', ta-
k Vfira^nri v ^o^t-ilni >ii-:h>«. Zagreb. Franko p. itr-k« u'/i'a 13. 11945-1
(lospodično
k	harmornko. z^ii
'i ima drihiT ^os ia petjf ti* rf hip 7,3	sr-^dbo
S ivkrt Ila-kaj. kape'rti!,k. h"tei »l'i>:ont. Kranj.
11919 1
Mesar, pormnlnika
tr"znp<ra in poštenega sprelmem za sekan.ie mesa Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
11727-1
Traiikantinjo
~t"-,i> r;;ar sraianterij. -trn <i- r^Uivi s (»r '-'liTli v vc ■ -m nii-4i.li Gr>ri-n.hkir. — ■ fj-is * r> - » t m c m tud' učenko
i^KKKib«* na iij 0'Hlr-'i^k -.iii"3« ->"-il zuačk« '7a
i nji JI T 10(1«.	119H6-1
.3 čevljarske
pomočnike
-proim* Ant-n-r lisjak. N"n vo me«-'iO, šu-kljeva 7.
1:000-1
Pletiljsko učenko
5 hrano in stanovanjem v Ir.«: fjirc;mi'ni. Naslov pove o£ia«*oi o-d-deiti »JtiTrn«.
11970-41
r<j
Voski	1 l>i!i;
t« da.otni« nakrmi aii i« Hh* pa i Din. flOI
»Buick« limuzino
ii^r c r ti-d fr*k >. ifod v lwi -/.fl-o dobro o-h.ra.njfn. radi nabava r^vo-m^j avtom« bil« u.gwt,no ;>r 'Kla fr,. 1'0 nudbe n<i »»latm oddelek ».Jima« fM>d šifro »Bui^k«.
11S59-10
Prodam avto
znamke »Essex« ln »Chevrolet«, event. tudi proti hranilni knjižici Mestne hranilnice v Mariboru. Banovinsl:e aH Kmetske posojilnice » Liubljani. Ogledati: earaža Stupica. Slomškova ul. 6. 11719-10
Motorno kolo
znamke Am>', dohr-o oh m njem), g-uiisi 5e nove, iel>o i::<ro"Jnn prodam Xa«!nv v oglabiiem o '1 'i . 1 k u ^Ju-t.ra«.
11993-10
Motorno kolo
prodam za S:V1 Din. Na *'ov pov« og-lasno oddelek > Ju.tra«.	12013-10

LL
'J iT; a j« cr^. značaja pu 1 Dia beseda; m is janje oaslova aii ta šifro S Din. — Ogla« »ocialaeea crutlaja vfa ka boaeda 30 par; M
dajanj* aa^l rrva ali ta
Sifjv« S Din. (6
Briljantni prstan
lep. ngfnino naprodaj. Na-j nv rv/ve oglasili odd»irk »Jutra«.	i;9.">9-6
Kavarniški inventar
knmill-eten. prodom skoiiaj
nli deljen« Interesen«! naj oošljejo naslove na r^^mž nlrn tjutra« v Mariboru pod ?ifro »Črni marmivr«.
l2ong./i
G tii. Rotman:
Vrtismrček in Šilonoska spet na delu
Omare
za arhiv. i.n pulle po zei-o i!Cr'"«ira ceni ptnda Go.-ob, St-1. nburg.ova uMva št. 7.
11943-15
Norveško ribje olje
aajf^nej&e «veii?	»
'■^■"nr N*aro^ii|» točno protr rrnfifa. P:cco4i. IV-šev«, Duna tkal ce?.:« Štev 6 58-6
Krompir
1;:feK-ar). da.:je bego-nije. gloks:.nije. sriadojole. nii»i>t breci.je. da ti je. amaritis. frHiiarije, caile. lilije, jjaeoflije m aneuione nudi r bngati i.zbin in poceni Sever & Komp.. Ljubljana 11 »5-0
Osebni avto
Aii«tro-Daimler, ftirisedržen generalno po^>ra'vlien, z re-»«r\-niim gumami poceni proda Horva.h .Jatiez, Murska	Državna tak.«a plmSana. 12024-0
Vojno škodo
do 100.000 Din ku.plm ln jiaf-am v gotovini. — Do nndioe na pg:'as':i oddeiek »Jnfra« pod šifro »Vo.:ma škoda«.____1191Ž-16
Do 50.000 Din
posojila
rab:m takoj, proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudln pod zna oko »šrttfkra;.na «»i-gurno«~;« na oglasni ndde-U-k »Jutra«. _1:9.50-16
Obveznice
Ratne štete
do 100.000 Din lmoliulf ku-p-ln'. Domid'1»e nn ogIa6. odilelrk »Jut.ra« |"vd šifro »ŠM?ta« — do sobou-.
119(13-16
Stalno službo
dob: tisti, k- «hko pol-ož: 80 000 Dn» kavcije v gon vini. Vloga ^'giirna piača iob"«. Ponudbe na ->g as oddelek »Jutra« pod šifro »Naetnn 1 maja« 11834 16
Vrednote
I r> it rerJ-rJ* I Di n. I m dajanj« naotnr« »H ' »a	na 5 Din 'SV
Vsakovrstno zlato
siiuui* i>o aajviijib »«»u»li
CERNE - juvelir
Ljublj-ana. VVotfova ulica 8
Lokali
Vftaka l»weda 1 Din. i i» dajanj« aa»lora ali I m iifro |>a 5 Din. (10
Prvovrstno gostilno
vinotok al.i bufet, že «ie-Ijan, išPem v centru Ljubljane ali š:ške. V puštev prid"jo stimo dobro idoče gorilne. Ponudbe na (v>-dinižnioo »Jutra« v C-d u [v,d šifro »Maj« 11-S02-19

za velikonočno številko »Jutra", ki bo izšla v soboto zjutraj, sprejemamo le še danes in Jutri do 17. ure.
aK-UfcSL .^...IMMmJiJMIllilMiMM
I

u% DrnOu Oglasi »o-aijalnega enačaja pc 50 paj h useda 7,a da janje na slova ali u šifro S Diu, oairoma S Din.	(11)
športno 'tolo
[w>ceni naprodaj na Celo v ški etetj 85 — dvoriišče.
1I9S2-11

r..
Ugta-si trg. £D»6aja po 1 Dia beseda, ta da
Janj« oasio-va aii u Sfro 5 Dia. — Ogia»i noeialnega ina<Saja »sa ka foaeiia 50 par; ta dajanj« ua.-dova aii ra iifro (o 8 Diu. (1)
Tolar Mar. Terezije
(srebrn) kup: m. Ponudbe ns osiasm odde'ek »Jutra« pod značko »tolar«.
11905-7
Vaaka l>wOa I Dno. ta lajMj* na«tora ali ca kifr« pa B Hm.
19.
V svoji zbeganosti jo je ubrala Šilonoska kar po opranem perilu, ki je ležalo na beliiču. in gospa Zlatoglodnica se je v slepoti svoje jeze spotaknila ob majhno gru-j*o in tako strahovito telebnila po tleh, da ee ji je nos kar v tla zapičil.
Brezobrestna
>>oso]iia
va nakup oremičnro ne prem-čoan. loto. ratdoli; v itd prot4 poroiivo jatnamrnt. afe viuij'žbr la jejo- »Kreditne zad-use« Ljubljana p)» 307 Spre; mejo fa«i-opnike-	136
Družabnika
o kapitalom 50.000 Din — i^čeui z« izdelovanje opeke, everet. oddam isto v najym v prcmieiuera brajm. Je d/rbr o vpeljano '-ndu-strijsko p>odjetje. Ponudbe na oglasm« oddelek »Jutra« OM »Opekarna«. 1 16
V«a&* OoseUa 1 Dvn. ta dajanj« naslova aH
ca Ai fr« pa 3 Din <20i
Restavracijo
v Crikvenici
odnosno cel« bi&o z 9 sobami dem v najem. Pred j hišo je vrt. Skoro u-ov re-staivra oi-jsk.i inventar ogod-no naprodaj, al-i ga dam v uporabo proti odš-kolnlni. Oferte na oglasni otideiek »Jutra« pod ši'fro »Pred ktieom hešča«. 11S7S-20
Izredna prilika!
7.3 km :.:<!» Mestne Ljud ske. KmetsJte. tki,n.ovinek e posojilnice [> r o d a m, o skupno ali posamezno:
3 lepe parcele
od 300 d-o 390 m! ve ike.
enonadsttopno hišo
novozida.no. z 2 stiris-ob t>in« »taiKivanji ter vivgalno
enonadstropno hišo
s 4 stanovanji im lepim obrtnim lokalom. Posestvo leži b'izn cemra. 1 minuto od kolodvora in tramvaja, ter se proti« vse sktipej za 850.000 Pn. aii posa-me-z.no j »o dogoi-oni. Informacije daie »I'tii-est«. Miklošičeva 4.	11910-20
Dve parceli
ob Donaj-tk* «esti »god»« oapro-laj	t og.aa
oddolkn »Jiju«. 11185 2f
Pohištvo
Pisarniške prostore
3 s-"be in predsobi* takoj odd«m vis-a-vis giavne |>o-šte. Naslov [>ove ogasn: oddelek »Jutra«. 119S7-19
Urarji, pozor!
Starov.pel.xmo urarsico trgn-vmki prodam nu prometni tiHikii v e.pem lokalu. Prodam tudi sam« z<ilr'go. — Pojasnila daje Ferdo Buk. Novo meisto.	12001-19
Vsak* be»e<l« I Dui. ta laj-vnj« oaaiova alt aa «fre pa S Din (17
Buffet v Tivoliju
odda v najem I.juh ja.i-e-ki Soki>l za dobo zletnih dni I. p«-k rajin sik egn zleta od 1. do 30. juni.o 1933. Za-ku![mik mora o-premiti buf-fet z lastnim inventarjem. Plismene [»onudbe z navedbo referem: dio^eda njega detovana v tej stroki ;n najemintine za 1 mesec se morajo pred.iož.iti L:u.N;an-s k emu Sn-kioln — Narodni dom, do 24. aprila t. t.
11999-17
v	neneda 1 Dvo.
n dfljan j« oa slona aii ia Iifro d* 5 Din CS01
Vsaka Oem-ila I Dkn. | ca ikjanj« nabora aH j
m »fr« pa 5 Dio (121 l
Crešnjevo spalnico
Diasivno. politirano. 10 ko madov za 48'tO Din proda Vi.ži'D. mizarstvo. Skofja Luka. kolodvor. 12012-12
Kozmetični salon
V Paj-uz-u ju Nemi-k, A v strijš Bvežban«! t moj#tr »kiim nzin.unn dr«v»ke b» an-viae. lip>. ko/.mtučarka nodi eenj. obfcinstvu n<-gn pr, najmodernejši m<-tod maske b«-oie. Gri< Slava BeefbovT*ova ulica V parter desno.	11321 30
Slamnikov
zadnje novosti velika It bira v salonu »La fi mnie Chic«. Selenburg"va 6'I. — Preoblikovanje 28 Din.
11520-30
Pridelki
ViMitt* Oeaeda I L>hi
•m daruje ua-ilor« al!
ia Mfro pa S Din. (33 j
Kuhano maslo
pris-tiv). ima večino v zelo g-I Osva.<l PitLguv, Kar lovska cesta št. 19. poteg dolenjskega mostu. llSJCilo
Malinov sucus
(sok |ue*auib malin) več hi prodamo .— Dopise n« egla«. odde ek »Ju'ra« jxid šiiio »Suous«. l;U0o-U3
^fUHi/Uil
Vsaka beanda 1 Dkn, aa da.ja.nj« natiova alt aa ii f r« (ia & Dan. (31)
Enosob. stanovanje
odda Rajko T u r k. Ko-nKJiskvga uiica štev. 17.
11958-21
Pristopajte
k Društvu »tanovatij aa leroitikov Vegolica 8.
373-21
Dvosob. stanovanje
park<'tirano, z majem od-'iriJTi v Roržni dol it vi.ces: a VIII.' 13.	11965-21
Dvosob. stanovanje
lopo. s kabinetom in vsema pritiklitiamii od+lam na Vrtači št. 4.	i- .21-21
Stanovanje
*. krasuih sob. v visokem pntličjn oddam Poondbr r.a oglasni oddelek »Juitra« ood mačko »Za tr.aj«
12017-21
Solnčno stanovanje
dvosobno, s kabinetom, ko pahnico in plinom oddatn z ma'em. Nas!"v v »g:asnem ixjdelku »Jutro«. 120Cr3-?l
Stanovanje
velike sobe. kuhinje in sh-ambe oddim manjši družini. Farnr. Večna pot 7 —
Podrož.iiA.
1202;
llLilMJMJ
!V»aka bo»eda 90 par. j a dajanje naalora aii | ta iifro 8 Dia (21 -a >
Prazno sobo
tudi s kuhinjo, na Taboru ali v Zek-ni jami iščem. — Ponudbe na og;a«. oddelek »Jutra« pod »Enosobniv.
11977-23/a
Sobo odda
> Vsaka be»«da «0 par. 1 i» da;anj« oa«l**« aii
Opremljeno sobo
tako; ojdum v Uo?.ri ul'ci št. 19.	1190923
Komfortno sobo
epo opremljeno, s poseb rrim vlvvl.vm takoj odi« mirna e-tra:rk«i stalni oseb: v en od.ro ii.nsbi v—i H. Cena z zajtrkom. pn«t-rr-žbo io lučjo 350 Din. Pru> — Sredin« št. 5. 11883-23
Opremljeno sobo
s p'isehniim vhi^om. elektriko in (».rk^li oddam v centru m.«t,i. Naslov pove i«g!afni odileiek »Jutra«.
11998-23
Opremljeno sobo
lepo in veliko, « posebnim vhod"m odd« tako; H« d jura. Ilimska ce«ta 7 11 'evo 11978-23
Sostanovalca
/•prejmem s 15. apri'r»m v (ieb-i s pusebiiim vhodi>m v Rožni dolini, eeMa 11/7.
Veliko sobo
s souporab" kopa<n-;ce. se-parlrano. oddam takoj ar'' z maiem s.tahiemu gosfveiiu v Tavčarjevi ulici št. 4'HI levo.	12014-2:?
Opremljeno sobo
dd«m eni ali dvema i>-.--btiina v Gradišču št 17. priUdčje. levo. 12020-23
Sobo
lepo opre mi jeno ugodno oddam blizu bolnice — Povšetov« 7.	llt>50-23
Solnčno sobo
s poseb. vhodnm i.n e'ek-trko oddam blizu Tabora. Naslov v og asll' m e.M-lkii »Jutra«.	12»«22-2i
Opremljeno sobo
s hrano aii brez odda m blažil ke.ti>dvoT:i. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Opremlieno sobo
lepo. s p-osfim vhodom d-dam boljšemu gosipodn. — Naslov v oglasuejn t«idelki: »Jutra«.	12011-23
Sobe išče
Vaaka tw»eila 50 par. <• dajanj« na«J»va ali ! ca iifro S Din. (žS-ai t
Gospod
z majem opremljen« SO. .tlč-lHI r'rbl>. P'ii;iiudbe r.a oglas, oddelet »Jutr.-,« ped šifro iLejtO«. 11994-23.a
Vsak« oeeeita 1 D'n. i <» daianie o«sii»va ali
) e«	o« S Din (1W
Halo!
Pozor!
Prevzel S--TT1 in i«»i»o'iioma ua lio*« preuredil nekdanjo
gostilno »Končan«
Rožna dolina, c. H št. 30
točim samo prvovrstna vi n«. Domača kuhinja p" ril z k: ei-ni. Pros.ior za ba Ilneaiije. — Pri^roioča se Siarc.	11979-IS
Vsaka Oese-U 1 Dui j
dajanje naslova al /a iifro ' Din '29 j
Pletilni stroj
»Jacquard Grosser« S $0. s kartami vred ugodne proda M. Plahular, Utije. Sp. Hudinja 44. 12007 29
ur
! Vaaka bmieda t Din j aa dajanje naAlora ali ,
iifre pa 5 Din (S4) >
Marija
Dvignite pismo pvd sre:o značko-	11955-24
Punčka
V«rso'e praznike Ti fel,:m. St.	11974 21
8. aprila 1933
Gospode z očali, Omrt-Maribor, prosrm z« na-slov na .-.<rasni oddel-ek Jutra v Lj-uoljaol pod »8. auriU.
11990-24
V podružnici Jutra v Celju
je dvigniti sledeča pisma-
Kupim hranilno k nj 7.1 .o. P. kanm. P'ačam v got.o Pri'ež!»Mt, Simositoj-na. I !«dioj..iiec, 99. (--j.
lOO.OOc. f
m
hformacij
l »sak» rK*e-0a 1 Dui ' iaja.nj» naslova ali ! ■A iifro i .a S Dtn (31^ {
Preklic
Podpisana Iv.m.i 1. o r r e prekl'k-iijem, da tu ni resnica. kar «,<m govoril« z pi-.r Marijo C:nha. in se ji zahvaljujem, da je eds-to-pila	nudai!n-'e tožbe.
11907-31
Pomoč
v vseh zadevati nudi »J utrov« mali oglasnik
93SSBSM
rvvv-rl^ j Dtu ta dajanje o»s!o-v» al?
Sitt« [»a 5 Dtn (X7
Drva in premog
P"
IV. SCHUMI
Dolenjska cesta Teleton št. 2951
Sishe smrčke
(mavrohe i vsako, tudi najmanjšo množino kupuje
SEVER & KOMP.
LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5.
Zaradi opustitve trgovine PRODAJA
SLAM
i	po nabavni ceni
1 Modni salon Stuchly-Ma5ke
Ljubljana, židovska nI. 3. 49VC
4956

Tako vprašujejo moški, kjerkoli se pojavi. S svojimi prekrasnimi svetloplavimi lasmi očara vso .svojo okolico. Njen uspeh je istočasno tudi uspeh
SPECIJALNEGA ŠAMPONA S. Y. S
ki varuje svetle lase nevšečnega potemnevanja in daje potemnelim lasem tudi brez sijaja svetel blesk in svilnato mehkobo. že prvi poskus vas bo prepričal o tem!
Oprema za enkratno uporabo..........Din 6.—-
Oprema za trikratno uporabo..........Din 12.—•
Dobiva se povsod. Poskusite še danes, a zahtevajte izrecno
S. Y. S specifalni šampon za plavolaske.
Prodaja na debelo: »COSMOCHEMIA«, Zagreb, Smičiklasova ul. 23.
FELBER HENRIK, trgovski zastopnik, naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov preža-lostno vest, da je njegova iskreno ljubljena soprosra, oziroma sestra, svakinja in teta, gospa
IRMA FELEE
roj« Pechmann pl« Magwetz
v torek, dne 11. t. m., ob 22. uri mimo v Gospodu preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 13. t. m., ob 16. uri iz tukajšnje splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 12. aprila 1933.
4982


lice
^SŠm
I lil
Hlleko
ki polepšava
in ščiti lice, da ne vene in da je gladko in brez gub, iščejo gospe že dolgo. Rejuven Skin (Pore Milk) je tak preparat, ki v resnici pre-finjuje, gladi in čisti kožo vremenskih nepri-lik, povrh pa ščiti obraz gub in osvežuje kožo, tako da trajno izgleda sveže in mladostno.
O Rejuven Skin se mora zares reči, da je povsem dovršeno sredstvo za one, ki žele, da jim dobi obraz lep, gladek, čist in naraven izgled, ker tak gotovo bolj ugaja kakor pa, če pokriva šminka razne hibe obraza. Rejuven Skin-a stane ena steklenica 32 Din. Dobiva se v drogerijah, parfumerijah ali razpošilja po pošti Nobilior parfumerija, Zagreb. Ilica 34, Jelačičev trg 15.	20
L rej u je Davom Kavljen. Izdaja ia aoozorcij > Jutra« Adolt Ribmkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja i^iaut Jezeršek. Za uioerauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubi jam.