r r NajreČji slovenski dnernik ▼ 7iru£enih drŽarsk Vetja z* rae leto - • . $6 00 Za pol leta • - • • • $3 00 Z« New York celq leto - $7.00 Z« inozemstvo celo leto $7.00 list slovenskih .delavcev'v Ameriki, f" 9 The largest Sovenuii Daily ux the Urated State*. bwwi every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. WJEJPON: OOBTLAKDT 287« Entered m Second CJlmas Matter, September 2L 1008, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Congress of Harch 3, 1879. TELEFON: COETLAHDT NO. 253. — 6TEV. 253. NEW Y0BK THURSDAY, OCTOBER 28, 1926. — ČETRTEK, 28. OKTOBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XX/ RUSI IZVOLILI SVOJE VODITELJE Ruska komunistična stranka je izvolila svoje vodi-1 je. — 36 inozemskih delegatov je bilo navzočih na konvenciji v Moskvi. — Tudi odstavljeni glavarji so bili na licu mesta. — Obdolžitve Stalina proti opoziciji so bile objavljene vnaprej. MOSKVA, Rusija, 27. oktobra. — Komunistična stranka sovjetske unije je izvolila včeraj pred-sedništvo, obstoječe iz sedemintridesetih članov, ki vključujejo Stalina, Rikova, Bukarina, Tomskega Vorošilova, Molotova, Kujbiševa in Kalinina. Bukarin je predložil obširno poročilo glede mednarodnega položaja, dočim mora Stalin šele poročati o notranjem položaju stranke in o štatusu opozicije. Navzočih je bilo 817 delegatov, med njimi 36 zastopnikov komunističnih inozemskih mednarodnih sekcij. Trocki, Sinovjev, Kamenev in drugi odstavljeni voditelji so bili predmet velike pozornosti. Razpravljali bodo o sovjetski zunanji politiki, posebno na Kitajskem in v kolonijalnih deželah ter obstoječem ekonomskem položaju. Konferenca bo vztrajala pri zahtevi, da ohrani vlada monopol na inozemsko trgovino. MOSKVA, Rusija, 27. oktobra. — Konvencija komunistične stranke je bila otvorjena včeraj zvečer z Ugotovilom Stalina glede opozicije. Preko dneva je objavilo sovjetsko časopisje temelj njegovega govora, obsegajoč naslednje točke: Stalin smatra opozicijo za blok, ki se morda raz-Iikuje glede principijelnih vprašanj med posamezni člani, ki pa je združen v napadu na administracijo. Opozicija je kriva socijalno demokratične ali manjševistične herezije, namreč tendence, da se sklepa kompromise s kapitalizmom, vsled pomanjkanja zaupanja v praktičnost socijalistične države v neaocijalističnem svetu. Opozicija v noti an jih zadevah dela napako, da smatra kmete za neizogibno buržuažijski element, katerega ni mogoče obsorbirati v socijalistično državo in katerega je treba obdačiti do skrajnih meja ter ga dovesti do tega, da bo plačal kar največ mogoče za izdelano blago. Opozicija v zunanjih zadevah ne priznava sedanje dobe kot dobe začasne stabilizacijee kapitalizma in vsled tega, da je treba komunistične delavnosti omejiti na pripravljalno in vzgojno delo med zunanjim proletarijatom. Opozicija pa sku-sa razpršiti proletarske eneržije z napadi na kapitalizem, ki bi ne prišli ob pravem času. Opozicija hoče dobiti denar potom obdačenja kmetov ter povišanje cen izdelanega blaga. Administracija pa je mnenja, da bi ta politika uničila državno ekonomijo, da bi zmanjšala nakupno silo sovjetskega rublja in s tem indirektno vrednost induotnj J uh nezd ter a* m y splošnem povečala prepad med kmeti in mestnimi delavci. Moralna kriza ogroža človeštvo. Nemški profesor iz Hei-delberga pravi, da so in-»trijalizem, radikalizem in kontroliranje rojstev krivi moralne krize. — Upa pa, da se bo vrnila čednost s fizičnim in moralnim razvojem. Morilec žensk razburja Toledo. Morilec žensk je našel novo žrtev. — Prebivalci Toleda strašno razburjeni, ko je sledilo u-moru učiteljice Croy drugo krvavo dejanje. Miss Crov je obiskovala v svojih prostih urah Toledo vseučilišče. Xjeno truplo so našli pod stopnjicami Washington šole. Obleka je bila umorjeni strgana s telesa in truplo je kazalo sledove zločinskega napada, kot je pojasnil coroner Xenzler po preiskavi. Miss Croy je zapustila dom zgc-daj zveeer, da obišče večerni razred na vseučilišču. Ko se iii vrnila domov ob običajni uri. je obvestila njena mati policijo. Večji odedelke policijskih urad-detektivov je bil odposlan na iskanje. Truplo je konečno našel neki polbrat umorjene. Policija je spoznala čudno slič-nost tega krvavega dejanja s TOLEDO, O., 27. oktobra. — Celo mesto je strašno razburjen-, nikov in in meščani so se pričeli oborože-vati, potem ko sta postala v teku 24 ur zopet žensko žrtev skrivnostnega morilca, ki se je že dalj časa potikal po tukajšnjem me-*tu. Za aretacijo morilca je razpi-' skrivnostnimi umori, ki so napol-sana nagrada v znesku $1600. j nili pred letom dni Toledo s stra Včeraj zjutraj so našli 47 let bom. Takrat so bile umorjene tri staro Mrs. Mary Alden. ženske in številne so bile pobite Preiskava je pokazala, da je, na tla. Splošno se je domnevalo, I »odlegla strelom ter udarcem nn da je izvršil vse te zločine isti sence. Pozorišče dejanja je bilo v f človek. bližini mesta, kjer so naJili malo| Policija je razvila vsled tega poprej truplo Miss Lilly Croy, 261 včeraj mrzlično delaynost, ter are-let stare učiteljice. tirala več kot 50 osumljenih, ki so BERLIN, Nemčija, 27. okt. — Profesor Wild i Helpach z Heidelberg vseučilišča je izjavil v nekem predavanju, da so dosegli standardi kreposti v manj kot v petdesetih letih izza 1880, ker so bili od takrat naprej omajani visoki ideali čistosti, ki so navdajali srednje razrede ter cveteli od leta 1820 do 1880. Industrijalizem, v katerem nosijo ženske bremena, katera so nosili preje le moški, proletarski nauki glede spola, in morale in pisanja takih mož kot je bil Nietzsche so odgovorni za velikanski polom temeljev moralnega vežba-nja ter so do vedi i do krize, ki je dosegla svoj višek v tragičnih povojnih letih, — je rekel profe«-»r. ki je živčni špecijalist in doktor filozofije. — Propad spolne moralnosti je neomejen in isto velja glede kontrole rojstev. V , t eprav pa je sedanja kriza resna, je še vedno dovolj prilike, da se stavi čednost na njen vzvišeni piedestal in sicer potom primernega telesnega in moralnega vež-banja, brez vseh moralnih pridig. "— Tekom treh četrtin stoletja, od 1820 do 1805, ko so uživali srednji razredi svojo največjo prosperiteto. — je rekel profesor, — je bila čistost žensk samopose-bi umevna stvar. Prosta ljubezen, zakonolomstvo. ločitve ali preki-njenje zaroke .je stavilo žensko izven meja dostojne družbe. Navada je proklamirala geslo med srednjimi razredi, da je ženska določena za enega gotovega moža, in da pripada izključno le njemu, do gotovega obsega celo še predno ga je našla in absolutno potem, ko ga je našla. Padec čednosti zasleduje profesor skozi pet različnih stadijev. Prvi stadij se je pojavil, ko je prišel zunanji rob srednjih razredov pod upliv proletarskih na-uukov in ko so okoliščine prisilile hčerke, da so zapustile svetost ognjišča ter se pomešale v svet. nc da bi se s tem znižalo moraie. Drugi stadij je prišel, ko je pokazal celi buržuažijski razred površnost v pojmovanju spolne etike. Tretji razred ali štadij je v tesnem stiku z zaposlenjem deklic v industrijah, vsled česar so bile deklice odtegnjene kontroli starišev. V isti dobi so prišli tudi nauki Nietzscheja. Četrti štadij je videl razločno izpremcmbo v posvečeni napravi zakona in zdrobilo se je zadnje ideale čednosti. Sledilo je nižje pojmovanje materinstva, katero se je oropalo vse svetosti ter odprlo vrata neomejeni kontroli rojstev. Zadnji in najbolj kritični štadij pomen ja veliko nevarnost za vesoljstvo. Dr. Heilpach nasprotuje idejam socijalistov, da ima ženska vso pravico nad svojim telesom. Prepričan je. da vodi ta neomejena prostost k degeneraeiji Človeške ljubezni, k živalski strasti, ki bi konečno lahko biološki uničila človeka. Nemci se baje ne brigajo za kajzerja. Dr. Koch, ki je potov .1 po Ameriki, je rekel, da se Nemci manj zanimajo za prejšnjega kajzerja kot Amerikanci za romunsko Marije. — Nemška republika j e baje trdna. Združene države se .v večji mero zanimajo za obisk romunske kraljice Marije kot pa Nemčija za poročano bivanje prejšnjega kajzerja v dragi domovini, — je izjavil dr. Erich Koch, demokratični član nemškega državnega zbora ter prejšnji minister za notranje zadeve, ki je dospe! v New York pred par dnevi, po daljšem potovanju po Canadi in glavnih mestih Združenih držav. — Mi se niti polovico toliko ne zanimamo za kajzerja kot pa vi za romunsko kraljico, — je rekel včeraj tekom nekega pogovara, v katerem je obrazložil sedanji politični in ekonomski položaj svoje dežele. — Republika je dosti močna, da prenese njegovo navzočnost, a njegov povratek je skrajno nevrjeten, radi nesporazuma, ki bi nastal vsled tejra v inozemskih deželah ter tudi v Nemčiji sami. Tekom svojega tukajšnjega obiska je imel dr. Koeh več predavanj na različnih vseučiliščih glede nemške ustave. Rekel je. da je razumevanje nemške ustave potrebno, da se razume probleme Nemčije. — Nemška republika je šla skozi svoje najbolj trnjeve dni, — je rekel. — in nemški narod ne dolži več nove ustave kot povzročiteljice vsega zla, kot je delal to v letih, ki so sledila 1910. V Nemčiji ni sedaj nobene možnosti za monarhijo, za komunizem ali za vojaško diktatorstvo. Najbolj dokaz moči demokratične državne oblike in ustave je dejstvo, da sta spravili na površje oba predsednika. Eberta, ki je prišel iz vrst so-cijalne demokracije ter pomapral rešiti kapitalistični red ter Hin-denburga, ki je prišel iz starega režima in ki je danes najboljše jamstvo republikanske vladne o-blike. Radikalne skupine izgub ljajo svoj upliv in komunisti nimajo v nobenem okraju večine. Dr. Koch je dal tudi zraza svoji veri v Ligo narodov kot agencije za rešitev mednarodnih problemov. Manifest mednarodnih bankirjev in industrijalcev v katerem se zahteva porušenje carinskih meja, je imenoval korak v pravi smeri. Pilsudski se je vrnil brez krone. Diktator Pilsudski se je vrnil z rojalističnega zborovanja brez krone. Dobil pa je obljube, da ga bodo 'monarhisti podpirali.— V glavnem mu je na poti parlament. VELIKANSKI VIHAR V ITALIJI V Italiji je divjal velik vihar. — Nevihta, ki je prišla z morja, je poškodovala mesta ter preplavila ponekod deželo. — Trg sv. Marka v Benetkah preplavljen. — Smrtnih slučajev ni bilo, dosti ljudi je pa ranjenih. Francija omejila izvoz v* «1 živil. PARIZ, Francija, 27. oktobra. Kabinetni svet je sklenil omejiti izvoz mesa, krompirja, surovega masla, jajc, mleka, pšenice, rži, ovsa in klavne živine. Vojni minister Painleve je objavil, da se bo v petek kabinet posvetoval o glavnih točkah predloge glede reorganizacije armade. bili poslani v preiskovalni zapor Več aretiranih so poslali pozneje v umobolnico. Stanje Houdinija neiz-premenjeno. DETROIT. Mich.. 27. oktobra, btirje zdravniki, ki so stalno krog Harrv Houdinija, znanega "čarovnika", izjavljajo, da je njegovo stanje še vedno nevarno ter dvomijo o njegovem okrevanju. Houdini trpi na posledicah operacije na slepiču, kateri se je moral podvreči v nedeljo. VARŠAVA, Poljska. 27. oktobra. — Po ušesih maršala Pilsudskega je še vedno zvenela zdravi-ca : Dolgo naj živi maršal Pilsudski! — katero je izrekel princ Sa-pieha, priznan voditelj monarhi-stov na Poljskem, ko se je vrnil včeraj zvečer v Varšavo brez krone. a s solidno podporo poljskih monarhistov. katero si je zagotovil na banketu sedemdesetih najbolj lojalnih rojalistov na vele-posestvu princa Albrechta Radzi-willa v Nieswieez v severoiztočni Poljski. Med pristaši maršala Pilsnd-skega. ki so pričakovali, da bo proglašen kraljem, prevladuje na-ziranje, da čaka njegovo zasede-nje prestola na razpust parlamenta ali Sejma, ki se bo kmalu sestal na poslovilno zasedanje. Ker je razpust parlamenta v rokah predsednika, se glasi, da bi takrat čas primeren zanj, da razširi najvišje diktatorstvo, katero izvaja sedaj s tem, da prevzame naslov Jožefa I. Soeijalistični listi, ki so pred kratkim obljubili diktatorju svojo pomoč, so včeraj zvečer strogo kritizirali maršala Pilsudskega. a organi srednje stranke so se le smejali ideji njegovih pretenzij na prestol ter izjavljali, da je dežela preveč dobro organizirana v demokraciji, da bi dovolila mo-narhističen preobrat. Listi desnice so vzradoščeni in vojaški krogi izjavljajo, da ima.io največje zaupan ie v mornahijo Pilsudskega, ne radi njega samega, temveč radi tetra. k**r so postale socijalistične in komunistične fakciie preveč pojrubonosne. da bi bilo mosroče nadaljevati z republikanskim režimom. Že kaka dva meseca so se širile govorice. da si je želel maršal Pilsudski regentstvo, in razven socijalistov ni bilo nobenega ugovora proti temu. v slavnem radi tega. ker se . povprečni državljan ne zanima za politiko ter ima ra.j-še vlado bolj trajnega značaja kot je bila uveljavljena doseda i. Redaj. ko je imel maršal Pil-rudski konferenco z vodilnimi monarhisti. prevladuje prepričanje. da bo dejansko proglas^nie monarhije preloženo na čas. ko bo Sejm popolnoma izločen in kn se^ bo še nadalje razširilo polnomoči maršala, ki so že sedaj skoro absolutne. Socijalisti. ki so pred kratkim podprli maršala po njegovih raz- RIM, Italija, 27. oktobra. — Trg sv. Marka v Benetkah ter vsi nižje ležeči okraji tega mesta so bili preplavljeni, več mest na zapadni obali Toska-ne je bilo močno poškodovanih in obširna ozemlia so bila opustošena vsled silnih viharjev, ki so divjali od zapada proti iztoku preko centralne in severne Italije. Vihar, ki je dospel s Sredozemskega morja, je najprvo zadel obal med Genovo in Leghorn. Via Reggio, znano letovišče in kopališče, je bil najhujše prizadet. Morje je navalilo na del mesta, uničilo popolnoma več prodajalen ob morski obali, poškodovalo hiše ter pretrgalo železniško zvezo. Precej je bila poškodovana tudi občinska hiša. Slična škoda je bila povzročena tudi v Leghorn, kjer so valovi istotako navalili na mesto. Ladja s pripravami za poglobljenje pristana se je odtrgala s sidra in vihar jo je odnesel proti drugim ladjam, ki so bile uničene ali poškodovane. Signali o viharju so prišli po brezžičnem brzojavu, a sila morja jo bila tako velika, da ni mogla v teku več ur nobena ladja zapustiti pristanišča. Ko se je morje nekoliko pomirilo, sta odšla dva vlačilna čolna. Vrnil i sta se krog polnoči ter privlekla seboj parnik Inde-pendente, ki je odplul včeraj zjutraj iz Genove te-bil v nevarnosti, da se potopi. Vihar je hrumel po kopnem najprej preko Tos kane. Deželna cesta med Barga in Farmaci je bila pokopana vsled posipa zemlje. Več krneč k/, h hiš v bližini Pistere je bila upepeliJa strela. Reki Arno in Teggina sta stopili preko bregov ter pre plavili vasi Stia in Bratovecchio. Reka Sieve je od našala mostove in cesta med Florenco in Flori je oila uničena na raznih mestih. Preplave so bile tu a i v provinci Romagna. Vihar je obiskal tudi Benetke. Laguna se je dvignila do take višine, da je bil trg sv. Marka v dru- drugih delov mesta pokrit z več čevlji vode. Tudi ladje so bile v veliki nevarnosti. Parni in motor rn čolni so bili zaposleni ves dan in vso noč, da nudi JO pomoč ladjam. Ne poroča se o nikakih smrtri! "lučajih, a več ljudi je bilo ranjenih. * ličnih gibanjih, so prepričani, da Južni Afriki V kot" se~je sam izra-koketira maršal z monarhisti le v zil ter prestopil k južno-afriski namenu, da preplaši demokrate. J stranki, kateri načeljuje prejšnji sedanjo konservativno stranko, a ministrski predsednik Smnt«V,i so ocividno vznemirjeni vsled go . vzrok svojega izstopa, je nave-M vonc glede namenov diktatorja. Goetzee. da hoče prispevati k spo- j razumu prebivalcev angleške i:i Politična kriza 'v Južniho,*m,ske krvi r-epr^iH -»r ... j tem razkroj južno-afriške ui.ij • Afriki. j Nasprotniki Ilertzoga vidijo KAPSKO MESTO. Južna Afri- naraščanje odpora proti prfvn tična senzacija je bila ustvarjena južnoafriško zastavo, na V—trn s tem. da je Dan floetzee. pred- bi ne bilo nobenega sledu o anerf'-sednik južno-afriške narodne; škem Union Jacku. Trdijo, da pri-stranke. kateri pripada tudi Ilert- j pra via jo nacijonalisti povsem a zog. odložil svoje mesto na "pred-.tihem odpad Južne Afrike od an-večer največje politične krize v' gleškega imperija. Se znam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam Je tr^ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, poaebno ie, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. .. 500 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .... . $ 4.95 Din. .. 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... . $ 9.60 Din. .. .. 2,500 ____ $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $14.10 Din. .. .. 5.000 .... $ 92.00 Lir .. ... 500 .... .. $23.00 Din. .. .. 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $45.00 Za poSHJatve, M presegajo DesettlsoS Dinarjev ali pa Dvatisod Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. imioJoM r Nakazila pa s sirotke Posebni podatki. Pristojbina za Izplačila amerilkib dolar. Jev ▼ Jugoslaviji In Italiji znata kakor ■ledi :za $S5. ali manj! znesek 75 ten-tov^ od $25. naprej do $300. po s cente od vsakega dolarja. Za težje svete po FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street m one: cobtlandt 4687 New York, KL X* GLAS NARODA* 28. OKT. 1926- GLAS NARODA (SLO¥ENE DAILY) NA CAST ANGLEŠKEMU ZRAKOPLOVCU md PMuked by JSLOVBNIC PUBLISHING COMPANY ifl Corporation) Flank Sala«, ynwfcitf.__________Logi« Benedik, treasurer. Piaee of buamea of the corporation and ad dr ease« of above officers: «2 Corilamtt BIl, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA' "Voice of the PeopU" Umtd Mi*ry Day Except Sundays and Holiday*. Mm aeia M» valja Hoš m Ameriko m Kanado------------.♦ff.flP Ma pol let* —____________$3.00 Ma četrt leta_________%ijo Za New Fork aa celo leta, $7.00 Za pol lota-----$3.50 Za inozemstvo aa ceio leta_$7.00 Za pol leta_______$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Dapki brca podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli podbljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-pro«mo, da m nam tndi prejšnjo bivališče naraani, da hitreje _______________ najdemo naslovnika. 'GLAS N A B O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. __Telephone: Cortlandt 2876. NASI NARODNI DAVKI mš unocflwooo * unocrwooo. n. v Domovina nas materinsko terja, naj zadostimo dvema velikima dolžnostima: naj ji pomagamo z dragi t i dom za največje reveže—slepce ter naj pomagamo velikim revežem poplavljencem, katerih je na stotine po Žirov-* ki in Poljanski dolini, na Povhograjskem, v okolici Vi-' ča in po ostali ljubljanski okolici. Nežen in materinski je ta opomin, strnjen v obupno prošnjo. S tako sramežljivostjo in s takim zatajevanjem prosi le v največji potrebi uboga mati svojega sina—možaka. Ameriški Slovenci t^o za Dom slepcev darovali žt. težke tisočake. Lahko rečemo, da niso dali .s posebno lahkoto, kajti niti v Ameriki se ne pobira denarja po tleli. Vemo pa, da sleherni, ki je dal, živi v prijetnem zadovoljstvu, d i-je že vsaj deloma zadostil svoji bratski in človečanski dolžnosti. Domovina mora prenašati velika bremena. Prenaša jih s čudovito vztrajnostjo in z občudovanja vrednim junaštvom. Nobenega bremena noče naložiti na naše rame. Naša sveta dolžnost je pa, da ji v najhujših trenutkih pomagamo ta bremena prenašati, da ne bo omagala pod njimi. Dom za slepce in pomoč poplavljencem sta zaenkrat največji potrebi. Dasiravno je težko reči, bo vendar vsakomur razumljivo, da so v tem trenutku poplavljenci bolj potrebni pomoč kot pa vsak drugi revež v domovini. Naš poziv je našel odmev, in to je nam v največje zadoščenje. Razna društva bodo priredili veselice v ta namen, pa tudi posamezniki bodo dali. Kot vselej, bo tudi to pot Glas Naroda skrbel, da bo \sak znesek prišel v prave roke. V imenu nesrečnežev vas prosimo, da pomagate. Da pomagate, hitro, takoj. Slovensko geslo "Kdor hitro da, dvakrat da", ni bilo še nikdar tako upravičeno in tako na mestu kot je \ » eni slučaju. Ko se je vrnil v London zrakoplo vee Alan Cobhan, nm je priredilo prebivalstvo navdušene ovae ije. Cobhan je bil prvi, ki je poletel iz Londona v Avstralijo in nazaj ter s tem premeril pot 28,000 milj Slika nam kaže njegov aeroplan, ko pluje nad Temzo. XXIX. pošiljatev za Dom slepih v Ljubljani. Steve Banovetz. Ely, Minn. Maks Ostrelič, Wyatt, W. Ya. Louis Mayer, 7508 St. Clair Ave.. Cleveland, O., nabral na svatbi Johna Ranaea (Jeorge Klepec, Conquest, Saslc.. Canada J. Brodariek, Conquest. Sask.. Canada Anton 01 a žar, 801 Willow Ave., Iloboken. New Jersey Jihn Rolich, Westline, Pa. Mike Pirnat. 660 Seneca Ave.. Brooklyn, X. Y,, nabral o priliki krši'-en j a v družini Lovrenca Oiovanelli. Anton Ivotar. 14510 Thames Ave.. Cleveland. Ohio Jože Zelene, fireemvieh. Conn. And v Zalar. Box 1371. Pierce, AY. Ya. 50 1.00 8.G5 1.00 1.00 1.00 1.00 13.00 1.00 1.00 3.00 lo in ni upanja, da bi se popravilo brez znatne tuje pomoči. Toraj, dragi rojaki in rojakinje sirom Amerika, ali bomo tako trdosrčni in jih pustili v tugi in žalosti, da jim kolikor največ mogoče ne pomagamao. Xc, dolžnost je pač naša, ako hočemo veljati kot civiliziran in kulturen slovenski narod, da .se ravnamo po svojemu pesniku Gregorčiču ki nam je -pel: "Odpri srce. odpri roke; otiraj bratovske solze". Nihče naj ne zaostane. Gore njec, Notranjee ali Dolenjec, vsi smo na tem, danes grof. jutri berač. danes je to na Gorenjskem, jutro lahko na Dolenjskem. Toraj še enkrat dragi rojaki in rojakinje, pomagajmo tem siromakom, rešimo jih te največje bede in obupa, ker se nam ne bo ni? poznalo, njih na obvarujemo najhujšega. Zberimo se v nedeljo popoldan 31. oktobra v Slovenskem O mu cesti in ukrotimo kaj o jatelja tovarnarja Škrabarja in njegovega poslovodjo Luka Pavli. Skrabar ima lepo urejeno tovarno. jt sicer mala, a on dela primeroma dober "business", samo pritožuje se, da se plačilo bla- • Yedno pridigam, da se časi iz-ga zmiraj jako zavlačuje. i preminjajo. Nekateri sicer ne ver- Obiskal sem tudi gospo Fran-1 t"mejo. pa se res tako izpreiui-ces Kalan. katera je pa bolehna , njajo, da je grdo. in naproša ožjega rojaka v New Zadnjič sem omenil, v kakšnih Yorku. naj se je vsaj mesečno, množinah hodijo ženske k frizer-spomni. kerjdenar nujno rabi. !J^m. Ogledal sem si tudi lep dom na-j K<»aj je kdo videl pred dese'i-šega prijatelja Tolmajnerja. Ako t »»i l^ti žensko pri frizerju? Nikdar bi bil jaz on. prišel bi ž*' samo ra- >n nikoli. Za ves svet bi je nihče d i tistega lepega jesenovega dre- ne spravil v barber shop, vesa. ki stoji pred njegovo hišo. Moški moramo P.oga zahvali1?, domov. ( da so saloni odpravljeni. Ce hi b:- I Y lepih, velikih slamnikarskih j li dandanes saloni odprti, bi bilo tovarnah stoje še vsi stroji. Med toliko ženskega spola pri bari. tla potjo poestili smo lepo gostilno (bi se moški ne mogel pririnili io Franc Janežiča. Ima jako dobro nje. vino in krasnega petelina pritli-s kovčka, katerega sem mu na mera -! val ukrasti, a je gosuodar preveč i pazil. Gospa Kralj mi je pripovedovala da hodi njen soprog Dopisi. Brooklyn, N. Y. Priloženo najdete dva dolarja Corning, Ohio. Pi*iloženo vam pošiljam svoto za one, ki jim je uničila povodenj $<5.00. $3.00 je za polletno naroč-vse imetje. Zelo bi bilo koristno. ' nino za Glas naroda. $3.00 pa po-ko bi si vsak čitatelj Glas Naroda i šil jam za uboge poplavi jence v vsaj trenotno resno predstavil domovini. Ysak rojak naj bi da-položaj. v katerem se nahajajo da- j roval po svoji moči v ta prepo-nes oni nesrečni. Ysak bi z dobro, teben namen. DelaA-ske razmere so srednje. Novic ni posebnih. Pozdrav! Mihael Bnlich. ZA POPLAVLJENCE SO DOSEDAJ DAROVALI: ¥ W Frank Safcser................ f.......$ 25.00 Frank Sakser State Bank............................20.00 Glas Naroda ................................................15.00 Agnes Čikoviek, 1642 E. 4 St., Bethlehem, Pa., ..................5.00 Aloisia Sotlar, 1268 E. 55 St., Cleveland, Ohio....................1.00 Anton Gorene, R. R. Box 85, Springfield, HI., ...........2.00 Jos. Porok, Ore Hill, Pa. nabral............16.50 Andy Zalar, Box 371, Pierce, W. Va..........1.00 Micfciel Butich, Box 45, Coming, Pa..........3.00 Neimenovani, Brooklyn, N. Y. ..... i..... 2.00 ^ Do danes nabranega $ 90.50 voljo dal po svoji moči. Da vresniei potreba kliče, nam je porok Glas Naroda, ki nikdar no pobira za kaj nepotrebnega. Mimogrede pa bi vprašal, če je Grdina dal tistih sto čukov za slovenske slepce. E, Tone. le od-reži se! In podpri svojo obljubo s stota kom. V teh vrsticah pa vprašam Petra Zgaga. kakšno mnenje ima kaj on. Ali bo kdaj Grdina dal to svoto ali ne? In zakaj ne. «-e misli da jo ne bo. Ysak posamezen čitatelj je radoveden. Neimenovani. Ore Hill, Pa. Kar pretreslo nas je, ko smo či-tali kakšno škodo je povzročila povodenj naši stari domovini. Spoznali smo. da drugega ne kaže kot pomagati. Darovali smo vsak po svoji moči in sicer ^ Po #1 : John Zalar, Jakob Zalar, Joe Porok. Joe Šivec, Frank Primšer. John Werner. John Otoničer. Toni Doles, Joe Lukež. John Nared. Prances Nared, Toni Šrefnnčič, .Toe Stefanči<". Prank Požar. Mike Pugelj. Joe Korošec. Mary Korošec .lOc. Kakorhitro nam bo mo-sroče. se bomo še oplasili s kakim prispevkom. nahaja v Novih Domžalah (Kitice wood) mnogo priznanih in nepriznanih talentov s katerimi me veže prijateljstvo, napotil sem se z ženo v ta prijazni kraj. Ž< dobro znan. Y prijaznem pomenku. v katerem smo se spominjali ljubili o-trolc. priiateljev in znancev v na teden? — Štirideset dolarjev, — je odvrnil Janezek. — Dobro. — je rekel učitelj. — Greater New Yorku. nam jo le j Torej štirideset dolarjev. S tem ? iz železnice sem opazoval le- i prehitro notekol čas. Ob petih po-J denarjem mora plačati račune za po slavoloke, pripravljene na čast i poldne odpeljal me je lukamatija j ca« in elektriko. Stanovanje mo- •ljubljanski vladiki, videl lopo o-! /onet v belo Tijubljano. blečeno birmance in ponosne bo-1 Pozdrav! tre in botriee. Bilo je približno ! Ya! Joža. 135 birmaneev, kateri so bili do-j pro pripravljeni za sprejem za-! kramenta sv. birme, a v mislih so t jim bila tudi darila, katera so pričakovali od botero in botrov. Yladika pohvalil je domžalsko frodbo in ameriške Slovence. Mene je sprejel na kolodvoru sam Kralj, namreč Franc Kralj, ne kralj Aleksander. Pozdravil me je tudi stric Podboršek. kateri je v New Yodku dobro znan. | Kralj, kateri je prispel v domovino s svojo družino s pa mikom "France", mi je naročil, na i se v njegovem imenu zahvalim Frank Sakser State Rank za prijazno in dobro postrežbo pri njegovem odhodu v staro domovino, kar naj bo s tem storjeno. Po sv. maši ogledal sem si malo Domžale, obiskal starega pri^ KATJA IZBOKN.V PREDSTAVA, KI -Jt PRESENETILA NEW YORK! Izvrsten zbor. jako pestra protfukri.ia. KRITIKI so KAK OSTUMEI.l. '"To j«* l>il večer resnične be. In put eni knjiga! Mr. Lons-ilak* je odrobnostih strašnega razdejanja in končno še pristavlja: da si nihče ne more tejra predstavljati, ako nima zato razvite posebne fantazije. Lahko si toraj mislimo, kaj vse se je zgodilo. Jaz sem ravno danes prejel štiri slike od doma. o katerem se bi mi nikdar ne moprlo sanjati, da bo nekoč tako Opustošen ker ni izpostavljen nevarnosti proti po-vodnjim. Slike mi nar reč kažejo tole: Tam, kjer je bilo poprej cvetoče polje in njive, je sedaj pokrito z meter in pol na debelo s kamenjem in blatom, tam pa, kjer je bila poprej pot. pa teče dva metra globoko potok, ki je zasul in pustil prejšnjo strugo. i Druga slika pa mi kaže zuani gozd, kjer ležijo zruvane velikanske smreke, kateiih ni moglo odnesti. ker jih je prehitro zasulo s kamenjem. Tretja slika pa mi* kaže hišo, v bližini katere je voda pustila samo del strehe in par stebrov. Res. ne bi si mogel vsega tega misliti, kakor zgoraj omenjeno, ako bi ne imel pred seboj fotografij. da se je kaj tega moglo zgoditi. Kaj pa še drugod, kjer so zemljišča bolj ob vodi in vedno izpostavljena povodnim? Vse. seveda jim je uničilo in opustoši- Električno hlajenje "Na Vašo Službo". Vsak severni medved bi odobril električne hlad fin ice na Električni in Industrijalni Razstavi, ki je se daj v Grand Central Palace. Naj bo vreme taka ali tako, te hladilnice ostanejo mrzle — bolj mrzle kot hladilnice, v katerih je led. V tem suhem, mrzlem zraku se hrana dalj časa vzdrži. See NewYork Edison Company's Exhibit- Electrical and Industrial Exposition Grand Central Palace October 20th to 30th V Vr fjn- tjs* * Lexington Ave and 46th St 11 am to 11 p m i ra plaeati in matori mora dati zn jed in obleko. Tudi vam otrokom da veasih kak priboljšek. pošlje vas v kinematograf itd. Kljub temu pa še ostaite nekaj denarja. Kam pa dene tisti denar? Učitelj je mislil, da bo odvrnil fantek, da pa nese v hranilnico. Fantek je pa zardel tor odvrnil . — O tistem denarju pa pravi oee. da nobenega hudiea nie ne 1 briga, kam ga dene . . . * Ameriški domovi so znani po svoji popolnosti. Opremljeni so z vsemi mogočimi udobnostmi. Dom je električno razsvetljen. V kleti je centralna jrorkota ki crreje vse sobe. Tla j so pokrita z lepimi preprogami. V , enem kotu je radio, v drugem kotu klavir. Samo nečesa manjka raznim ameriškim domovom: družine jim manjka. Družina je le redko v njem. Oče ponavadi dela pozno v noč. Sinovi so po pool-roomih. hčere so na plesiščih, mati je v kinematografu. * — Kdo je bil tisti, ki si ga pozdravil ? — O, to je moj bivši prijatelj. — Pa ti ni vrnil pozdrava? — O. on sploh nima navade, da bi kaj vrnil. Pri nekem rojaku v Do\vn-townu je bil« ponoči vlomljeno. Vlomilca so morali odvesti v bo]-nisnieo. ker ga je rojakova žena strašno pretepla. Mislila je namreč, da se njen mož vrnil zjutraj ob treh domov. * Romunska kraljiea potuje po Združenih državah. Potuje dan-zadnem in bo potovala neprestano. dokler se bo mudila v Ameriki. f'e se je česa naučila v svoji domovini Komunski. se je naučila potovanja. Potovanje je najbolj razvit šport gotovega dela romunskega prebivalstva. Kupčevanje s konji, popravljanje kotlov in prerokovanje iz kart jih odvede v najbolj oddaljene dele sveta. * Xa istem parniku s katerim je dospela v Ameriko romunska kraljiea. je dospela tudi vdova pokojnega predsednika "Wilsona. Veliko newyorsko časopisje je posvetilo romunski kraljici na stotine kolon. Vilsonova vdova je bila pa samo s par vrstieami omenjena. Kako minljiva je slava tega sveta. t GLAS NARODA, 28. OKT. 1D2 svojih prijateljih in! Ozrl se je po sobi. Na mizi je ležalo odprto pismo, ki ga je ne- i i^rečua pokojnica tako odločno | napisala in ki sta ga podpisala! oba: — Radovoljno greva v smrt.; ker se ljubiva. . . Vzel ga je v roke. Ne zato. da j bi ga čitai. Le svoj podpis je po-: iskal z očmi, da je z nohtom odtr-j gal rob papirja, kjer je stalo uje-! go v o ime. Nato je pobegnil iz sobe, s po- j bešeno glavo, v svesti si svoje , - TI TI . . 1 Slika nam kaze Harry Hart* ki jih je povabil k sebi, da jima podlost, preganjan po strahu, ivojo zbirko. ki je bil hujši od sramu. Starec se je z nasmehom na ob- Evo samokresov: tistega, s ka-razu vrnil k njima, držeč v rokah teriin se je ubila, in tistega, ki ni J dva majhna samokresa z držajem'bil izstreljen. Še danes sta v tis-od bis* "rov inc. item stanju, v katerem jih je na-j (Cj MEMHir MILLER. »A1H. O C/ za iz Los Angeles, ki je pri zadnjih avtomobilskih tekmah prevozil razdaljo 200 milj v eni uri in sedemintridesetih minutah. DUŠEVNE ZMOŽNOSTI ŠAHISTOV SESTRE BANDITA KRVAVA TRGATEV Iitiski šahistovski strokovni vestni k "šahmatni listok" priob-čuje mišljenje treh moskovskih profesorjev Džaknva. Rudika in Petrovskega o duševnih zmožnostih šah isto v. Trojica je preiskala sfiliist.* na podlagi psihotehničnih principov ter dala na vprašanje, kako se razvija intelekt pri šahu, t«-Ie odgovor: Spomin šahistovskih mojstrov ne more biti baš fenomenalen. — Lahko je »"-isto povprečen, kajti spomin pri simultankah je n^k.-vrste poklicni spomin in se da primerjati s spominom glesbeni-kov. filozofov, knjižničarjev in poštnih uradnikov. Pazljivost, moč koncentracije o kaki temi je lahko tudi docela ROJAKI POMAGAJTE! dv< enakih šel na tleh njen oče. . . Ali si jiii 1 •are. povsem - je dejal. — čeprav jo I hočete ogledati? rtna#4 ▼ mojih očeh zelo j Starec je malone s silo potisni! ka Neenaka zato. ker ima v Bernardove roke samokres. ki;katerim tipom kakor ; Nemšlca kriminalna kronika že j y Sremskih Karlovcih. kjer je j dolgo ni inula toliko opraviti s sedaj ob trgatvi zelo živahno z banditom va tragično zgodbo, druga pa! ni bil izstreljen. Nato je dal mla-,1 •Spruchom' ki pri be,em dnevu,v«^ tragedija. Jurij Križan bi skoro imela tako zgodbo Idi ženi tistega, s katerim se je u-|okradel ^raculjariio na enem naj-j letni mladenn m veselo, se je odigrala te dni kr- IH- I10Ž<>1]1 je zaklal z Ti dve zgodbi sta pravzaprav obe bila devojka. ista povest. . . do razplctka, ki Se i Mlada gosj>a ga je z fjrozo poni pofK>ln in bo najbrže tak tudi j rinila od sebe. ostal. Ne dvomim, da mi pritrdi- — To je strašna zgodba! — je ta, ko boista čula mojo istorijo. j vzkliknila. — A kaj ie z onim Odkašljal se je, da bi očistil {podležem? Ali nihče ne ve njego-glas. ki mu je postajal hripav;| yega imena, da bi ga razkrinkal nato je začel, ne meneč se za raz- in kaznoval? burjenje Bernarda Estriverja, ki ( — Kako ga ne bi n":h«V vedel? je bil preblede] kakor zid. . . I — je odgovoril starec . . V pismu — Moja junaka bi vama rekla, j mlade devojke je stalo jasno - — da je to ljubavna zgodba, in sa-j Radovoljno greva v smrt, ker se prometnejših mest v Berlinu. — 70-letnega starca Petra Filipovi- 1 um njima dvema bi se utegnila zdeti nenavadna. Gre -— to se razume — za mladega človeka in dekle. ki sta se ljubila in ki jima strogi roditelji niso* dovolili, da ljubiva . . — S tem. (N je tako otročje izpraskal svoj podpis, ni mogel utajiti svoje soudeležbe v drami. Na tleh so našli dva samokresa in eden izmed njih je bil Napad je bil tako rafinirano pri pravljen, organiziran in izvršen, da so imeli kriminalisti mnogo dela. preden so prišli stvari do dna. K razjasnitvi Spruchovega slučaja je mnopro doprinesla areta-eija njegove sestre Sarlote. kateri je bandit takoj po izvršenem činu zaupal dejanje ter ji izročil tki ugrabljenega plena. Prosil je tudi. naj obrazloži dogodek staršem, kar se je seveda zgodilo s primerno previdnostjo. Ko je Sar-lota izdala tajnost, je bil Spru-eliov oče tako razburjen, da je bi se vzela. Povod temu odporu! poln. . . Lahko je bilo najti pod- hotel brž na 1>oHci?° tpr OVR- diti svojega sina. liri in mati pa je bil v tem. da sta bila deklična ^ leža. Toda podlost in strahopet-roditelja namenila svojo hčer nost nista zločina, za kakršne od-drugemu, ki res da ni liil več ze-' govarjajo ljitdje pred sodnijo. — lo mlad. a je imel zato sijajen po-j Nihče ni preganjal lopova, ki je ložaj in je iskreno ljubil tisto de- pobegnil. kle. j — Tn. . . ? Kaj je bilo ž njim j itarčeve oči so se mahoma za-[potlej? Ali je mogel pozabiti svoj ineglile in samokresa sta mu zdrknila i z rok. Toda premagal je svoje razbn-r- zločin? i — Zdi se, da je mogel, ker se je nedavno oženil. — je odgovo- jenje in je nadaljeval z mirnim, ril starec s trpkim nasmehom, glasom: j — Tn tisti, ki vedo. so ga pu- — Tedaj je mlada dvojica skle-jstili pri miru in niso povedali nila umreti. . . In evo, kaj se je j svetu, kakšen je? — je viknila zgodilo. . . Sedela sta drug poleg žena. tresoč se od studa. — To dupgega. Mladenič je z levico dr- j zgodbo bi bili morali povedati žal devojko okoli pasu. Z desni-; dekletu, ki je navezalo svoje živ-eama sta si bila nastavila na sen-Jljenje na življenje tega propali-ee cevi malih samokresov z bise-'ee. rovinastim držajem, ki jih je bi-j Starec se je tedaj obrnil proti sta moža pregovorili ter ga prisilili k molčanju. Druga banditova sestra je brata takisto podpirala. Dvignila je naslednji dan po ropu sto mark svojih prihrankov ter izročila denar bratu, da je mogel ž njim bežati. Ko se je kmalu nato razneslo, da je Spruch prijet, so starši zahtevali od hčere, naj vrže dragulje, katere ji je izročil brat. v reko. da se tam izgube. Toda hči jih ni hotela poslušati. Sla je raje drugi dan v gozd in je nesla s seboj košarico in lopatico ter je fingirala. da išče gobe. igraje je pri tem skopala luknjo, spravila j dragulje v stekleno vazo, ter jo s kožuhovino ovito zagrebla v I zemljo. Policija je sestro razboj- la kupila devojka. ki je bila kot Bernardu, ki ie stal pred njim; . "'Jrt ~ rstinutiti<*rm .imnluvbJ Ki^ , ' i nika Posilila. da je stvari spravi- romantična črnolaska odločnejša j bled. r. obrazom spačenim od gro-od svojega dragega. j ze in je grenko dejal • — Umrla bova skupaj! — je.j —Doslej tega nisem storil, šepetala. In mladi mož se ni upi-j pGd prepadenim in zaničljivim ■ (»ogledom svoje žene, ki je zdaj Gledala sta se, izraiaje v tem raaumela. da je tisti lopov njen pogledu vso svojo ljubezen in vsa je Bernard nezavedoma dvi- čustva, ki so jih gnala k temu, samokres. Roka mu je trepe- da se združita v smrti, rajši ka- u]a. . . počasi je nastavil cev na kor da bi se morala ločiti v živi je- j sence. . . in je pritisnil na pete ni« | lina. . . (Prevel M-x.) — T'mrla bova ! —- je ponovilo —-—-—-- dekle s strastjo, ki je njen tova-; ris ni izražal tako vzneseno. Princ, ki si sam znižuje apanažo. Ona ni opazila tega. Odobril je' - bil njen tragični sklep Zatrjevali Darber Saheb. princ Jasdana. ji je, da ne more živeti brez nje! v bli?ini Bombava, Indija, je si- Pritisuila je na petelina, strel cor trclno prepričan, kakor ga uči je počil. . . vera. da izhaja njegov rod iz lu- Samo en stre!. ne, a drugače mu je konservativ- Mladcnič «e ni pokoril bolest-!nost docela nepoznan pojem. Na nemu pogledu, ki mu je dal zna- sprotno slovi princ po svoji veji-menje. Zbal se je, aH pa ga je po- ki naprednosti in po reformacij-grabilo, da bi živel še nekaj tre-,skem dnim Y (Vmer bi ga mogli notkov. In zdaj mu je kazalec o- * pridom posnemati tndi nekateri trpnil na petelinu. evropski potentati. Nedavno je n < ut-eč. da si ne upa sprožiti in j pr. prepovedal v svoji deželi pro-drhteč od groze, je videl, kako sej dajo alkoholnih in iz opija pri-je telo njegove drage ločilo od ' pravi jenih pijač ter se ie zavezal. njega in se zrušilo v kot divana. — Videl je tanki curek krvi. ki se je poeedil iz jamice na- njenem sencu. Pre bledel je in okrenil glavo. In že ga je pre vzela groza smrti in nepremagljiva želja, da bi živel. . . .da bo v.budžetn nastal primanjkljaj pokril 'n. svojega. In to ni karsibodi; njegova državica šteje namreč jedva 386.000 duš! Princ Darber vlada v .Tasdanr šele dve leti in je uvedel že več modernih reform Med drugim Samokres mu je zdrknil iz ro-; navaja, da si je sam znižal svojo k* in pal na tla. Strahoma je u-»apanažo.» la zopet na dan ter jih izročila v njeno varstvo. Spruch je pri zadnjem zaslišanju povedal, da je imel še več napadalnih načrtov. Hotel je ople-niti neko zlatarno Unter den Linden ter je za ta napad že pripravil zaboj z bombami, ki izpuhteva-jo v meglo. S tem pripomočkom bi bil po lastni izjavi lahko ušel zasledovalcem in policija bi imela mnogo posla, preden bi mu prišla na sled. Tragedija zavoljo psa. Te dni je stopila iz neke hiše na nabrežju Eaux-Vives ob Lfeman-skeni jezeru že priletna Wama s ^svojim psičkom. Nesreča je hotela. da je v istem hipu privozij mimo nje avtomobil. Psiček se je prestrašil, se iztrgal dami iz rok in prišel vozilu naravnost pod kolesa. ki so ga na mestu povozila in usmrtila. Ko je dama videla, da je njen dragi psiček mrtev, je bila vsa iz sebe. Predno so ji mogli zabrani-ti. je stekla čez cesto in se vrgla 7. nabrežja v jezero. Eden izmed pasautov je takoj skočil za njo in posrečilo se mu je, da je ne-sreenico spravil v motorni čoln. ki se je nahajal v bližini. Od tam so jo prepeljali v bolnico, zakaj izkazalo se je. da je uboga stara dama zavoljo smrti svojega psička zblaznela. ca. Prepir med Križanom in Fili-povičem se je začel povsem nedolžno. Oba sta po trgatvi prišla v gostilno, kjer sta si naročila starega vina. Ko sta izpraznila do-. volj kozarcev, sta se jima raxvoz-Ijala jezika in sta za"-eln debatira. kje se lažje lovijo ribe. v Adi. močvirju pri Duuavu ali naravnost v Dunavu. Sprva je bilo raz-i laganje obeh še dokaj mirno. — Pozneje sta se močno razgrela ter se začela obdelovati z lokalnimi izrazi. Potem sta si začela dajati priimke in končno sta si "skočila v lase. Mlajši je vrgel starca na tla in na podu leže sta oba potegnila nože. Filipovič je prvi skušal zabosti Križana, ta pa je tako zamahnil proti starcu, da ga je za-' klal kakor janea. Križana je policija takoj aretirala ter ga izročila sodišču. Zlo-! činee priznava uboj, pravi pa. da je bil pijan in ni vedel, kaj dela. i Koncem meseca septembra je zadela našo ožjo domovino nesreča, kakoršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. V žirovskih, poljanskih in polhovgrajskih hribih je divjala grozna nevihta, ki je dosegla svoj višek s tem, da se je nad nesrečnimi kraji utrgal o-blak. Poljanšica,, Sora, Račeva, Gradiščica, Bo zna, Malo voda, Brebrovnica, Ločnica so prestopile bregove ter uničevale vse, kar jim je stalo na potu: hiše, žage, mline, šupe, mostove, obrambne zidove, cvetoča polja in žal tudi človeška življenja. Cez noč so bili izpremenjeni v jezera in puščave prelepi naši kraji: 2iri z okolico, vsa Poljanska dolina do Škofje loke, Pohlov gradeč in vsa Grada ška dolina do Viča, dolina Brebovnice od Lučne do Gorenje vasi, dolina Ločnice in še mnoge druge. Ogromno škodo je pa napravila tudi na Viču, v povprečne vrednosti. Pri vseli, J1*1' V v^si, y Rožni dolini, V Gameljnih. pomembnejših šah istih je poseb- v Črnem grabnu, v Izlakah itd. no razvit dar opazovanja. O čemer j Čez 40 hiš je uničenih, odplavljenih ali popol-nas uverja hitro pojmovanje iz-' -»oonhl,. 1* * * t aoma zasutih; nešteto mlinov, zas: m drugih no-prememene situacije. i i .. - , i V splošnem: n izrazitem talen- ^P1* Je Pa tako poškodovanih, da jih je treba tu za šah se ne da govoriti. Pač podreti. Prebivalcev teh krajev, ki so vsled zasu »a je verjetno, da obstoji inkli- Lih cest odtrgani od sveta begajo okoli brez strehe naeija k abstraktnemu, formalne- ]------;__:________i - i w - XT mu ali objektivnemu mišljenju. Šahovski mojster j<* v nekem o-.^^OC. brez hrane in obleke in preplašeno kličejo: Na po- ziru podoben matematiku, ven- Ljudstvo, ki je v teh krajih že leta 1924 toliko dar pa se razlikuje od njega Do- trpelo, si je rešilo le golo življenje in zre s strahom nima matematik opravka z • i j v ar čim opravRa z• i j v , , , .. . . ' . . -(v bodočnost, abstrakcijami, se salnst omejuje v na konkretne stvari. Za šahiste i-1 Naša dolžnost je pomagati tem siromakom. granje samo na sebi ni dogodek, temveč drama t ska borba, ki je polna življenja. V tem tioi tudi privlačnost šaha. Slednjič delijo ruski profesorji šahovske moj-i stre v dva tipa. Intuitivni in ge-nijalni šahl^ti spadajo v prvo. logiki in učenjaki }>a v drugo ka tegorijo. Zastopnik prve rije je šahovski mojster zastopnik druge pa Capablanca je začel nabirat^ sklad v ta "Glas Naroda" namen. Vsi darovi bodo poslani na magistrat stolnega mesta Ljubljane, ki že upravlja ameriški sklad za Dom slepcev. Vsaka pošiljatev bo poslana s pristavkom, če je katego-!namenJena za popi javi jence v splošnem ali izrecno Lssker. za poplavljence te ali one vasi. LTpati je, da se bodo rojaki nujno odzvali temu klicu ter zadostili svoji bratski dolžnosti. Ofenziva zoper moški ovratnik. Te dni se je vršilo v Parizu prvo zborovanje "Lige zoper moški ovratnik". Predsednik lige .ie A. Antoine, znani gledališki ravnatelj in kritik. V ožjem odboru je več slikarjev in novinarjev. Liga je priredila neke vrste modno re-j vi jo. ki naj bi bila dokazala ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information i Service v New Torku je izdala 1 ki naj bi bila dok*z«la> priročno knjižico, ki ie namen je-1 ],rostl vrat n,oSko U10TOČa želja, poštena želja. Nobenega glasu ni bilo čuti. IVt*»r je mrzlo motril kancelarja. — In imate zhm1 kako zadnjo prošnjo? — je vprašal po sko-ro nežnosti« m molku. Voronzov je zrl še vedno nepremično vanj. Poznal je svojo usodo ter se sprijaznil ž njo. Igral je visoko igro proti možu, ki je stal pred njim, igro, v kateri je prineslo odločitev ducat več ali manj. ^ihljajev carinje, boreče se s smrtjo. Izgubil je igro ter prevzel poultice. Milosti ni prosil. — Služil sem, — je odvrnil, — njenemu veličanstvu, blagopo-kojni earinji Elizabeti po .svojih najboljših močeh in v najboljši vednosti. Vaše earsko veličanstvo razpolajra sedaj z menojl V ponižnosti se klanjam vašim najvišjim odlokom. Hudoben smehljaj se je pojavil na bledem obrazu Petra. — Že dolgo vrsto let sem gojil najljubšo mi misel, — je rekel pogasi in okruto — Hotel seni vam poslati na ta dan v znamenje vaše usode sekiro na krvavo-rdeč i svileni blazini. Prenehal je ter užival pogled na strtega sovražnika. Medtem Ko je niolr-al, pa pra jo naenkrat streslo in razločno je videl pred seboj postavo, mlado ljubko sedemnajstletno deklico v saneh. Pred njo je stal jezdce na nestrpnem vraneu, zadet v srce, ko je dvignila k njemu svoje svetlomodre oči . . . Zopet jo je videl pred seboj kot pred par urami, v globoko iz-1 lezani obleki. — Nisem spoznala vaše cesarske visokosti, — jo je slišal reči s sladkim glasom, — in tujce se odslavlja . . , Tnjce> le tujce? Ne velikih knezov? In carja, ki bi bil milosten ter obvaroval njenega strica pred krvnikom, ali ga ne bo uslišala? Vro<"e mu je vrela kri k srcu. ' V trenutku izpremenjen, ob velikanskem presenečenju dvora, je nadaljeval : — Moje srce pa je ostalo mehko. Veselje hočem videti krog sebe. Vsled tega vam je odpuščeno: Vi boste ostali moj veliki kaneelar. Šumenje glasov je skoro zadušilo njegove naslednje besede: — In kot je mrtva znotraj še danes želela vas, — naj postane 1 ontesa Elizabeta dvorna dama carinje. Voronzov je presenečen dvignil pogled. Tudi on si ni mogel izprva pojasniti preokreta. te uganke. Zadnje povelje carja pa je nudilo presenečenemu diplomatu rešitev in ruski državnik, ki je le preveč dobro poznal iz zgodovine svojih predhodnikov muhavost sreče, je hitro sprejel dar cesarske milosti, prav kot bi bil sprejel iz njeprovih rok tudi pregnanstvo in smrt. Spoštljivo je poljubil carju roko. r r Grof fiuvalov je stopil naprej. — Vaše veličanstvo, — je sporočil, — v predsobi čakajo šar-/e in v dvorni kapeli se zbira sveta sinoda. Senat, generaliteta prosi, da se smr pokloniti vašemu cesarskemu veličanstvu. Od daleč je zvenela vojaška godba, ropotali so bobni, piščalke so brizgale, čuti je bilo daljna povelja in luč plainenie je hušknila preko oken. Peter se je rezko zasmejal. — Prvikrat bledi obrazi, — je rekel gromko, — tresoča se kolena pred menoj, — po dvajsetih letih prvikrat. Vzravnal se je. —fAli, Rusija, sedaj si se iznebila babnic, sedaj imaš zopet gospodarja. Njegov pogled je padel na maršala, ki je omahoval od napora. — Grof Razumovski, — je zaklieal. — Cesarsko veličanstvo! — Vi ste postali po milosti carinje Elizabete z dva in dvajsetimi leti maršal? — je vprašal car ošabno. -— Da, veličanstvo. — Tn kje ste bili od tedaj naprej proti sovražniku? r" Grof Razumovski je molčal. Peter ga je zaničljivo motril. — Zapomnite si, — ga je nahrulil. — maršali Petra Tretjega nosijo uniformo. In z globokim poklonotn se je Razumovski umaknil. Skozi gnečo ljudi se je približal metropolit Serčin z blestečim se križem v visoko dvignjenih rokah. Zopet so vsi omahnili na kolena in ž njimi tudi carinja. Le Peter je ostal pokonci. — Bodi blagoslovljen. — je govoril stari duhovnik, — ki se-i daš v imenu Gospoda na prestol tvojega vzvišenega starega očeta. Petra Velikega. Bodi steber cerkve Kristove . . . Peter je prisluškoval trobentanju in bobnanju. v kojega sprem-stvu so prihajale čete od vseh strani na častno dvorišče. — Konečno na cilju. — je vzkliknil. — Usmiljeni oče vseh dobrot, — je prosil duhovnik. — obvaruj carja, našo pravoslavno earinjo. nežno mladiko . . . — Gudovie! Kot udarec z bičem je prekinil glas Petra molitev. Njegov pribočnik je vstal ter se pririnil do njega. — Cesarsko veličanstvo! Sta ri metropolit je prebledel vspričo te žalitve. Visoko je dvignil križ proti carju, kot da ga hoče čuvati pred peklenščekom. Vse je vstalo. Zunaj je bilo čuti koračnice. Mogočno, vse nadaljujoč. nalik koralu, pa se je dvignila proti temnemu nebu ruska himna. Peter je pomigal svojemu pribočniku. — Moj general Černieev stoji v moravskih zimskih kvartirjih, zvezan z Avstrijo? — je vprašal naglas. — Na povelje, veličanstvo. — je odvrnil Gudovie. — V brzih pohodih, — je ukazal Peter, — naj se poda v Ale-zijo ter se stavi pod povelje kralja Friderika. Vse pruske jetnike je ♦ re^-Jproititi. r ^ t 4 % ^n se hVifcal rb novo gibanje ter tudi ne fca krik/Vi se je nehote izvil i* ust vseh. . . _ •"J T---1. Ji,.!!«,,, — In sedaj, na noge, gospodje častniki, — je zaroril njegov [pogledu boljše ko na zapadni, da-glas preko šuma. — Garda pričakuje svojega carja. Dočim so mu sledili razburjeni častniki, je poklicala carinja pritajeno: — Gregor Gregorjevič! Orlov, ki je stal v njeni neposredni bližini ter ni niti za trenutek pustil svojih oči ž nje, ni imel za novega carja nobenega pogleda in nobene besede, kajti le ona sama mu je podarila krono. Pohitel je k njej ter se priklonil. — Bili ste na naši strani v resni uri, — je rekla Katarina terin se dvignejo zopet ter gredo da-zrla nanj z velikimi očmi. — Vzemite to pahljačo v spomin na da-jlje. Večje spretnosti in sposobno-našnji dan, kot pozdrav carinje. 'sti si pač ne moremo misliti. In Orlov je dobro vedel, da mu je prinesel ta dan vse, po če-| Kdor se ne more dvigniti sam in mur je hrepenel že dolgo časa, — naklonjenost carja, ključ k moči, ni bliru pomoči, je izgubljen. --naklonjenost carinje in upanje na srečo. Opojen od veselja se je' Ln zvrne *e tako lahko! Neiprevid si je bilo prej narobe. fkkimo, ki se zna na vse načine opraviti kvišku, lahko klubuje vsemu in se igra z valovi ko galeb. Ob visokih valovih položi veslo poleg sebe, nagne se v čolnu naprej tako, da gredo valovi če^ njega. Nekateri se zvrnejo nalašč Hrrtanje parnikov - Shipping Hew* vrgel na kolena ter poljubil iskreno rob njene obleke (Dalje prihodnjič.) Ivan Bežnik; ^ f j / Narod, ki izumira, (Nadaljevanje) dobo, proti obema koncema pa se zožuje v dvoje ostrih konic, «ki so Vse to trojno metalno orožje iz- oborožene s koščenimi nadevki. vira, ket že omenjeno, od indijan- da se ne ipokvari, kadar trči ob ske puščice s peresi. Glede meta_ breg. nja tegra orožja pa je izumil Elo je nastalo gotovo iz eno- na kretnja, napad na žival, malo večji valovi, vse zadostuje, da sc zvrne čoJ-n z veslačem vred. To se zgodi ravno tako pogosto tudi ob lepem vremenu. Dandanes se utopi leto za letom mnogo Eskimov' na ta način. Leta 1885. je umrlo v južni Grenlan-1 driji na t^ način 15 odstotkov mo- , •kih izmed vsefo. umrlih. Naslednje leto jLh je 11 tonilo devet od 1 stoikov izmed 152 moških rnrli-čev. Če pomislimo, da šteje ta okraj samo 2i>91 moških, jt> nmo\ go 29. ofctcbra: DeutsehLand. Hamburg, oktobra: Majestic, Cherbourg: D« Gr**»«, Havre; Luetzov, Bremen. 2. Novembra: Rel 'Uice, Chcrbourj, Brerotn. 3. novembra: Berengarla, Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Pre«. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 6. novembra: Prance, Havre; Homeric. Cherbourg; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 1. novembra: Derfflinger. Bremen. 10. novembra: < Mauretanla. Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen. 12. novembra: Cleveland, Hamburg. 13. novembra: Paris, Havre; Leviathan. Cher- bourg; Olympic, Cherbourg. Bremen. Bremen. 15. novembra: Suff ren. Havre. 17. novembra: Aquitanla. Cherbourg; Pre«. Harding, Cherbourg. Bremen. 1». novembra: Martha Washington. Tret; Westphalia, Hamburg. 20. novembra: Majestic, Cherbourg; Btuttgart, Cherbourg, Bremen. 84. novembra: Bt-rengaria. Cherbourg; I .a 8avole. Havre; George Washington. Cherbourg, Bremen. 26. novembra: Albert Bail In, Hamburg. 27. novembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg: Berlin, Cherbourg. Bremen. 1. decembra: Mauretan.a, Cherbourg; Prea. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. mi sami. Pol mera dolg. 7 do 8 delnega vesla Indijancev, ki ga em širok in ipoldrug centimeter vidimo še dandanes na juiaioza-debel kos rdečega lesa je to. Na 'padni oibali Alaske. njem so zareze za prste, da ne iz- J Ob lepem vremenu obleče Eski-drsne iz rok. Na gorenji plošcna.ti _ mo takozvani aknilisak ali polko-Ktrani ima žleb za harpuno, ki le-jžuh iz jiepremočljive dn gole ko. J ži v njem poprej ko jo Eskimo žuhovine, ki ima na -spodnji stra- Z vrže- ni vsi t o vrvico, da ^potegne kožuh t Harpun je več vrst. Eskimo dr- čez lesen obroč kajaka m ga trd-ži pri metu metal-ni les ih puisči- no zadrgne. Ta kožuh popolnoma co skupaj v ravni smeri ter ko-^zapira kajak, da ne more voda likor mogoče nazaj. Ko zavihti o-} vanj. Zgornji del tega polkožuha ♦ rožje v smeri proti živali, .se loči sega do pazduhe in ima naramni- ♦ prednji konec metalnega lesa oi ce, ki se lahko zdaTjtšajo aLi skraj- ♦ harpune, medtem ko je drugi ko-'šajo. J* nec pritrjen na orožje, ki zadene | Na roke si pa zatakne -posebne \ z veliko gotovostjo tja. kamor je rokave in rokavice iz usnja, ki so I (Dalje prihodnjič.) Umrla je v Železnikih v starosti 86 let Neža Levičnik, vdova po znanem šolniku Jožefu Levičniku, ki je 48 j let učiteljeval v Železnikih ter končno v visoki starosti umrl — brez pokojnine. liad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JERNEJA IJEK-LAT. Prosim rojake, da ga o-pozore na ta oglas, če pa sam čita. naj se mi oglasi. — John Tomažič, Box 7, Morris, Pa. (2x 28,19) Mučne bolečine v mišicih vam olajša in oteklin© odstrani SEVERA'S GOTHARDOL. lovec nameril. Poleg tega ima Eskimo v svo- tesno zaprte in zvezane, da si ne zmoči rok. jem kajaku nož, katerega ročaj j £e je morje eelo raaburkan0) .ie dolg meter in 30 centimetrov j ^IkožMh ne zadostuje, zato a klina je široka 20 centimetrov, i Ž njim usmrti ranjene živali. Poleg tega ima v kajaku še drug nož n katerim naredi luknje v tnlnje-vo kožo, da ga priveže z vrvmi za kajak. Znotraj ima kajak leseno ogrodje, ki je bilo narejeno v prejšnjih časih iz lahkega naplavljenega lesa, dandanes pa kupijo Eskimi od Evropejcev smrekovih desk v ta namen. To ogrodje »prevlečejo aunaj s kožami grenlandskega tulnja ali s kožuihovino. Tuintam \izamejo v ta namen tudi kožo modrega tulnja, ki velja za najboljšo, a je žival pre redka, da bi uporabljan njegovo kožo za čolne. Dobra je tudi koža velikega tulnja. Navadno prevlečejo kajak s kožami, ko tso te še sveže, če so pa suhe. jih morajo zmehčati in zmočiti, da tso lepo raztegljive; ko se posušijo, so ko koža na boibnu, napete in trde. Strojenje, nan splošno znanega Mr, S. Vukoviča, uradnika Cunard črte. Slovenci! Nudi se vam prilika, da izpolnite dolgo gojeno željo ter preživite Božič v stari domovini med svojimi sorodniki in prijatelji. Prostori, postrežba in kuhinja — vse je najboljša. Privatne kabine za 2, 4, 6 v tretjem razred" | N A I) A L J N I BOŽIČNI IZLET NA BERENGARIA, 15. decembra. rOD OSEBNIM VODSTVOM i Mit. A. MABCUSA, člana CUNABD ČRTE. Zasigurajte si prostor sedaj pri kateremkoli naših agentov, ali pa pišite v maternem jeziku na CUN ARD LINE 25 Broadway New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je pou-Cen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled na5e dolgoletne izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit 1« Washingtona. bodisi za eno leto allr/ 6 mesecev in se mora delati pro-finjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost ▼ Washing-ten, D. C. na generalega na sel ni-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ veljavo 31. julija, 1926 se nikomur, več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskati vsak posllec osebno, bodisi v najhližnjl našelnl-fikl urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo ▼ proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce lz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v teni letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane. ki Žele dobiti sem starlše ln otroke od 18. do 21. leta ln pa za poljedelske delavce. Ameriški tfeavljanl pa zamorejo dobiti sem žene ln otroke do 18. leta brez da bi bili šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Washington. Predno pod vzamete kaki korak, pišite FRANK SAKSER STATE BANK K CORTLANDT ST- NEW TOK* -^-najcenejša VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu ln Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 19. NOVEMBRA — 7. JANUARJA PRESIDENTE WILSON 3. DECEMBRA — 25. JANUARJA Vprašajte za cene in prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS., 2 West St, N. Y. S A M 0 6 D N I PREKO z ogromnimi parniki na olje FRANCE — 6. novembra PARIS 13. nov. — 4 decembra HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČt Kje se nahaja moj brat TOXY LJKOYICII. Pred dvema letoma se je nahajal nekje v Cali-foruiji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj «a mi pošlje, ali pa naj se sam javi bratu John Likovich, Box 62, Onnalinda, Pa. (3x 21—29^ Kabine tretja razreda z umivalniki ln tekočo vodo za 2. 4. ali 6 oseb. Francoska kuhinja 'n pijaCa. zflreneh JU« 19 STATE ST. NEW YORK ali lokalni agentje POZOR ROJAKI t Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli sfcv. 62 Hester & Essex Street New York City. VpraSajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam Jedilne dišave, Knajpovo Ječmenovo kavo In Ira-portirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — domači zdravnik Pfglte po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bodete na4Il ie mnogo drugih koristnih stvarL Math. Peidir Box 772, City Hall Sta. New Yor*. N. Y. ! Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G I a« Naroda"*. s Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava *Glas Naroda'. ADVERTISE in GLAS NARODA • - »rrr-.^ , ,>.-, u^iu || ' 45« -«» »t. ^t. .t r-1 ■ - rf ■ .mmli mjtn rj»i * -t -v*»--